Gospodarske stvari. Crničar, planinsko naše črno vino! Hladni gozdi slovenskih planin imajo neizmerne množine okusnih črno-modrih iagod, črnice (borovnice, borovinke, Schwarzbeeren) imenovanih, ki dajejo okusno in zdravo vino. Črnice nahajajo se povsod na Spod. Štajarskem. Od Marnberga do Maribora razteza se ob levem dravskem bregu tako imenovano Kozjansko pogorje (Posruk); sv. Duh z Ostrim Vrhom je ravno v njegovi sredini. Preračunil sem, se ve le približno, ako bi se zbrale vse črnice tega pogorja in bi se iz njega naredilo vino, zamogli bi se po odtegnjenih stroških še plačati vsi davki tega pogorja. Zraven tega bi imele uboge ženice in otroci z nabiranjem dober zaslužek, ki ga sedaj ni. In ker je treba pri narejanji črničarja tudi sladkorja, bi v bližnji dravski dolinici vspevala vsaj ena velika domača tovarna za sladkor. Ker bi imeli doma dovolj okusne in zdrave pijače, bi ne šlo toliko našega denarja v tuje kraje — da se Bogu smili! — za špirit. — Glejte! Koliko premoženja naSe zemlje leze vsako leto nevzdignjenega zopet v zemljo! Leta 1899. delal sera prvokrat na veliko črničarja. Ker se mi je tako dobro obnesel, hočem tu podati za narejanje recept, brez vseh znanstvenih razprav, ki bi moral biti umeven vsakomur. Res vredno je, narejati črničarja. Znana je zdravilna moč črnic. Iz lastne skušnje trdim, da je tako vino zdravo in okusno. Pokojni župnik mozirski Rodošek postavil je črničarja pred odličnega gosta, ki ga je spoznaval za francosko Črnino (bordeaux). Kako se tedaj nareja črničar? povprašuiejo že nestrpno ljubeznivi bralci »Slov. Gospodarja«. — Kmalu bo! I. Stiskalnica za narejanje črničarja je vsaka dobra. Kdor ima veliko vinsko prešo, tem bolje, ne potrebuje kadi. — Razne tovarne ponujajo jako po ceni dobrih malih stiskalnic. Tako orodje dobro služi v vsakem gospodarstvu, če že ne za drugo kakor za narejanje zdravega domačega jesiha iz sadnih ostankov. — Jaz sem si naredil stiskalnieo za 3 gld. tako-le: Kupim od domačega strugarja za 60 kr. lesen blizu za roko debeli vijak (šraui) s primernim povprečnim tramičem. Tesar mi naredi iz močne deske 1 Dm veliki pod z nizkim robom in izlivom. Ta pčd denem na leseno za škaf vzvišeno podlago. Na obeh straneh poda pritrdita se dva lesena stebra, ki se zgoraj zvežeta z vijakovim tramičem. Pod vijak postavim štirioglat koš iz navadnih lat, in stiskalnica je gotova. Eden sam delavec je na dan napravil z njo zlahka dva polovnjaka črničarja. II. Kako se dela moSt? Za polovniak dobrega črničarja potreboval sem 15 navadnih polnih škalov črnic jagod; plačeval sem škaf po 50 kr. = 7 gld. 50 kr. Ako je mogoče pridejati črnicam še okusnih malin (Himbeere) ali še celo močno dozorelih kopinšnic (robidnic, Brombeere), bode vino tem bolje. Nadalje vzel sem za polovnjak (300 1.) črničarja 25 kg. belega sladkorja, je približno 12 gld. Za narejanje slabeiega vina zadostovalo bi pa tudi 12—15 kg. cukra. Po vrsti, kakor so ravno nabirajoče ženice prihajale s polnimi škafi, sipali smo jagode v kadi, zmečkali, malo z vodo oblili, v jako redke vreče napolnili in po malem prešali. Kdor hoče prešati brez vreS, mora dejati rešeto pod izliv. Sok nosil je delavec izpod preše naravnost v klet v sode. Sladkor smo poprej dejali v kad, ga z vrelo vodo oblili, da se je razpustil, ohlajeno tekočino znosili smo ob enem z rudečo v sode. Črničjo zmes vzeli smo iz vreče, sipali zopet v kadi, mečkali, polivali z vodo in prešali Se četrtokrat, to pa sicer zato, ker črnina jako po malem in trdo spušča sok. Od 15 ^kafov črnie ostalo je za pol škaia tropin, a polovnjak je bil tudi poln. Nič ne de, če črnice tudi po več dni v kadeh skupaj ostajajo, samo če so v hladnem prostoru. Na polovniak črničjega mošta denem še približno četrt litra zamletega vinskega kamna, deloma domačega, deloma sem ga kupil pri našem domačem trgovei. Drugega pa nič ne potrebujemo. Da se vretje tem preje začne, pridene se, a ni neobhodno potrebno, malo v črničjem soku razpuščenih kvasnic. III. Kako s črničjim moštom ravn a t i ? Ravno tako kakor z moštom od trte. Naglo vretje traja povprečno 4 tedne, počasno 2 mesca, pretaka se kakor vino in kot vino. Med naglim vretjern je treba vsaki dan enkrat s snažno palico mošt dobro premešati,**da se sladkor ne zasede v drože na dno. Pokrite sem imel pilke celi čas s precejšnjo vrečico polno peska. Na taki način odhaja plinovje z povzdigovanjem vrečice samo, a zrak ne more vhajati. O p a z k e. Kdor ima opraviti z moStom in vinom, naj si oskrbi za nekaj desetic tehtnice za sladkor in alkohol. (Zuckerwage. Alkoholwage.) — Ne samo da je črničar kot vino, tudi kot novi mošt je okusna, zdrava pijača; delavci v poletni vročini so jako hvaležni zl sladki požirek. — Sprva ima črničar posebni svoj okus, a ta izgine za pol leta do cela ravno tako, kakor pri izabelinem vinu. — Stal me je liter črničjega mošta 7 kr., prodajal sem ga po 14 kr., gotovo bi pa dosegel večjo ceno, če bi ga dal javno oznaniti na prodaj. — Zelo priporočam narejati črničarja le močnega t. j. takega, kjer pride na polovnjak naimanj 25 kg. sladkorja. Tako vino je trpežno in se sme čez leto dni, ko je naimanj dvakrat pretočeno, dajati v steklenice. MoCnemu črničarju se lahko pridene pred porabo polovico vode studenčnice. Kdor je pa črničarja slabega (le z malo slad korja) naredil, ga še potem delj časa kvasil v pol-prazni posodi ali v topli kleti, ta se ne sme potem čez mene hudovati, če se mu bo skisala njegova pijača; storilo bi se mu ednako z vsakim drugim slabim vinom. — Crničar z vodo postavljen v odprto posodo, d& zdrav in okusen jesih. — Priporočam črničarja delati tudi v takih letih, ko je mnogo sadja, zato, ker črničarjev moSt dobimo že vsaj mesec prej, kakor jabolčnik. Čas za narejanie črničarja je od začetka mesca avgusta do pozne jeseni. — Neprecenljiv pa je črničar za barvanje vina! Na to bi še rad posebej opomnil vinorejce! On da kislemu vinu krasno rubin-rudečo barro, d& mu boljši okus in prijeten vonj. Kdor tedaj hoče vino barvati, naj vzame črničarja, a ne dragih ali strupenih tekočin. — Nekdo je hotel slabemu črničarju dati moč s tem, da je vlil po slatinsko steklenico špirita v vsaki polovnjak. Ni vedel, da bode dal spirit pijači ostuden okus. Močni črničar je itak opojen, ker iz sladkorja se nareja pri vrenji mnogo alkohola! Živio! na kupico planinskega vina! F. S. Šegula.