LISTEK. ALBIN SPREITZ: Ivan Cankar v osnovni šoli. »Proč z umetnim simbolizmom v moralizujočih beritaih sestavkih!« je danes geslo moderne pedagogike. Le resnična, velika umetnost more učinkovati na občutljivo in nežno otroško psiho. Berila v raznih odobrenih čitankah so bila res tako preparirana, da otroke niso seznajala z nizkotnostjo, pokvarjenostjo, grenkobo in bridkostjo v tej borni dolini šentflorjanski. A mislite, da se da izločevati in zabranjevati vpliv miljeja, v katerem živi mladina? Nasprotno, če učence na višji stopnji osnovne šole se uvajamo v resničnost življenja s tem, da jim nudinio dovršene slike umetniškega gledanja, se ne bodo znali orientirati v bodočem življenju. Čim tesnejše so sence, tem silnejše ie hrepenenje po luči! Morda res ne bodo Jojmili otroci popolnoma resničnosti in Pokvarjenosti sveta. a to je sedaj na tej razvojni stopnji le v njihovo korist. Bistveno je, da vplivajo resnične slike na čutnost, poplemenitijo srce in usmerijo otroško dušo v hrepenenju po višjem, edinole človeku dostojnem življenju. Veliki genij šentflorjanske doline — Ivan Cankar — nam je dal toliko biserov, da je danes neoporečna dolžnost, seznanjati učence na višji stopnji s krasotami in zakladi njegovega umetniškega stvarjenja. Marsikateri bo dejal: Gotovo je Cankar veliki umetnik, a za osnovno šolo ni! Tem malovernikom bi dejali: Prečitajte vsa njegova dela, ki jih je napisal ta veliki romar za prosvetljenje naroda, in čudovito vam bo jasno, da je znal tudi lepo pisati za mladimo! Le prečitajte n. pr. njegovo povest »V samoti« ali pa njegove povest in slike o niateri. Bil je oznanjevalec materinske ljubezni. Kje ste čitali kaj takega? V »Podobah z sanj« se nam zrcali v »Uvodu« prečudoviti opomin, kako naj spoštujemo mater v življenju, da ne bomo tožili gluhim grobovom svojo srčno skopost, ko bo že prepozno. Navajam dobesedno: »Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Po.vej, kaj bi ne šel po golih kolenih, odkopal grob z rokami, da bi ji rekel, kar ji nisi hotel reči, dokler te je slisala? Eno samo besedo morda, le eno, iz nečimernega sramu, iz srčne skoposti zatajeno?« — Nadalje je čudovita slika o materi »Vrzdenec« v knjigi »Podobe iz sanj«. Za mladino so najprimernejše knjige in povesti: »Za križem«. »Kurent,« »Podobe iz sanj« in »O preščah«. V prvi knjigi (za križem) morajo predvsem slike: Jure, Ministrant Jokec, Pavličkova krona, Jakobovo hudodelstvo in Kovač Damjan slehememu zakrknežu in tudi še manj razvitemu otroku stisniti srce v velikem usmiljenju za ljudi, ki hodijo težko pot trpljenja in grešijo iz prevelike življenjske bede. V »Podobah iz sanj« nam je podal Ivan Cankar toliko krasot in neizrekljivo lepih čuvstev, da nimamo besed za primerno označitev. Seveda je mnogo filozofskih meditacij v tej knjigi, a teh se lahko izogibamo s tem, da jih zpuščaino ali ne čitamo takšnih črtic, ki Se niso dostopne pojmovanju otroške psihe. Alislim, da bo znal vsak vzgojevalec približno razbrati, kaj je prikladno za duševni razvoj njegovih učencev. Saj se razvitost duha in čuvstvovain.e razlikuje pri raznih otrocih, v različnih šolah in razredih. Po lastni izkušnji vem, da iz »Podobe iz sanj« vplivajo najsilneje na otroško dušo črtice: Ogledalo, Ranjenci, Kralj Matjaž, Vrzdenec in Nedelja. Ciiajmo učencem le kratke povestice in slike na glas, da bodo čutili onjih notranjo krasoto! V 6, razredu, ki ga poučujem, me otroci dnevno naprošajo, naj čitam vuaj 1 uro nekaj iz Cankarja sedaj, ko sem jih že uvedel v Cankarjevo umetnost. Prav umestne in uporabne so njegove črtice tudi za spisje. Naj otroci spišejo, kaj pove Cankar v tej ali oni črtici, ali kako in zakaj jim ugajajo knige: Za križem, Podobe iz sanj in druge. Uporabimo njegove spise in izreke tudi pri lepopisju! Saj so njegovi klesani stavki dovršeni epigrami. Tako se oddolžimo velikemu pokojniku in otrokom res nudimo velikih in trajnih duševnih užitkov. Kc dorastejo, bodo z veseljem segali še po nadaljnih delih našega velikega apostola Ijubezni! —