Italiiansko hofišče. Na s o š k i fronti Italijani s syojo šesto olern zivo niso dosegli nikakih vspehov. Boji so yršijo ne sarno za doberdobske, anipak tudi za goriške, bovšte in tolminske postojanke. Na koroški Ironti se vršijo boji pri Na.tforjetu in 'Malem ter Velikem Palu. Hujši pa so boji na ironti med Brento in Adi2 o, Naši stojijo na sledeci črti: Brenta, Mor.te Zebio (5 km severno od Asiaga), dolip.a Astico, severni del doline Pozina, gora Pasnbio ob tirolski meji, A-diža. Pred Asiagom se je zopet prosla.yilo sloven3ko junašfvo, Naši svoje postojanke dobro držijo. Nemec hvali Slovence in Hrvate. Avsfrijsko generaJštabno poročilo z dne 10. julija omenla, da so se v bojih za postojainko Oima dieci (severno od Asiaga) najbolj izkazali oddelki polka štev. 17 (Ljubljana) in štev. 70 (Petrovardin). vrsi 3rzni in silni italijanski naipadi so bili odbti. Lalii so imeli strašne izgube, Cez 8 0 0 m r f v i li Ita-. lijanov je ležalo pred našimi prednjimi jarki. 0 teh bojih piše Nemec Lennhoff grašld ,,!Tagespošti" iz vojnega časnikarskega stana dne 10. julija med drugim: nSkoro tri tedne so se Lahi zaiganjali proti naši fronti ob goraib Cima dieci, Monte Zebio in pa Monte Interrotto, ne da bi se sovTatžniku, ki je nan patdal z močnimi silami, posrečilo. zavzeti višinske ¦irte. Omeniti se mora, da te gore spadajo deloma k notranjemu zatvornemir pasu trflnjave Asiago^ iToroj Se niti tega pasu ne more sovražnik dobiti nazaj, ceravno se trudi ž vso silo. Njegovo prodiranje je tufcaj že nehalo. Naiše čete pa so svoj 6as te višine, čaravno so bile iste po dolgi pripravi dobro utrjeno, aavzele v prvem naskoku. Pri brambi teh postojank «o se dne 9. julija polsebno izk'azal i Slovenci in Hryati pešpolkcvviIštev. 17 iz Ljubljane in Štev. 70 iz Petrovardina." Križarka , Novara" potopila štiri aisrl*»Ske parnike Dne 9, julija je trčila ob jutranjem svitu naša križarka »Novara" v Otrantski morski ožini v južni Adriji na štiri oborožene angleške stražne parnlke, katere ]e s (opoyskim ogrijem takoj potopila. Od posadke pofopljenib angleških parnikov je mogla naša križarka rešiti samo devet angleških pomoršfiakov. Na meji treh dežel. Vekoslav Fabjančič iz Anž pri Rajhenburgu nam piše dne 4. july,a: Nahajamo se v kotu treh ; dežel, na yisok.em skalovju, odkoder bijemo nezvestega prijatetelja s svojimi težldmi gor&kimi topovi, pred katerimi iraa ne malo strahu. Prav dobro ga tu gori zbijamo, saj pred sovražnikom nimamo slovenski topničarji niti najmanjšega strahu. Vcasih začne Lah rogoviliti in nas napadati: ko mu pa rai iz svojih topov pošliemo malo trdega ,,ovsa", je pa zopet po koncu. Srce mu je že zdavno v hlače padlo i.n njegov pogum smo mu že izgnali; on že sedaj dobro pozna (e naže avstrijske vojake, zlasti pa še nas Slovence, ki še posebno zvesto in hrabro branimo svojo avstrijsko in le-po slovensko domovino. Ital^janu jako diši ta slovenska zemlja, ali kaj, ko ne bo nlkdar nje gospodar. Ujiamo, da tfomo kmalu s sovražniki obračunali in se še zdravi vrnili na svoj© domove, potem bo pa. med nami zavladalo veselo novo življenje. V to nam pomozi Bog in Marija! Sprejmite nebroj iskrenih pozdra.yov z visokih, sneženih gora od štajerskih Slovencev gnrske havbiene baterije: Vekosl. Fabjanfiič iz Anž pri "Ra.jhenbtiirgu, Alojzij Hudales iz Rečice v Gornji Savinjski dolini in Maks Cizej iz Grajske vqs\. Na lioroškl fronti. Simon Lubej iz Gornjih Jablan pri Cirkovcah nam piše dne 8. julija: Rlovenci se na vseli bojišfih pokažemo. Naši slovenski faintie in možjp so se borili na Doberdobn. pri Gorioi, prod Asiagom in Arsierom, na Ruskem, v Srbiii, Crnigori, Albaniji in lukaj na koroški Ironti Cndim se. da. se o bo.Hh na našem iieln bojiSfa f;i- I ko malo poroča, ko pa se vendar boji neprestano ua| daljujejo. Dasiravno Lah napada že več kot leto in > dan, venjdar še stojimo Avstrijci tam, kjier smo stali leta 1915 ob Binkoštih. Mi pa gremo Lalia tudi \ečkrat obiskat na njegove postojanke. Na delu bojišča, kjer stojim jaz, stoji za nas zelo ugodno. Lah sicer iz gole jeze, da ne more naprej., yečkrat obstreljuje s topovi naše vasi in tudi posamezne hiše in cerkve.. Unicil nam je slovečo božjo pot Svw Višarje.. Cel slovenski narod se bo radi tega nad laškim izdajalcem pošteno maščevaJU Nedavno ]>a je laška artilerija zopet obstreljevala slpvensko vas Žabnice. Naša ariilerija mu dobro yrača. Mi sicer ne streljamo lako pogosto, a merimo in zadevamn tem bolj-še. Pred nekaj dnevi smo blizu Naborieta sestrelili dva laška zrako;lova, eden pa se je poškodovan spustil na Uigki strani na tla, ,,Slovenski Gospodar" nas redno obišfie. Oh, to je vesePe v našem taborn. ko pi|ide naš list. Zdi se mi, flf>, se teda.j, ko ga čitam. pogov(ar]a.in s svojimi domačini. Eno pa obljubljamo in prisezamo: Lah ne bo nikdar čez Koroško vdrl v našo lepo Slovensko- Stajersko! — Simon Lubej, Ivan Sever, Ivan Kram- berger iz plujske okolice, Franc Kovačič iz Ljutome- ¦ ra,. Roiael Arlič iz Velenja in Priderik Svab iz Pre- i valj na Koroškem. j Kako sem sl na Laškem kromiiir kiihal. Igr.ac Tirš&k, dom:i iz Savinjskf. doline, piše z ifalijanskega bojišča: Nekoliko Vam hočeni ojiisati, kako sem jaz na Binkoštno nedeljo kuhal krompir na italijanskem bojiščir. fiel sera zjutraj v neko vas. da si jioiščem kaj za raoj želodec. In res sem prišel v vas v neko šolo, odkoder je vse zbežalo. Iskal sem po sobah, a ne najdem drugega, kakor nekaj krompirja v kleti. Nesel sem ga na k5raj, kjer sem prebival. Zakuril sem si in začnem kuhati. A f^olentar me je zapazil in mi je poslal še zrabele (granat) in mi yes ogenj razdrl. Jaz sera pa imel surov krom-pir — Prisrčne nozdrave: Ignac Tiršek.