Leto XXXVIII Št. 7
Murska Sobota 20. FEBRUAR 1986
CENA 80 DIN
Snežne zagate v Pomurju
Letošnja zima nas je presenetila z obilnim sneženjem, saj že vrsto let v Pomurju nismo imeli tako debele snežne odeje. Obilica snega in snežni zameti pa so nam tudi povzročili veliko preglavic v prometu in druge nevšečnosti, tako da smo se znašli v izrednih razmerah. In kako smo se znašli
NASLOV
Odpis tečajnih razlik
Izvršilni odbor Ljubljanske banke, Pomurske banke, je na seji v začetku tedna največ pozornosti namenil delitvi skupnega dohodka za leto 1985 in možnostim prevzema tečajnih razlik, ki jih organizacije združenega dela za minulo leto dolgujejo banki. Odbor bo predlagal zboru banke, da od skupnega dohodka 752 milijonov dinarjev usmeri v sklad rezerv 248 milijonov, v sklad solidarnostne odgovornosti 367 milijonov in v sklad osnovnih sredstev 137 milijonov dinarjev. S takšno usmeritvijo sredstev v sklade pa Pomurska banka še ni formirala zakonsko predpisanega zneska v rizičnem skladu banke in bo morala to storiti v prihodnjem obdobju.
Na tej seji je izvršilni odbor razpravljal tudi o možnostih prevzema 181 milijonov dinarjev tečajnih razlik, ki jih združeno delo dolguje banki iz naslova deviznega poslovanja v letu 1985. Zaradi dokaj ugodnega dohodkovnega položaja banke je odbor te tečajne razlike združenemu delu odpisal in jih bo Pomurska banka pokrila iz tekočega in prihodnjega dohodka. Od skupnega zneska 181 milijonov dinarjev odpisanih tečajnih razlik odpade kar 40 odstotkov na kmetijstvo.
L. Kovač
nikih. To je tudi razumljivo, saj so bile nekatere vasi za nekaj časa odrezane od središč. Cestno podjetje Murska Sobota se je mobiliziralo sicer že kmalu po polnoči od nedelje na ponedeljek, vendar pa so v soboški občini začeli plužiti in posipavati ceste šele ob 6.50 uri, v ljutomerski
Letošnje snežne zagate v Pomurju so pokazale, da nanje nismo povsem pripravljeni in da nas je obilno sneženje presenetilo, čeprav so bili vloženi veliki napori, da bi se stanje čimprej normaliziralo. Gotovo je, da nam primanjkuje ustrezne mehanizacije, zlasti za prebijanje viso-
Z vztrajnostjo in voljo do cilja
Pri načrtovanju potrebnih naložb v regiji se je pred dobrimi osmimi leti pokazala potreba po gradnji nove — sodobnejše bolnišnice v M. Soboti, saj so se cesto tako bolniki kot delavci v bolnišnici znašli v sila neugodnih razmerah, ki še trajajo. Spoznanje, da je potrebno zdravju človeka, kot največjemu bogastvu, namenjati več skrbi, zlasti pa ustvarjati boljše možnosti zdravljenja, je delovne ljudi in občane pripeljalo do tega, da so se odločili za prvi skupni samoprispevek. V preteklem srednjeročnem obdobju smo ponovno vztrajali pri izločanju sredstev za dograditev bolnišnice, vendar okoliščine, v katerih poteka gradnja, niso omogočile dokončanja načrtovanih del, tako da se rok zgraditve časovno pomika tudi v to srednjeročno obdobje.
Danes je sicer objekt pod streho, vendar so potrebna sredstva za funkcionalno usposobitev, saj sicer veliko vloženega truda in do
60 centimetrov in NNNP
Z dokajšnjo zamudo je znani beograjski vremenar Boris Koljčic-ki napovedal, kakšno bo vreme v februarju, ko smo nenadejano dobili snežno pošiljko, kakršne ne pomnimo že nekaj petletk. V to, koliko napoved Koljčickega drži, se ne bi spuščali, dovolj občutno pa je, da je prava zima šele stopila na sceno, kar nam ob gripah, anginah, prehladih, glavobolih in trganjih po sklepih pričajo tudi vsakovrstne zadrege na cestah, ulicah, po vaseh in zaselkih »bogu za hrbtom« in še marsikaj. Kdo in kako je v teh, brez dvoma izrednih razmerah odpovedal — o tem bi se dalo napisati romanček, čeprav imamo sicer za te reči uradno pooblaščene (če tudi primerno opremljene in plačane je kajpak drugo vprašanje) službe in ustanove.
Pravzaprav je smešno ih žalostno hkrati, če smo v časih, ko je človeštvo prodrlo do Urana in že kuka v skrivnosti atomskih jeder, zavoljo 60 in nekaj centimetrov debele snežne odeje tako rekoč nemočni oziroma smo se primorani več dni pehati, da razmere kolikor toliko »normaliziramo«. Kako pa je s človeško platjo teh in takih zagat? Se bolj klavrna je in zaskrbljujoča. Zapečkarji so se potegnili na toplo, rekoč: za to imamo plačane ljudi, naj čistijo! Le kdo bi preveč resno jemal občinske vlade, ki so bile plat zvona in pozivale pomursko prebivalstvo, naj se solidarnostno udarniško loti snežnih barier. Resda so se ponekod množično odzvali, a ostaja grenak priokus, da se nam je lagodje v tolikšni meri zalezlo pod kožo, da ga le stežka »izženemo«; šele takrat, ko nam gre za nohte pred lastnim pragom. Ali pa še takrat ne.
Koliko so na ukaz in koliko same od sebe betežnim, odrezanim od sveta pomagale socialno-zdravstvene komisije po krajevnih skupnostih in če so besede o sosedski pomoči »meso postale«, o tem bi težko sodili. Kaže pa, da enoznačne ocene ni mogoče dati.
Kaj že pomeni NNNP? Nič nas ne sme presenetiti!
i	Branko Žunec .
bre volje ne bo našlo svoje končne potrditve — funkcionalno zgrajen objekt s sodobnimi prostori, z boljšimi možnostmi za delo zaposlenih in boljšimi razmerami tistih, ki so potrebni zdravstvene pomoči.
Z veliko mero razumevanja so se pomurski delavci in občani ponovno odločili, da po najkrajši poti zberemo s prostovoljnimi prispevki po različnih poteh potrebna sredstva. Zastavili smo si cilje — čim prej moramo usposobiti objekt za delovanje! Prispevki kmetov, raznih društev, delavcev v tujini in naših delavcev v organizacijah združenega dela, ki so se že v preteklem letu odločili za solidarnostni delovni dan ter zaslužek, kakor tudi sredstva iz skladov, namenili za gradnjo bolnišnice, se pridno stekajo. Prav v tem času se delavci ponovno odločajo za delovni dan, ki ga je potrebno opraviti čim prej, saj vsak zamuje
ni dan pomeni možnost manj za uresničitev načrtov.
Smo pred sprejemanjem zaključnih računov v organizacijah združenega dela za leto 1985. Zavedamo se težav, ki nas spremljajo, vendar smo prepričani, da bomo tudi tokrat razsodno odločali in se opredelili za združevanje sredstev, ki smo jih ustvarili za razporejanje v sklad skupne porabe. Vsekakor bo taka odločitev skrajšala korak k cilju, prepričani pa smo, da je v nas Pomurcih dovolj vztrajnosti in volje, da uresničimo želje in potrebe, ki so se izoblikovale pred leti v trdno zastavljenih načrtih za gradnjo bolnišnice.
Ponovno pozivamo vsa vodstva osnovnih organizacij Zveze sindikatov v organizacijah združenega dela v Pomurju, da ob pripravi in razpravah o gospodarjenju usmerijo pozornost k razporejanju sredstev in s svojo aktivnostjo pripomorejo k najbližji in najhitrejši poti do prepotrebnih sredstev, pa naj bodo to sredstva iz ustreznih skladov, bodisi obveza iz enodnevnega zaslužka v tem letu, ki naj poteka pod enotnim geslom Dan za bolnišnico.
Tako bomo pomurski sindikati izpolnili našo skupaj dogovorjeno obvezo z zavestjo, da cenimo vrednote, kot so zdravje človeka in boljše razmere dela delavcev.
Predsednica MS ZS: Mira Marko
v takih razmerah? V vseh pomurskih občinah so se izvršni sveti skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki sestali že v ponedeljek v jutranjih urah, ocenili razmere ter sprejeli ukrepe, s katerimi so mobilizirali štabe civilne zaščite, cestna in komunalna podjetja ter druge delovne organizacije in krajevne skupnosti, delovne ljudi in občane. Zaradi zagat v prometu so se z Zavodom za šolstvo SRS — enota v Murski Soboti dogovorili za dvodnevno podaljšanje počitnic, nekatere delovne organizacije pa so za nekaj časa ustavile delo. Kljub hitremu ukrepanju, pa je čiščenje snega in snežnih zametov, ki so bili ponekod visoki tudi do dva metra, potekalo počasi, kar je povzročalo veliko nejevolje pri posamez-
Z 19. seje CK ZKS
Kako preživeti? Zgolj s solidarnostjo ne!
»Med ljudmi je zelo živa zahteva, da moramo kljub težavnim razmeram in ne glede na materialno moč posameznih okolij in družbe kot celote ohrahiti in razvijati bistvene pridobitve socialistične družbe, med katere gotovo spadajo zagotavljanje družbeno dogovorjene ravni socialne varnosti, dostopnost in visoka strokovna raven zdravstvenega varstva, možnosti za izobraževanje celotne mlade generacije v skladu z njenimi sposobnostmi ter v skladu z možnostmi združenega dela in razvojnimi potrebami v družbi...«
Ta »zapoved« iz pisno pripravljenega gradiva (Komunistove priloge Družbene dejavnosti kot dejavnik gospodarske stabilizacije) je bila pa pone-deljski, sicer pa že 19. seji Centralnega komiteja slovenskih komunistov deležna vsakršnih razčlemb in osvetlitev. Zbrani člani CK ZKS v mali dvorani republiške skupščine na Šubičevi 4 v Ljubljani so, kot že to
in lendavski občini nekoliko prej, ker je zaradi nizkih temperatur in slabe kakovosti zamrzovala nafta. Tako se je čiščenje cest začelo pozno, pluženje pa je oviralo tudi neprestano sneženje.
Po dogovoru je Cestno podjetje plužilo in čistilo le magistralne in regionalne oziroma prednostne ceste, medtem ko je bilo čiščenje lokalnih cest naloženo krajevnim skupnostim, v odstranjevanje snega pa so v vseh pomurskih občinah vključevali razpoložljivo mehanizacijo v družbeni in zasebni lasti. V akcijo se je vključil tudi Radio Murska Sobota z izredno oddajo, ki je seznanjal delovne ljudi in občane o čiščenju snega ter jih pozival k mobilizaciji.
likokrat doslej, posvarili, da se z žerjavico, ki že dolgo tli zavoljo očitno podcenje(val)nega odnosa do družbenih dejavnosti, ne bi smeli več igrati.
Pomurski delegat Tibor Fiile iz Lendave je v razpravi predstavil prizadevanja Lendavča-nov za to, da ohranijo kolikor toliko spodobno raven omenjenih dejavnosti ob njihovi hkratni funkcionalni vpetosti v združeno delo. »V minuliji letih so z visokimi samoprispevki zagotavljali nujno potrebne materialne razmere in sanirali razmere dela za izboljšanje ravni storitev (...) in da bi se čimprej izvlekli iz manjrazvito-sti. Z ohranjanjem obsega storitev, kar so v zadnjih letih zagovarjali tako uporabniki kot izvajalci, ob omejevanju sredstev, se je močno poslabšal družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih .. . Zlasti, v srednjem usmerjenem izobraževanju je poslabšan do te mere, da lahko postane dejavnik destabilizaci
kih zametov. Precej mehanizacije ni bilo mogoče uporabiti zaradi okvar, bodisi ker nismo imeli na voljo kakovostne nafte ali pa zaradi slabega vzdrževanja. V nekaterih krajih se tudi niso vključili v akcijo čiščenja cest in so le čakali, da bo to storil nekdo drug. Dejstvo je, da je ob razmerah, v katerih smo se zaradi obilice snega in snežnih zametov tokrat znašli, potrebna skupna akcija vseh. Tega se je sicer večina tudi zavedala. Vsekakor pa bi morali potek akcije odstranjevanja snega v letošnjih izrednih razmerah podrobneje analizirati ter sprejeti ustrezne ukrepe, da nas bela snežna od.eja ne bi še kdaj presenetila.
F. Maučec
je razmer v vzgoji in izobraževanju. Prišli smo do kritične točke, ko je treba odločneje in določneje izpeljati izenačevanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu ... To nam v praksi ne uspeva, ker cene materialnih stroškov rastejo prek vseh dogovorjenih okvirjev in znižujejo delež sredstev za osebne dohodke. Nastajajo tudi prevelike razlike v nagrajevanju enakega dela med šolami in občinami, kar povzroča upravičeno nezadovoljstvo.«
V nadaljevanju razprave je Tibor Fiile opozoril: »Ukrepi, ki gredo v smeri golega preživetja, ne morejo biti sprejemljiva, družbeno strokovna osnova za doseganje zastavljenih ciljev ... Pri oblikovanju in sprejemanju ukrepov za racionalizacijo mreže srednjih šol je nujno potrebno posebno obravnavati manjše šole na obrobju, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju enakih
S SEJE ZBOROV LJUTOMERSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Za manjši razkorak v razvitosti
V ljutomerski občini ugotavljajo, da v preteklem srednjeročnem obdobju, posebej še v zadnjih dveh letih, ko so se gospodarske razmere močno zaostrile, niso mogli več slediti razvoju v republiki in razlike med občino in SR Slovenijo v razvitosti so se tako še povečevale. Če bi želeli ta razkorak zmanjšati, bi se morala občina v sedanjem srednjeročnem obdobju razvijati znatno hitreje od republiškega povprečja, vendar za to nimajo realnih možnosti. To so ugotavljali tudi
možnosti izobraževanja za vso mladino. Ugotovitve kažejo, da se prav na teh območjih, od katerih izstopa Pomurje, najvišji odstotek učencev osnovnih šol ne vključuje v nadaljnje izobraževanje. V Pomurju je to 29 odstotkov učencev.«
Če bo šlo tako naprej, utegne to ogroziti izvebo napovedanih potreb po strokovnih kadrih in s tem onemogočiti hitrejši družbeni razvoj pokrajine. Fiile je na ponedeljski seji CK slovenskih komunistov v Ljubljani dodal, da ljudje v gospodarsko slabše razvitih okoljih pričakujejo solidarnostno pomoč. »Gradivo za sejo daje dovolj idejnopolitičnih osnov za dograjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti kot bistveni sestavini samoupravnih družbenoekonomskih . odnosov,« je sklenil član CK ZKS iz Pomurja Tibor Fiile.
B. Žunec
na ponedeljkovi seji vseh treh zborov občinske skupščine, ko so razpravljali o osnutku srednjeročnega družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1986—1990, o katerem se zdaj začenja tudi široka javna razprava.
Kot je v uvodni razlagi povedala Vida Hojnik, predsednica komiteja za družbeno planiranje in ekonomski razvoj, temelji razvoj občine v prihodnjih petih letih predvsem na nujnosti hitrejšega razvoja, zato bodo vse sile namenili za preusmeritev gospodarstva, večjo izvozno dejavnost ter v tehnološko in kadrovsko krepitev le-tega. Materialni okviri za naslednje srednjeročno obdobje načrtujejo 3,5-bdstotno rast družbenega proizvoda, industrijska proizvodnja naj bi rasla po poprečni letni stopnji od 3 do 4 odstotke, kmetijska prav tako od 3 do 4 odstotke, zaposlenost z 1,5 odstotka, izvoz z 10 odstotki, uvoz s 7 odstotki in produktivnost z 1,5 odstotka.
V razpravi, ki je bila sicer bolj skopa, je bilo večkrat slišati, da so predvidevanja dokaj pesimistična, vendar v sedanjem položaju kaj več tudi ni pričakovati. Slaba razvitost proizvajalnih sredstev, neugodna gospodarska in kadrovska struktura, visoke obveznosti za zagotavljanje sredstev za skupne potrebe ob majhnih materialnih možnostih združenega dela žal ne dajejo osnov za hitrejši razvoj v prihodnjih petih letih. Z doseganjem zastavljenih ciljev bi tako zagotovili vsaj to, da se razlike v razvitosti med občino in republiko ne bi povečevale.
Da so možnosti za hitrejši razvoj omejene, potrjuje tudi resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine v letu
1986, za katero pravijo, da bo v ljutomerski občini predvsem leto sanacij, saj sta v sanacijskem postopku Tehnostroj in Lesninin tozd Mizarstvo. Zato so materialni okviri nižji, kot bi v primerjavi s SR Slovenijo bilo pričakovati, pa tudi nižji, kot so si jih zastavili za srednjeročno obdobje. Tako naj bi se letos družbeni proizvod v občini povečal za 1,5 odstotka, kar je že zdaj vprašljivo, industrijska proizvodnja naj bi z 1-odstotnim porastom dosegla raven iz leta 1984, kmetijska proizvodnja pa naj bi bila višja za 3 do 4 odstotke. Nekoliko večji porast načrtujejo pri izvozu, ki naj bi bil večji za 10 odstotkov, produktivnost bo porasla za 1,5 odstotka, medtem ko bo največ težav pri zaposlovanju. Novih zaposlitev ni pričakovati, v okviru nadomestnih zaposlitev pa bodo v prvi vrsti skušali reševati tehnološke presežke v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo.
Za premostitev težav bodo morali zato veliko več storiti tudi v samih organizacijah združenega dela, predvsem z večjo izrabo proizvodnih in drugih zmogljivosti, z bolj kakovostnim gospodarjenjem ter s posodobitvijo opreme in tehnoloških procesov. Večji poudarek bo treba dati tudi znanju in zaposlovanju strokovnih kadrov, razvoju raziskovalne dejavnosti in uvajanju novih proizvodnih programov. Kaže pa, da se povsod resnosti položaja še niso povsem zavedeli, in to potrjuje tudi razprava o resoluciji za leto 1986. Čeprav je bila ta v javni razpravi dobra dva meseca, obravnava ni dala želenih rezultatov, tako da je moral izvršni svet imeti razgovore z najodgovornejšimi delavci po posameznih področjih, da je lahko na tej osnovi pripravil predlog resolu-c>je-	Ludvik Kovač
aktualno doma in po svetu
Tudi takšna je južnoafriška stvarnost: najmlajši na ulicah Kagisa, mesta v Južnoafriški republiki, s sliko Winnie Mandela, žene znanega južnoafriškega črnskega borca za svobodo Nelsona Mandele, ki ga oblasti že čez dvajset let držijo v zaporu.
Lani v turizmu — Slovenija dobro
Turistično leto 1984 je bilo uspešno, toda lani je Slovenija zabeležila 9 odstotkov več nočitev kot predlani. Izredno visok je bil obisk tujih turistov. Lani so našteli v Sloveniji 3,73 milijona nočitev tujih gostov, kar je za 15 odstotkov več, kot jih je bilo leta 1974.
Največ je bilo turistov iz ZR Nemčije, v primerjavi s prejšnjimi leti pa se je lani povečalo število turistov iz Velike Britanije, Danske, Švedske, Belgije. Nem-
Marcosova »zmaga«
Skoraj teden dni so v Manili, glavnem mestu Filipinov preštevali glasove predsedniških volitev. Parlament je potem sporočil, da je dobil dosedanji predsednik Ferdinand Marcos 10,807.197 glasov, kandidatka opozicije Corazon Aquino pa milijon in pol glasov manj. Že med samimi volitvami so ugotavljali, da so na mnogih volilnih mestih potvarjali rezultate v prid Marcosa. Kandidatka opozicije Corazon Aquino je žena voditelja filipinske opozicije, ki so ga pred leti, ob vrnitvi iz ZDA, na letališču v Manili ubili Marcosovi policisti. Poznavalci razmer trdijo, da je opozicija zbrala najmanj dva milijona in pol glasov več kot Marcos. Tudi ameriški predsednik Reagan je ob volitvah dejal, da so filipinske volive »vprašljive zaradi ponarejanja in nasilja vladajoče stranke«. ZDA smatrajo Filipine za svojo izredno pomembno strateško točko v tem delu sveta, zato so tej državi namenjale izdatno finančno pomoč. Opozicija je volivce že pozvala k neposlušnosti.
V prejšnjem tednu je sodišče v Los Angelesu zavrnilo zadnjo pritožbo Artukovi-čevih branilcev Garryja Fle-ischhmana, Ronalda Bona-parteja in Michaela Dacqui-sta za predajo vojnega zločinca SFRJ. Ko so 14. novembra 1984 Artukoviča aretirali v njegovi vili v Surf-sideu, je ameriški pravosodni minister William French Smith "izjavil, da je Andrija Artukovič kriv za preganjanje in množični pokol Srbov, Zidov in Romov. Načelnik oddelka za posebne raziskave v pravosodnem ministrstvu Neal Sher pa je dodal, da je Artukovič pronacistjčni funkcionar najvišjega razreda, ki se je po zadnji vojni nastanil v ZDA.
- Ob aretaciji Andrije Artukoviča je jugoslovanska vlada v posebnem sporočilu poudarila, da je prijetje enega izmed največjih vojnih zločincev, ki je odgovoren za smrt več sto tisoč ljudi, sicer
cev je bila 1,06 milijona, gostov iz Velike Britanije 548 tisoč, Avstrijcev 398, Italijanov 391, Nizozemcev 363, Švedov 76, Švicarjev 70, Belgijcev 51, Madžarov 50, Fincev 49, gostov iz Sovjetske zveze 5, Turkov 23, Poljakov 21, Grkov 13, Špancev 12, iz DR Nemčije 11, Kanadčanov 10, Izraelcev 7, Avstralcev 7 in gostov z Islandije 6 tisoč.
Med domačimi gosti se je leta 1985 v Sloveniji najbolj povečalo število Bosancev in Hercegovcev
Veliko termalne energije
V Jugoslaviji imamo veliko termalnih vrelcev, ki jih v glavnem izkoriščamo v zdravstveno-turistične namene. Le malokje s toplo vodo iz vrelcev ogrevajo tudi zdraviliške objekte in rastlinjake. Samo v Sloveniji je 30 aktivnih izvirov tople vode. Moč teh izvirov znaša 52,8 megavata. Izračunali so, da bi lahko s to energijo nadomestili 110. ton nafte na dan oziroma 250 tisoč ton velenjskega lignita na leto. Ob ceni 8 tisoč din za tono velenjskega premoga, je razpoložljiva vrednost termične energije dve milijardi dinarjev. Strokovnjaki trdijo, da bi lahko sedanjo moč geotermične energije močno povečali, in sicer za 95 odstotkov.
Zvišana menjava za Madžarsko
Od prejšnjega tedna morajo jugoslovanski državljani, ki potujejo na Madžarsko, na mejnih prehodih obvezno zamenjati 6000 din namesto 5400, če potujejo s potnim listom. Za ta denar dobijo 760 forintov. Imetniki maloobmejnih propustnic morajo še naprej kupovati 380 forintov, ti pa po novem stanejo 3000 dinarjev. Do povečanja dinarske vsote je prišlo zaradi spremembe tečajne liste valut.
Vsa Italija proti mafiji
Italijani so se odločili, da zadajo mafiji smrtni udarec. V Palermu se je začel proces proti 474 osebam, ki so jih obtožili nedovoljenega združevanja, trgovanja z mamili in za več sto umorov. Sodni proces poteka na nogometnem igrišču, ki so ga posebej preuredili v ta namen.
Italijani so se odločili, da naredijo konec mafijistom, ki že več stoletij pretresa italijansko družbo. V obtožnici, ki je dolga 8632 tipkanih strani, je zapisano vse, kar je mafija zlega storila v zadnjih petnajstih letih. Tožilci imajo pripravljenih 413 prič, ne ve pa se, koliko prič bo predlagala tudi obramba. V odkrivanju sodelavcev mafije je oblastem veliko pripomogel Tommas Buscette, imenovan don Massimo, ki so ga brazilske oblasti izročile Italiji. Buscette je razkril marsikatero neznanko v zvezi z mafijstom v Italiji.
Artukovič v Jugoslaviji
pozno, da pa bodo kljub temu zadovoljene zakonite pravice jugoslovanskih narodov in narodnosti, če ga bodo na koncu postavili pred sodišče. Tako se je tudi zgodilo.
Andrija Artukovič je s pomočjo svojih vplivnih odvetnikov dokaj mirno živel v ZDA polnih 38 let, od leta 1948, ko se je z lažnim imenom Alojz Anič preselil iz republike Irske (tja pa z lažnim švicarskim potnim listom na ime Davida Arnu-ta). Jugoslovanska vlada je že od leta 1946 zahtevala od ZDA izročitev tega zloglasnega vojnega zločinca. Do avgusta 1947 so ZDA izročile Jugoslaviji 27 vojnih zločincev, za Andrija Artukoviča, ki je tedaj bival v angleški okupacijski coni v Avstriji in od novembra 1946 do julija 1947 v Švici, pa smo dobili odgovor, da ga niso našli.
Prva tri leta bivanja v
(kar za 23 odstotka več kot leta 1984). Potem je bilo veliko Črnogorcev (20 % več). Manj kot leta 1984 je bilo gostov s Kosova (7 %) in Makedonije (5 %).
Tudi Slovenci sami smo v naši republiki naredili za 5 odstotkov več nočitev kot leta 1984.
Rekordne številke, ki jih je objavil slovenski statistični urad glede gostov pa seveda ne pomenijo tudi rekordnega priliva deviz.
ZDA se je Artukovič prizadevno učil angleščine ter se zaposlil kot knjigovodja v tovarni brata Ivana (Johna), ki se je v ZDA preselil pred drugo svetovno vojno. Ko je jugoslovanska vlada zvedela, da uživa gostoljubje ZDA, je z uradnim diplomatskim dopisom 31. marca in 30. avgusta 1951 obnovila zahtev«? za izročitev. Ameriške sodne oblasti so tudi tedaj aretirale Artukoviča. To je bil tako rekoč uvod v izjemno dolg sodni proces, ki se je končal z izročitvijo zločinca Jugoslaviji.
Proti vojnemu zločincu Andriji Artukoviču, ki so ga izročili Jugoslaviji, bodb sprožili redni kazenski postopek pred okrožnim sodiščem v Zagrebu. Artukovič bo odgovarjal za vojne zločine, ki jih je zgrešil med drugo svetovno vojno proti jugoslovanskim narodom. Artukoviča so za vojnega zločinca razlgasili že leta 1946.
KAKO BO LETOS
Težko je biti prerok v svoji deželi, toži Marjan Korošic, višji znanstveni svetovalec zagrebškega ekonomskega inštituta. Zakaj? Ker se nihče ne more odmakniti od vsakdanjih problemov in dogodkov. Na primer od prometnih težav, luknjastih cest, umazanih ulic, onesnaženega okolja, pitne vode in podobnega. Kot tudi ne od uspešnega Kusturičevega filma, odličnih smučarjev, tenisačev, juga v Ameriki in podobnega.
Napovedovanje je postalo skrajno nezanimivo. To, kar človek predvideva ni kdo ve prijetno, ker se bo tisto, kar je začeto lani, nadaljevalo letos in nikakršna umetnost ni predvideti določenega slabšanja, napoveduje ali ugotavlja Ljubomir Madžar, profesor beograjske ekonomske fakultete. Obstaja vidni element zavesti, da je to. kar se nam zdaj dogaja, cena preteklosti, komentira samega sebe. To pa deluje stabilizirajoče.
Pričakujem, da se bo letos ekonomska kriza poglobila in da bodo cene delale nove rekorde, sodi Dragoje Žarkovič, profesor novosadske pravne fakultete.
Naši občani, naši delovni (in seveda tudi nedelavni) ljudje, vsi naši narodi in narodnosti so lahko mirni — gremo v leto gotovosti, trdi Jovan Mirič, profesor fakultete političnih znanosti iz Zagreba, in pojasnjuje: mnogo tega bo letos bolj gotovo kot prejšnje leto. Med tem ko smo lani še dvomili o stopnji inflacije, letos že vemo — trište-vilčna bo!
Ne verjamem, da bo letos storjeno, kar je potrebno, meni Radomir Lukič, beograjski akademik, čeprav je stanje lažje zaradi odlaganja dolgov. Preveč zavlačujemo s spremembami v političnem sistemu, pa tudi to, kar se predlaga, ne ustreza potrebam.
Če v letošnje leto vstopamo s spoznajem, da je bilo lansko leto še eno leto »stabilizacije krize«, in če se inflacija razume kot pokazatelj »bolezni družbenega organizma«, potem je lani bolezen napredovala, ugotavlja Silvano Bolčič, profesor filozofske fakultete v Beogradu, in zdaj je organizem še bolj oslabljen. Tako slika stanje in letošnjo prihodnost.
Slobodan Divjak, namestnik glavnega in odgovornega urednika tretjega programa Radia Beograd pa trdi: Pristaši samoupravno demokratskega koncepta imajo pozitiven program izhoda iz krize, katerega ogrodje je dolgoročni program stabilizacije, ki označuje spremembe povsod, ne samo v ekonomiji, torej tudi na področju politike in v idejni sferi, odpira revitalizacijo in nadaljni razvoj samoupravljanja. »Policentrični etatisti« pa gradijo svojo strategijo izključno na »borbi proti«, kažejo se v bistvu kot apologeti sedanjega stanja, s tem pa tudi kot konzervatorji krize.
Tokovi gospodarskega razvoja v letošnjem letu so v glavnem že določeni in tuje težko pričakovati kaj več od sprememb ekonomske politike čez leto. Spremembe, ki jih pričakujem, se bolj nanašajo na ustvarjanje možnosti za uspešnejši razvoj v prihodnjem letu, meni Zoran Popov, višji znanstveni sodelavec inštituta ekonomskih znanosti v Beogradu.
Bolj določen je Dragan Veselinov s fakultete političnih znanosti v Beogradu, ki trdi, da bo letošnje leto vse močnejše preučevanje dejanskih kakovosti naše humanistične misli in njenega političnega in ekonomskega sistema. Toda družbena atmosfera in politične sile v deželi se kljub temu še ne bodo bistveno spremenili in zahtevali reforme. On misli, da se bo ekonomska kriza neznatno poglobila, pri čemer bo država poskušala preprečiti negativen odmev opadanja gospodarske moči na prebivalstvo.
Upam, da se bodo razmere naših ekonomskih odnosih s tujino nekoliko popravile in da bi to lahko pozitivno vplivalo na skupne gospodarske rezultate v letošnjem letu. To pod pogojem, da se končno začno uresničevati — bolj energično in v celoti — spremembe v gospodarskem sistemu, ki so predvidene z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije, pravi Mladen Kovačevič, profesor ekonomske fakultete v Beogradu.
Ti odtenki ob zaskrbljenosti kažejo upanje: anketirani so govorili seveda več in obširneje, toda bistvo je ostalo v teh skopih rekih. Za bralce beograjske Osmice, seveda, ki bo njihove napovedi objavljala menda kar vsako leto. Pa kaj, ko je eno leto za preroke prekratko — enako kot za vsakdanje gospodarje. Optimizem je dologoročen!
Viktor Širec ,
—V žarišču dogodkov
UZAKONITEV VOHUNSTVA
Doslej največja zamenjava ljudi, obtoženih vohunstva, je potekala ta teden na meji med Vzhodom in Zahodom. In četudi bi za hip pomislili, da bo tako ambiciozna zamenje-valna kupčija ljudi, aretiranih na obeh straneh, odložena, je vendarle jasno, da so časi sramežljivih distanciranj od lastnih agentov v tujih rokah — mimo. Misel o nujnosti množičnih zamenjav vsiljuje življenje samo, je zapisal Jurij Gustinčič v Naših razgledih.
Stopamo v ero uzakonitve vohunskega poklica. Vlade se ga ne odrekajo več in ga tudi ne skrivajo. V njihovem javnem delu zavzema normalno mesto. Če bodo stvari tako tekle, bodo kmalu tudi Združeni narodi pripravili kodeks vohunstva, pravila igre, kot bi lahko dejali, dovoljene in nedovoljene udarce, tako kot v boksu.
Romantično vohunstvo, kot ga vztrajno opisuje John le Carre ali kot ga v posebej skrivnostnih barvah upodabljajo angleški filmi, se umika zbiranju podatkov kot veji industrijske ali, bolje povedano, poindustrij-ske epohe. Samo po sebi se razume, da je javno zgražanje, ki je doslej spremljalo to dejavnost — medtem ko so vsi uživali v njeni romantiki — spominjalo na viktorijansko meščansko licemerstvo v gledanju na seks. Dolga stoletja so bila v vohunstvo zapletena tudi velika imena — na primer iz literature.
Pustimo ob strani Stendhala. Ta je vsaj vohunil za karbonarje, za osvoboditev Italije. Toda kaj naj storimo s kakim Beaumarc-haisom, ki se je v svojih delih norčeval iz >?ancien regime«, medtem ko je bil hkrati kraljev tajni agent? Kaj naj povemo o očetu naroda Benjaminu Franklinu, o katerem so, ob dvestoletnici ameriške revolucije sami Američani povedali, da je bil nekaj časa na plačilnem spisku
policije Jurija Tretjega? Ali o resda precej manjši, vendar svoj čas slavni osebnosti dramatika Kotzebua, tega skoraj javno priznanega agenta carja Aleksandra Prvega?
Namesto osamljencev z dvojnim obrazom, o katerih pišejo romane, prihaja na desetine, če že ne na stotine tisočev marljivih delovnih ljudi, psihološko prav nič zanimivih, delovnih ljudi na področju vohunstva kot množične proizvodnje.
Žal ne moremo vsega tega jasno potrjevati s sovjetskimi zgledi, saj to tam velja še vedno za državno skrivnost, varovano po vseh starinskih pravilih. Ker pa želi Sovjetska zveza v vsem ujeti Zahod, je mogoče sklepati, da se v vohunstvu ne razlikuje veliko od drugih. Morda je v množičnosti vohunstva celo prva, če bi verjeli upravičenosti vsaj_ polovice izgonov Rusov iz Velike Britanije in Francije ali nenehnim trditvam, da dobršen del sovjetskih uslužbencev dela na sedežu OZN prek delovnega časa stvari, ki niso bile zapisane v prvotni delovni pogodbi.
Tudi Angleži molčijo — po svoji tradiciji in seveda z željo, da bi bili videti močnejši, kot so v resnici. Tako kot vedno, se bomo oprli na klepetave Američane. CIA, s katero strašijo otroke po vsem svetu, pomeni sorazmerno skromno četo v
globus
NEW DELHI - Indija lahko izvozi tri milijone ton pšenice na leto, vendar nima dovolj kupcev. Lani so izvozili 300 tisoč ton, skladišča pa so še vedno polna.
LONDON — Lani so v svetu izdelali 32 milijonov avtomobilov, predlani 31 milijonov. Največ v ZDA, nato na Japonskem in v ZR Nemčiji. Jugoslavija je na 17. mestu.
OSLO — Predstavnik norveškega Nobelovega odbora je sporočil, da so za letošnjo Nobelovo nagrado za mir predlagali 85 kandidatov.
BUKAREŠTA - Prihodnji mesec bodo v Romuniji začeli graditi svojo drugo jedrsko elektrarno in to skupaj s Sovjetsko zvezo.
MOSKVA — Sovjetska zveza ne bo navezala diplomatskih odnosov z Izraelom, ker ta s svojo aktivnostjo proti Arabcem in Palestincem to onemogoča, kot poudarjajo v Kremlju.
WASHINGTON - ZDA in SZ bosta najbrž še letos dosegli dogovor o jedrskem razoroževa-nju, vsaj o raketah srednjega dometa, in to predvsem v Evropi. To je ameriški predsednik Reagan izjavil za Washington Post.
LIMA — Francoski jedrski poskusi na tihomorskem otoku Mururoa lahko povzročijo vrsto potresov, ki utegnejo biti nevarni za ves planet. Ti potresi imajo velik vpliv na tako imenovano razpoko St. Andreas, ki poteka vzdolž zahodne obale obeh Amerik, trdi perujski seizmolog Carlos Camacho.
ANKARA — Turčijo je pocenitev nafte prizadela zato, ker je pogodbe o nakupu nafte z Iranom, Irakom in Libijo sklenila že lani in to po tedanjih cenah.
BUDIMPEŠTA — Madžarska bo letos najela na Zahodu milijardo dolarjev posojil, ki jih bo porabila za financiranje uvoza in za naložbe v industrijo.
V
PARIZ V program evropskega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, ki so mu nadeli ime Eureka, bo 18 evropskih držav vložilo deset milijard dolarjev. Jugoslavija v programu Eureka ne sodeluje enostavno zato, ker je niso povabili k sodelovanju.
vojski, v kateri zavzema največji odred NSA (National Security Agency) s svojimi več kot 60 tisoči precej pomembnejše in učinkovitejše mesto — ne zaradi številke, temveč zato, ker je odvrgla »ogrinjalo in nož« in se ukvarja z analiziranjem podatkov, zbranih po elektronski poti. Področje tehničnega vohunstva, razkrivanje tehnoloških skrivnosti, je poleg vsega tega tisto, kar je v središču pozornosti in pri čemer ne bi mogli več pomagati orientalski plesi Mate Hari.
Poleg stotisočev delovnih ljudi, ki seveda potrebujejo socialno varstvo, pa še vseh drugih delavcev so še velikani — analitiki, ki morje podatkov pravilno ali, pogosto, tudi napačno razbir-strijo in posplošijo. V takšnih časih si države ne morejo privoščiti razkošja, da bi se odrekle agentov, ki jih je nasprotna stran prestregla. V interesu prvih in drugih je industrijo zaščititi, ohraniti moralo delavcev, skrbeti zanje, jih spravljati iz težav s pogajanji.
Ne bi se čudil, da so takšne potrebe sestavljale eno točko na dnevnem redu ženevskih pogovorov med Reaganom in Gorbačovom, o kateri so se sporazumeli hitreje kot o nadaljnjem postopku glede strateškega orožja. Ne gre za usodo skrivnostnih pustolovcev in tudi ne za občutek dolga do idealističnih junakov predrzne negotovosti. Vse je tako preprosto. Zavarovati je treba neki močno narasli družbeni sloj.
STRAN 2
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1966
od tedna
MURSKA SOBOTA — Izredno težaven gospodarski položaj, ki ga še posebno čuti kovinskopredelovalna industrija; je narekoval pomurskim organizacijam združenega dela s tega področja, da so pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti naročile izdelavo študije o razvojnih možnostih kovinske industrije v Pomurju. Prva faza, ki obravnava sedanje stanje, je pripravljena in o njej so sredi prejšnjega tedna nameravali spregovoriti na gospodarski zbornici. Ker pa so se od 11 vabljenih organizacij razgovora udeležili le predstavniki štirih, so se s študijo le seznanili, podrobneje pa bodo o njej spregovorili na prihodnjem pogovoru.
TIŠINA — V soboto ob 17. uri se je na občinskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo pomerilo deset ekip. Najboljša je bila ekipa Ba-kovec, druga ekipa Tišine in tretja združena ekipa KZ Panonka in Gorice. Medobčinsko tekmovanje bo v soboto, 22. februarja, v Ljutomeru (ali Veržeju), republiško tekmovanje pa 1. marca na Cankovi. (bp)
MOSTJE-BANUTA: Na seji sveta krajevne skupnosti šo se dogovorili o letošnjih akcijah, ki jih bodo v krajevni skupnosti izvajali. V lanskem letu so sprejeli krajevni samoprispevek, ki ga bodo namenili za ureditev stare šole. Za boljše delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev ter mladine potrebujejo več prostorov, doslej so imeli na voljo samo enega. Del krajevnega samoprispevka bodo namenili tudi za ureditev telefonije, saj so edina krajevna skupnost, ki nima telefona.
DOLINA: V lanskem letu so vaščani dobili vodovod, kar je velikega pomena za to obmejno vas. Pri ureditvi vodovodnega omrežja so veliko pomagali tudi mladi, ki postajajo čedalje bolj aktivni ne samo na kulturnem področju, temveč tudi v društvih, zlasti v gasilskem. V vaški dom nameravajo vložiti še nekaj sredstev, da bi zagotovili boljše razmere za delo. Želeli bi, da bi še letos dobili telefon, uredili pa bodo tudi ulično razsvetljavo.
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so razpravljali predvsem o nekaterih osnutkih odlokov. Tako so obravnavali delovno gradivo za sprejem odloka o izvršnem svetu skupščine občine Murska Sobota in o upravnih organih ter strokovni službi skupščine občine in izvršnega sveta. V razpravi so uskladili nekatera določila iz starega odloka, med novimi upravnimi organi pa se predvideva ustanovitev komiteja za kmetijstvo. Nato so potrdili osnutek odloka o zaključnem računu proračuna soboške občine za leto 1985 in osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe izvršnega sveta in skupščine občine. Na seji so se seznanili tudi z informacijo o reševanju zadev v upravnem postopku pri upravnih organih soboške občine v letu 1985.
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OS ZSS so podprli predlog združitve Srednje zdravstvene šole s Srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti. Zavzeli so se, da izvršni svet skupno z Zavodom za šolstvo nadaljuje aktivnosti, pri čemer naj bi opredelili zlasti gospodarne učinke združitve. Sklenili so, da je treba poiskati najustreznejše rešitve, posebna komisija pa naj še dopolni programske usmeritve. Elaborat o združitvi bo dan v javno razpravo in ga bodo obravnavale vse družbenopolitične organizacije. Glede poročila o delu skupščine občine in njenih organov pa so poudarili, da ob enem primeru ni možno posploševati neenotnosti delovanja družbenopolitičnega zbora.
MURSKA SOBOTA — V Klubu mladih so se v soboto. 15. februarja, pomerile najboljše ekipe klubov OZN iz štirih pomurskih občin. Od sedmih ekip, kolikor jih je sodelovalo na medobčinskem tekmovanju, je zasedla prvo mesto ekipa OŠ 12 talcev iz Vidma ob Ščavnici, drugo ekipa OS Bakovci, tretje mesto so si delile ekipe iz Veržeja, Radenec in Velike Nedelje, četrto in peto mesto pa ta zasedli ekipi iz Lendave in Črenšovec. (bp)
Denar za kirurgijo zagotoviti čimprej
Za dokončno ureditev kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu bi potrebovali še okrog 1,3 milijarde dinarjev po cenah iz lanskega septembra. Kako čim prej zagotoviti ta sredstva in objekt dokončati? To je bilo najpomembnejše vprašanje na zadnji seji osrednjega gradbenega odbora za naložbe v zdravstvu v Pomurju, ko so ocenjevali dosedanji potek gradnje in zbiranja sredstev ter iskali možne vire za nadaljnjo gradnjo in opremljanje kirurškega bloka v Rakičanu, ki je v končni etapi. To tem bolj, ker se konec tega meseca izteče samoprispevek, ki je bil glavni vir financiranja. Med možnimi viri so sredstva republiške solidarnosti, za katera so v republiki zagotovila, da bodo, vendar še ne vedo iz kakšnega vira. Gre za okrog 700 milijonov dinarjev, ki naj bi jih republika zagotovila v treh letih, kar je polovica manjkajočih sredstev. Tako osrednji gradbeni odbor za naložbe v
Kdaj ureditev razmer v Tehnostroju?
V Tehnostrojevi Proizvodnji vozil in kmetijske mehanizacije, ki je po reorganizaciji s 1. januarjem 1986 začela delovati kot samostojna delovna organizacija, težav še ni konec. Tačas dela v proizvodnji le okrog 250 ljudi, 130 pa jih je doma, ker zanje nimajo dela. Proizvodnja za zalogo bi povzročila še večje težave, zato potekajo razgovori z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami za nove programe, po katerih je na tržišču povpraševanje. Proizvodnja v sedanjem obsegu teče normalno, vsa prizadevanja vodstva Tehnostroja in ljutomerskega izvršnega sveta pa so usmerjena v iskanje dodatnih del, da bi lahko v čim krajšem času zaposlili tudi tiste delavce, ki so tehnološki presežek. Najaktivnejši razgovori potekajo s Tamom, Litostrojem, Železarno Ravne in delovno organizacijo
do tedna
Naložbe v zdravstvu
zdravstvu v Pomurju, kot tudi drugi dejavniki v Pomurju pa si prizadevajo, da bi sredstva republiške solidarnosti čim prej dobili — ali vsaj letos in prihodnje leto, kar bi zelo pocenilo dokončanje kirurgije. Sredstva republiške solidarnosti sicer niso v nacionalnem programu naložb družbenih dejavnosti, kar pa je po mnenju nekaterih celo boljše, ker bi sicer na denar iz republike morali čakati dalj časa. Polovico manjkajočih sredstev za kirurgijo pa bi morali zbrati v akciji dodatnega zbiranja sredstev kot so enodnevni zaslužki zaposlenih, sredstva skladov skupne porabe, prispevki kmetov, obrtnikov, upokojencev, društev, organizacij, prireditev in drugih virov. To akcijo bi morali izpeljati čim prej, denar pa pametno uporabiti. Prednost naj bi dali tudi naku-
REK Velenje in vse kaže, da bodo tudi dolgoročno težave lahko uredili. Kratkoročne rešitve iščejo predvsem v sodelovanju s Tamom, saj bi si tako zagotovili delo za približno dva do tri mesece.
Spodbudno je že to, da sedanja proizvodnja ne ustvarja izgub, res pa je, da je celotna proizvodnja še vedno obremenjena z izgubo iz preteklega leta, ki ni pokrita. S spremembo zakona o sanaciji je rok pokritja izgube do konca junija in računajo, da jo bodo do takrat tudi pokrili, saj so s prograrpom in zahtevki nastopili do vseh ustreznih inštitucij. Poleg Pomurski banki so svoje zahtevke naslovili tudi skladu republiških skupnih rezerv, zbirajo sredstva rezerv organizacij združenega dela v občini pa tudi pri dobaviteljih surovin.
V Ljutomeru sicer pravijo, da
KOMU ZAUPNICA ZA LJUBLJANO (IN BEOGRAD)?
Se apetiti po poslancih
(in odbornikih)
Pred letom 1974, torej pred tem, ko je zapregla prva štiriletna delegatska izmena, smo slehernega zelo dobro poznali. Aha, to je pa naš poslanec, ali, to je pa naš odbornik, je šlo od ust do ust, ko se je oglasil izza občinskega ali republiškega govorniškega odra. Ljudje so vsaj približno vedeli, za kaj oziroma za koga se bo potegoval. Nič jim ni moglo uiti in poslanec ali odbornik je takrat pomenilo biti osebnost.
Kako pa je s temi osebnostmi danes, ko smo pred tem, da damo zaupnico četrti delegatski izmeni? Vsekakor so časi poslancev in odbornikov minili, kajti v
Glej, glej, komaj sem ga spoznal. Odkar je slišal, da potrebujejo ljudje pred volitvami nove obraze, si je omislil brke in očala.
tolikšni meri smo razvejali naš sistem in toliko je odprtih vprašanj ali problemnov, da bi se klasična poslanec ali odbornik enostavno ne znašla. Že našim delegatom —. občinskim, republiškim in zveznim — večkrat marsikaj ni povsem jasno, čeprav jih pridno zalagajo (»oborožujejo« radi porečemo) s skladovnicami gradiv, oziroma jih iz leta v leto poučujejo, kako bi moral delovati delegatski sistem.
Zanima nas, kdo so tisti evidentirani pomurski kandidati, ki bodo morali mesečno ali na vsaka dva meseca potovati v Ljubljano na zasedanja zborov republiške ali katere od sisovskih skupščin. In kdo je tisti, ki naj bi se v naslednjih štirih letih oglašal v palači federacije v Beogradu?
V ožjem izboru za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije so naslednji
pu nekatere medicinske opreme, za katero so dobavni roki zelo dolgi. Sicer pa so člani osrednjega gradbenega odbora za naložbe v zdravstvu tudi razmišljali o iskanju drugih možnih virov sredstev za čim prejšnje dokončanje in opremljanje kirurgije. Tako so menili, da bi' bilo koristno uporabiti tista sredstva, ki so sicer namenjena za druge naložbe, vendar pa še nekaj mesecev ne bodo aktivirana, s tem da bi jih pravočasno vrnili z obrestmi. Poleg tega pa bi bilo potrebno tudi proučiti možnosti premostitvenih posojil dobaviteljev opreme in drugo. Ustrznim službam Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota pa so tudi naložili, da izdelajo seznam najnujnejše opreme, ki je potrebna za delo bolnišnice. Akcijo dodatnega zbiranja sredstev pa je potrebno pospešiti in. končati že v spomladanskih mesecih.
Feri Maučec
— ko bo izguba pokrita — teh obveznosti ne bo več in bi moral Tehnostroj poslovati pozitivno, kljub temu pa je malce nerealno pričakovati, da bi po 700-mili-jonski izgubi v letu 1985 poslovanje v tako kratkem času lahko bilo pozitivno. Kot smo že zapisali, so tačas vsa prizadevanja usmerjena v iskanje dodatnih del in novih programov, in če bodo predvideni rezultati uresničeni, bi proti koncu leta v Tehnostroju ponovno lahko imelo delo okoli 400 ljudi. Tako bi lahko ponovno zaposlili tiste, ki so zdaj brez dela, nekaj pa jih bodo prerazporedili tudi v druge organizacije združenega dela. Pogovori o-prerazporeditvi tečejo predvsem z organizacijami iz mariborske občine, saj so v pomurskem združenem delu te možnosti izkoriščene.
L. Kovač
Pomurci: Geza BAClC, 1942, Murska Sobota, dipl, politolog, sekretar RK SZDL Slovenije, Ernest EORY, 1936, Murska Sobota, inž. kmetijstva, direktor tozda Pletilstvo Prosenjakovci v DO Tekstil, Franc FAŠALEK, 1948, Gornja Radgona, kmet kooperant, Boris PREJAC, 1952, Ljutomer, kmetijski tehnik, predsednik MS SZDL Pomurje, Ivanka KLOPČIČ, 1945, Murska Sobota, dipl, sociolog, Mura, M. Sc bota, Aleksander MARIČ, 1946, Lendava, strojni delovodja, INA-Nafta, Emil ERJAVEC, 1963, Murska Sobota, študent Biotehniške fakultete, smer živinoreja, in Jasna ZVER, 1961,
Lendava, študentka na Biotehniški fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, oddelek za veterino.
V ožjem izboru za delegata zveznega zbora skupščine SFRJ je Ivan SAPAČ, 1951, Murska Sobota, živilski tehnik, sozd ABC Pomurka, Mesna industrija.
V republiških samoupravnih interesnih skupnostih najdemo kot možne kandidate za člane posameznih zborov naslednje: Rajko STUPAR, 1948, Tolmin, dipl, dramski igralec, tajnik kulturne skupnosti Lendava (za predsednika zbora izvajalcev v kulturni skuphosti Slovenije), Mirko HAJDINJAK, 1928, Lendava, kmetijski tehnik, predsednik skupščine občine Lendava (za predsednika zbora uporabnikov v zdravstveni skupnosti Slovenije), in Franc RAUTER, 1947, Ljutomer, pravnik, vodja strokovnih služb, Samoupravna
stanovanjska skupnost Ljutomer (za predsesnika zbora izvajalcev v zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije).
Po tem, ko je bil v dnevniku Delo konec januarja objavljen Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji iz SR Slovenije za skupščinske volitve 1986, smo lahko slišali več komentarjev na račun posameznikov, ki nas nekoliko spominjajo na apetite po tem, da bi tudi v prihodnje imeli neke vrste poslance in odbornike, in to seveda na ključnih položajih ter v najpomembnejših organih v republiki. Kakorkoli že, ni mogoče pristajati na to, da bi bila na seznamih evidentiranih možnih kandidatov sama zveneča imena oz. že docela profilirane osebnosti (po domače se jim pravi stari, prekaljeni mački), kajti s tem je že vnaprej izločeno vsakršno tveganje — če razumemo delegatsko funkcijo tudi kot tveganje in rte golo »ziheraštvo« — in potiska delegata v anonimnost pri zavzemanju za najbolj kočljive in zahtevne rešitve, ko se je treba tudi osebno opredeljevati. Morda primerjava ni najustreznejša, toda te dni smo ravno v, tej zvezi doživeli nenavaden pripetljaj. Pripravljali smo pogovor z našim zdajšnjim pomurskim delegatom v zveznem zboru skupščine SFRJ Jožetom Brusom iz Gornje Radgone. Klicali smo v Avtoradgono, kjer je zaposlen, in seveda (?) nihče ni imel kaj dosti pojma, kakšno funkcijo ima njihov delavec v Beogradu. Ker je bil odsoten, smo mu nameravali poslati pisna vprašanja za pogovor, in zato v tajništvu občinske skupščine v Gornji Radgoni pobarali za njegov domači naslov. Toda, ni zaman Gornja Radgona tako zelo daleč od Beograda, saj nas je tovarišica na oni strani telefonske zveze — po tem, ko niti po naključju ni našla naslova — ljubeznivo vezala v občinsko matično službo, kjer smo dobili, kar smo iskali. Sicer pa, prav nam bodil Bomo vsaj vedeli za drugič in ne postavljali več »provokativnih« vprašanj! .	Branko Žunec
Predsednik Zbora združenega dela, predsednik Zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota
sklicujejo
49.	sejo Zbora združenega dela,
49.	sejo zbora krajevnih skupnosti,
51.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo
v četrtek, dne 6. marca 1986, ob 8. uri
v dvorani Skupnosti za požarno varnost, M. Sobota, Cankarjeva 52.
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 6. februarja 1986,
3.	poročilo o delu Skupščine občine Murska Sobota in njenih organov v mandatnem obdobju 1982—1986,
4.	predlog odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1986,
5.	osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1985,
6.	osnutek odloka o izvršnem svetu skupščine občine M. Sobota in o upravnih organih občine M. Sobota ter strokovni službi skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine M. Sobota,
7.	sklep o določitvi krajevnih skupnosti oziroma območij, ki so manj razvita na območju občine M. Sobota,
8.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
9.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Delegati Družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali 2., 3., 6., 7, 8. in 9. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v 1. številki Delegatskega vestnika, dne 30. januarja 1986.
Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 6. in 7. točke bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 8. točki bo podana na seji.
V SPOMIN
Jože Podlesek 1913—1986
V petek, štirinajstega februarja 1986, je v Murski Soboti umrl Jože Podlesek, sodnik v pokoju. Rodil se je 31. decembra 1913 v Sebeborcih. Življenjska pot ga je po končani osnovnošolski obveznosti prek gimnazijskih klopi v Murski Soboti in Mariboru pripeljala do mature leta 1934. Po opravljeni maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Diplomiral je 19. junija 1940 in bil leta 1943 promoviran za doktorja prava. Zaradi sodelovanja v Osvobodilni fronti je bil aretiran, obsojen in odpeljan v taborišče. Svobodo in konec vojne je dočakal v taborišču Bernau. Po vrnitvi iz taborišča se je takoj vključil v obnovo in delo mlade — ljudske oblasti. Predsedoval je senatu narodne časti v Murski Soboti in Lendavi, bil sodnik Okrajnega sodišča v Mariboru. predsednik Okrajnega sodišča v Ljutomeru in Murski Soboti, predsednik in sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti in na koncu svoje uspešno prehojene pravniške in človeške poti sodnik enote Temeljnega sodišča v Murski Soboti. Iz delovne skupnosti tega sodišča je po 40 letih predanega, pravično in pošteno opravljenega dela odšel 30. junija 1983 v zasluženi pokoj.
Za svoje delo je dobil red dela s srebrnim vencem leta 1961 in red dela z zlatim vencem 1978 ter več drugih priznanj.
Odšel je naš Jože, doyen pomurskega sodstva. Bil je odličen pravni strokovnjak in človek izjemnih lastnosti. Z neskončno dobrovoljno potrpežljivostjo in razumevanjem je vzgajal vrsto pravnih strokov-
njakov, ki uspešno in odgovorno opravljajo svoje občutljivo družbeno poslanstvo v pravosodnih in drugih organih. Kjerkoli je delal, povsod si je prizadeval, da čimprej spozna svoje nove dolžnosti, da se vživi v delo in navade kolektiva in da z njim doseže še večje delovne uspehe. Bilje dober tovariš in skrben ter korekten predstojnik, ki ga je odlikovala delavnost, doslednost, strokovnost, odkritost in poštenost. Zavzet za svoje ideale, široko človeško odprt, se je znal približati slehernemu človeku, zlasti pa preprostim ljudem. Bil je človek, ki se je držal življenjskega vodila, da dobra beseda malo stane, a je veliko vredna.
Takšen je bil in takšen bo še naprej živel in ostal v spominu vseh, ki smo ga poznali. Biti Jožetov učenec, sodelavec in prijatelj, je bila zato velika, lepa in nepozabna stvar.
Pravosodni delavci v Pomurju smo ponosni, da smo imeli v svojih vrstah človeka Jožetovega kova.
Ladislav Pentek
Marku in Vesni Godini
Marsikateremu človeku se je utrnila solza ob pogledu na žari znanega kirurga dr. Marka Godine in njegove žene Vesne in ob misli, da je ugasnilo življenje dveh mladih ljudi, ki sta se neizpeta morala posloviti od svojcev in vseh, ki so upali in pričakovali njuno pomoč.
Marko je, ne le s strokovnim delom, tudi s srčnostjo, toplino in nasmehom na licu delal čudeže, ko je marsikateremu človeku povrnil voljo in upanje v življenje.
Tudi Pomurci, tako kot bele tulpike v mrazu in snegu, sklanjamo glavo ob misli, da te nikoli več ne bo med nas. Za tabo je nastala praznina, ostal pa bo spomin nate in tvoja plemenita dela.
V sredo, 12. februarja, smo se še zadnjič poklonili in ju pospremili na njuni zadnji poti. Počivajta v miru in hvala vama za vse, kar sta naredila za človeka.
Ivan Kranjec
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
STRAN 3
G. RADGONA: RESOLUCIJA AMBICIOZNO NARAVNANA
LJUBLJANA ------------------------------------------------------
Do rezultatov z boljšim delom
Za letos sprejet načrt 3,5-od-stotnega porasta družbenega proizvoda in 8 odstotkov večji izvoz
Sprejeti občinski referendumski program je na zadnji skupni seji vseh treh občinskih zborov narekoval sprejetje dopolnil in sprememb družbenega dogovora razvoja občine do leta 1990. Ker je to večina podpisnikov tako iz združenega dela kot iz krajevnih skupnosti potrdila, ni bilo tudi dilem v skupščinskih klopeh. Osnutek družbenega plana občine v tem srednjeročnem obdobju bo v javni razpravi do sredine marca. Dokument, ki razvojno opredeljuje posamezne elemente načrtovanja v ekonomsko-socialnem in prostorskem delu, so ob pomoči soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem pripravili pri občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj in planiranje in oddelku za gradbeništvo in urbanizem. Ker bo prav prostorski del težje uskladiti, so pozvali vse, da naj se v razpravo vključijo tvorno.
Sprejeta resolucija nalaga letos radgonskemu združenemu delu precejšnje obveznosti, saj načrtuje za 3,5-odstotno povečanje družbenega proizvoda. To bo mogoče doseči s 3,5 odstotka vi-
V znamenju glasbe
Kulturni dan na beltinski osnovni šoli 17. oktober bo v petek, 21. februarja, potekal v znamenju glasbe. Znana glasbenika Mira in Matija Terlep bosta najprej predstavila slovenska ljudska glasbila in zvočila. Zatem pa bo Janez Bitenc imel glasbeno uro z naslovom Naučimo se novo pesmico.
bb
Ena od splošnih pripomb, izraženih na seji predsedstva OK ZKS V Murski Soboti, je, da je osnutek resolucije 10. kongresa ZKS preobsežen in presplošen. V vsebinskem smislu pa, da je besedilo napisano premalo konkretno, predvsem o uresničevna-ju resolucije prejšnjega partijskega kongresa, saj se v njem nekatera področja preveč poudarjajo, druga pa premalo. Menili so, da je v osnutku resolucije veliko ugotovitev, ki prikazujejo stanje bodisi na družbenoekonomskem področju ali pri izvajanju političnega sistema, vendar večina ni dorečena in se posamezna vprašanja v kongresnem dokumentu ponavljajo. Za resolucijo bi bilo
LENDAVA
Kdo bo predsedoval skupščini občine Lendava in kdo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti? Kdo bo vodil občinski izvršni svet?
To sta samo dve vprašanji, s katerima so se ukvarjali v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti Socialistični zvezi. Naposled so izmed množice evidentiranih izbrali še kandidate, kar pa seveda ne pomeni, da niso mogoče spremembe. V skrajnem primeru si kateri izmed predlaganih še lahko premisli, odstopi. Na samih volitvah pa bo prav gotovo »šel skozi«, saj imajo za predsednike samo enega kandidata.
Kandidat za predsednika skupščine občine Lendava je Rudolf Leiner, 42-letni inženir strojništva, trenutno še sekretar občinskega komiteja ZKS v Lendavi. Funkcija predsednika občine je poklicna. Podpredsednik skupščine občine pa naj bi bil Tibor Fiiuie, 40-letni dipl, politolog, ki je ravnatelj lendavske srednje šole kovinske, ekonomske, pedagoške in rudarske usmeritve. Občinski zbor združenega dela bo, kot kaže, še naprej vodila dosedanja predsednica Terezija Donko, 40-letna kemijska tehnica v Ina-Nafti v Lendavi. Podpredsednik tega zbora pa naj bi bil Štefan Horvat, 31-letni ekonomist iz Gorenja Varstroj. Družbeno zelo angažiran Jože Kocon, 58-letni višji upravni delavec iz Univerzala, pa je kandidat za predsednika zbora krajevnih skupnosti. Ob odsotnosti ga bo nadomeščal podpredsednik tega zbora, 44-letni Zmago Urisk, uslužbenec v Gradbeniku. Za predsednico družbenopolitičnega zbora je predlagana Marija Zver, 48-1 etna predmetna učiteljica z osnovne šole v Turnišču.
šjo industrijsko proizvodnjo in za 4 odstotke večjim deležem kmetijstva. Ambiciozno naravnane cilje so delegati potrdili in zavrnili dopolnilni predlog radgonskega Kmetijskega kombinata, ki je zahteval za pol odstotka manjšo rast v" kmetijstvu. Menili so namreč, da morajo dajati velika vlaganja v izboljšavo zemlje rezultate.
Izvoz naj bi se povečal za 8 odstotkov, največ s prizadevanji Gorenja Elrada, Radenske, Av-toradgone in Murinega tozda Moda. Uvoz bo možen le za nakup reprodukcijskega materiala
GLOSIRANO SPOROČILO ZA PARTIJSKI KONGRES NE PO VZORU SIMONE DE BEAUVOIR
Ne po vzoru Simone de Beauvior
»Draga moja! Pišem ti dolgo pismo, ker za kratko nimam časa,« je v pismu hčerki zapisala Simone de Beauvoir, zvesta, dolgoletna spremljevalka francoskega eksistencialista Jeana Paula Sartra.
To slikovito prispodobo je pred kratkim uporabil Feta Ismajlo-vič, direktor Rašičinega tozda Beltinka v Beltincih, ko so se v osnovni organizaciji Zveze komunistov opredeljevali do osnutka poročila o delu slovenske partije med obema kongresoma. »Gradivo je standardno politično deformirano in ni za širše množice,« je menil Ismajiovič. »Že od začetkov uvedbe delegatskega sistema neprestano in na vseh ravneh opozarjamo, da iz tovrstnih gradiv ni mogoče razbrati vsega tistega, kar zadeva delovne ljudi in občane in na kar.lah-ko vplivajo. To poročilo je klasično in se kot tako pojavlja že leta in leta. Uvoda je okrog 25 tipkanih strani. Že to ljudi odbija, da bi brali.«
Feta Ismajiovič je dodal, da ni samo stvar časa, da bi v Ljubljani lahko pripravili kakovostno gradivo, ampak predvsem znanja, zavzetosti in še marsičesa drugega. »Cernu pri tem ne bi uporabljali takih mednarodno uveljavljenih ustanov, kot je recimo Delov Studio za marketing, saj poročilo ne zadeva zgolj komunistov, ampak vse delovne ljudi in občane.«
(BRŽ)
V partijski resoluciji še preveč ponavljanja
pomembneje, da bi opredelila naloge komunistov pri bistvenih vprašanjih našega razvoja, kot so opiranje na lastne moči, politični sistem in krepitev vloge ZK, kot pa da se posveča prav vsem vprašanjem.
» Po mnenju članov predsedstva OK ZKS se je treba zavzemati za poglobitev razprav o usmeritvi skladnejšega območnega razvoja, kmetijstva in solidarnosti. Medkongresna prizadevanja, da povečamo proizvodnjo hrane, niso bila uresničena. Manjkajo namreč prizadevanja za skupno ustvarjanje dohodka. Gospodarska politika mora podpreti najbolj uspešne kolektive, pri čemer
Vsi kandidati za predsednike
Podpredsednik tega zbora pa naj bi bil Štefan Šoš, 34-letni dipl, sociolog, zaposlen v Elmi.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Lendava je Jože Kuronja, 43-le-tni pravnik, zaposlen v Gorenju Varstroj.
r Poglejmo še predloge za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti! Skupnost socialnega varstva: Angela Marton, 31 let, dipl, psihologinja, zaposlena na Skupnosti za zaposlovanje v Lendavi. Kulturna skupnost: Anton Cerni,	Ra.
ziskovalna skupnost: Janez Orban, 36 let, dipl, inženir strojništva, zaposlen v Gorenju Varstroj. Izobraževalna skupnost: Franc Žalik, 49 let, predmetni učitelj, zaposlen v Ina-Nafti. Skupnost za zaposlovanje: Friderik Grof, 50 let, višji upravni delavec v Primatu. Telesnokulturna skupnost: Branko Lovrak, 41 let, inženir org. dela v Leku. Zdravstvena skupnost: Evgen Šimonka, 47 let, stomatolog v zdravstvenem domu v Lendavi. Socialno skrbstvo: Katica Šemen, 39 let, socialna delavka v Ina-Nafti. Skupnost otroškega varstva: .Jolanda Novak, 28 let, novinarka. Stanovanjska skupnost: Branko Bratkovič, strojni tehnik v Gorenju Varstroj. Predsednica skupščine samoupravne' interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti pa naj bi bila Marija Požo-nec, 45 let, učiteljica na osnovni šoli v Lendavi. Skupnost invalid-sko-pokojninskega zavarovanja: Tine Ošlaj, 69 let, pravnik (upokojenec).
To so torej vsi predsedniki (in nekaj podpredsednikov), ki jih bo treba še izvoliti. Gre za kandidate, ki so s svojim dosedanjim
za potrebe izvozno naravnane proizvodnje in za delovne organizacije, ki se bodo v ta namen posodabljale. Vse cilje bo lahko radgonsko združeno delo izpolnilo le z odločnejšim uveljavljanjem kakovostnejših dejavnikov gospodarjenja, z boljšo organizacijo dela, racionalizacijo in intenzivnejšim izkoriščanjem delovnega časa in s pravim nagrajevanjem rezultatov dela. Prvi pogoj za uresničitev resolucijskih ciljev je za 2 do 3 odstotke višja storilnost, medtem ko se bo zaposlovalo (od 0,5 do 1 odstotka) občutno počasneje.
V. Paveo
naj bi v osnutek resolucije vnesli tudi pospeševanje in organiziranje priprav za skupne razvojne programe, ki bodo v pretežni meri usmerjeni v izvoz. Zato se mora, kot smo slišali v razpravi, bolj uveljaviti nova kakovost v združevanju dela in sredstev. Ker se pripravlja nova zakonodaja o manj razvitih, je treba v večji meri poudariti prizadevanja za skladnejši razvoj v okviru republike.
Na precejšnjo pozornost je naletela tudi problematika svobodne menjave dela, ki jo je nujno postaviti pod lupo, ker jo je indeksiranje v mnogočem okrnilo. Posebno pereč problem pa so različni pogledi in interesi glede
delom na delovnem mestu kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah, interesnih skupnostih, društvih in drugod dokazali pripravljenost prispevati kar največ k razvoju na vseh področjih, zato jim kaže zaupati najodgovornejše funkcije.
Š. SOBOČAN
V občini Ljutomer samo trije živeči borci za severno mejo 1918—1919!
Prlekija z Murskim poljem, z vzhodnimi Slovenskimi goricami z glavnim mestom Ljutomerom se je poleg slovenskega vojaštva in kadrov nekdanjih avstrijskih polkov v Mariboru pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra najbolj številno in odločno vključila v boj za severno mejo 'na štajerskem odseku. Tako je že 3. februarja 1918. leta revolucionar Viktor Kukovec v Ljutomeru posredoval narodnemu svetu, naj skliče shod. Po evidenčnih podatkih je bilo iz prleške pokrajine v boju za severno mejo udeleženih preko 400 borcev, njihove
te.
vrste pa so
Danes živijo v ljutomerski občini samo še trije borci za severno mejo 1918—1919.
Pred dnevi so se na ljutomerskem pokopališču z vsemi častmi poslovili tudi od Karla Rusa iz Mote pri Ljutomeru, člana KO ZZB NO V Cven, ki se je rodil 31. 1. 1897 na Cvenu. Udeleženec bojev za severno mejo 1918—1919, ki je za borbenost, ljubezen do domovine, ki ju je iz-
Kljub zadovoljstvu nove pobude
Večina nalog Stališč 77, ki jih je sprejela slovenska skupščina leta 1977, da bi zagotovila enakopraven in vsestranski razvoj pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti v Sloveniji, je uresničenih, nekatere pa še vedno ostajajo aktualne — je bila skupna ugotovitev zborov skupščine SRS, ki so na zasedanju preteklo sredo obravnavali tudi poročilo o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov narodnosti.
Aktualne naloge so predvsem doslednejše izvajanje ustavnih, zakonskih, podzakonskih in statutarnih obveznosti o enakopravnosti jezika narodnosti v vsem javnem in družbenem življenju na območjih, kjer narodnosti av-tohotno živita; dalje vsebinsko ustrezno opredeljen položaj pripadnikov narodnosti v samoupravnih in drugih aktih, ki jih sprejemajo na narodnostno mešanih območjih, prav tako pa tudi skrb za ustrezno usposabljanje kadrov.
Bolj kot doslej pa bo treba upoštevati tudi pravico do razvoja. Velikega pomena je namreč, ali imajo pripadniki narodnosti možnost zaposlitve v domačem okolju ali pa so prisiljeni odhajati v razvitejša območja, kjer se kaj hitro izgubijo v večinskem morju, in tako je ogrožena tudi njihova narodnostna identiteta.
V razpravi o teh in drugih vprašanjih so bili zelo aktivni delegati iz občin Lendava in Murska Sobota, ki so bili tokrat večinoma iz vrst madžarske narodnosti. V svojem maternem jeziku so izražali zadovoljstvo ob doseženih uspehih v narodnostni politiki, še zlasti pri uveljavljanju dvojezičnega vzgojno-izobraže-valnega sistema, hkrati pa dali
solidarnosti, zato soboški komunisti terjajo, da solidarnost tudi dalje ostane stalna oblika razvoja na vseh področjih. To velja še posebej za vzgojo in izobraževanje, kjer bo nujno uveljaviti vzajemnost in solidarnost, sicer se bo stanje na manj razvitih območjih še poslabšalo. Imenovali so tudi posebno delovno skupino, ki bo v skladu z usmeritvami osnutka resolucije 10. kongresa ZKS dopolnila programske usmeritve delovanja občinske organizacije ZK.
V razpravi so tudi podprli poročilo o delu skupščine in njenih organov v letih 1981—1985, čeprav ni manjkalo pripomb. Med drugim se niso strinjali z besedilom, ki govori o delovanju družbenopolitičnega zbora, zlasti o neenotnosti, soglašali pa so, da je treba odgovornost za nesklepčnost tega zbora prenesti tudi na družbenopolitične organizacije. Hkrati so dali priznanje izvršnemu svetu za ureditev razmer v družbenih dejavnostih in menili, da je v gradivu premalo kritično opredeljena samostojnost upravnih organov, ki se marsikdaj skrivajo pod krinko IS.
Milan Jerše
kazal kot prostovoljec — borec za osvoboditev severne meje v letih 1918—1919, prejel številna odličja, plaketo in spominski znak borca za severno mejo. Od končanih bojev in. vse do svoje smrti je bil zelo aktiven v društvenem življenju, zlasti v gasilskih vrstah, za kar je prejel tudi številna odličja.
S. F.
več konkretnih pobud in predlogov, kaj bi bilo treba še izboljšati.
Po razpravi so zbori sprejeli skupne ugotovitve, stališča in sklepe. Med konkretnejšimi nalogami, ki se še posebej nanašajo na položaj madžarske narodnosti, so zapisali, da mora izvršni svet SR Slovenije proučiti ustreznost 14. člena zakona o posebnih pravicah pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževnaja z vidika boljših rešitev za pouk madžarskega jezika. Poskrbeti je potrebno tudi za boljšo obveščenost pripadnikov madžarske narodnosti, tako z boljšimi materialnimi razmerami za glasilo Ne-pujsag kot z ustrezno ureditvijo položaja radijskih oddaj v madžarskem jeziku v okviru slovenske radiofuzije. RTV Ljubljana naj prouči možnosti za širitev radijskega programa v madžarskem jeziku in za izboljšanje TV signala iz Ljudske republike Madžarske za celotno narodnostno mešano območje Pomurja. Informativno-politično in kulturno televizijsko oddajo za madžarsko narodnost Mostovi-Hidak pa je treba ponovno uvrstiti v osrednji slovenski televizijski program in pri tem zagotoviti sodelovanje pripadnikov madžarske narodnosti pri oblikovanju vsebine tega programa. Prav tako so v sklepni dokument zapisali, da seje potrebno v stikih s pristojnimi organi Ljudske republike Madžarske še dalje zavzemati za ukinitev obvezne menjave ob prestopu meje z LR Madžarsko, vsaj za maloobmejni promet, kot
DELEGATSKO VPRAŠANJE JULIJA 1972 NA ZASEDANJU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
KAJ JE S SLOVENCI V RADGONSKEM KOTU?
Da naši zapisi o Slovencih na avstrijskem Štajerskem, v okrajih Deutschlandsberg, Lipnica in Radgona, niso povsem brez odmeva, priča pismo, ki nam ga je pred kratkim poslal pesnik, publicist in politični delavec iz Gornje Radgone Manko Golar, zraven pa priložil delegatsko vprašanje, ki ga je julija 1972 sprožil na zasedanju skupščine SR Slovenije v Ljubljani. Objavljamo ga v izvirni obliki! »Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši poslanci! V zvezi z današnjim upravičenim ogorčenjem, ko vsi obsojamo zločinsko početje privržencev Heimatdiensta in drugih nad našimi Korošci, mi, prosim, dovolite, da spregovorim o še eni narodnostni manjšini, ki je prav tako slovenska in živi tudi v Avstriji. To so naši Prekmurci, katerih bivališče je v tako imenovanem Radgonskem kotu, kakor so nekoč geografi in zgodovinarji imenovali ta košček naše zemlje, ki je zaradi nekakšnih naravnih meja leta 1919 prišel pod Avstrijo. Dne 26. decembra 1918. leta je bilo v nemški Radgoni, v današnjem Radkersbur-gu, veliko zborovanje prekmurskih Slovencev, ki so zahtevali, da pridejo pod takratno Jugoslavijo. Toda mednarodna razmejitvena komisija ni poslušala glasu naših ljudi, glasu naših rojakov v radgonskem kotu. Naj naštejem imena teh vasi, kjer živijo Slovenci še danes. Tudi imena teh krajev izpričujejo, da ti Slovenci niso nobeni Avstrijci. Te vasi so: Potrna, Dedonci, ki ležijo prav blizu prekmurske vasi Krajne, Žetinci, ki so le kakšen kilometer daleč od Skakovec na naši strani, potem so vasi Kolibe, Zenkovci, Slovenska Gorica, Pridova, Trnova, Lemerje in morda še katera vas. Trdim, da žive v teh vaseh še danes naši ljudje, da je njihov pogovorni jezik slovenski jezik, da govorijo svojo prekmurščino stari in mladi. Če so vaščani teh vasi Slovenci, kar tudi so, potem so tudi oni narodnostna manjšina, za katero se pa prav nihče nič ne zmeni. Nekako neradi bezamo v to osje gnezdo, zapiramo oči pred resnico, kakor da nočemo ničesar slišati o tej narodnostni manjšini. Mogoče je teh ljudi manj kot na Koroškem, mogoče tudi nekoliko manj kot Slovencev v Porabju, za katere čedalje bolj skrbimo. Brez dvoma bi bilo prav, če bi na ustreznem mestu načeli vprašanje tudi o tej narodnostni manjšini, v kateri je narodnostna zavest že skoraj popolnoma ugasnila, saj je ni nihče gojil niti spodbujal. Ti naši Prekmurci nimajo kot del slovenskega naroda nobenih pravic, se pravi narodnostnih pravic. Av
tudi za ustrezno spremembo meddržavnega sporazuma, tako da bo namesto sedanjih osem prehodov letno to število neomejeno.
Sicer pa morajo vsi nosilci narodnostne politike v Sloveniji pripraviti konkretne programe svojih aktivnosti za uresničevanje pravic pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti v tem petletnem obdobju. V njih bodo morali upoštevati tudi doslednejše izvajanje dvojezičnega poslovanja, večjo skrb za kulturno dejavnost na narodnostno mešanih območjih in zagotoviti boljše normativne in organizacijske rešitve za pouk madžarskega jezika na srednjih šolah zunaj narodnostno mešanega območja v Pomurju. V dvojezičnih osnovnih šolah pa bo treba proučiti, ali je obseg pouka v slovenskem in madžarskem jeziku primeren. Poskrbeti je potrebno, da bo za tiste študente oziroma učence, ki se bodo zaposlili na dvojezičnih šolah ali v otroških vrtcih na dvojezičnem območju, madžarski jezik obvezen predmet (na Pedagoški akademiji in Srednji vzgojiteljski šoli v Mariboru). Prav tako pa bo treba na mariborski Pedagoški akademiji uvesti pouk metodike dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega dela.
Upoštevati pa bo treba še tudi druge naloge pri uresničevanju narodnostnih pravic, za katere je odgovoren večinski narod, pri tem pa imajo tudi sami pripadniki narodnosti lastno odgovornost za reševanje vprašanj svojega razvoja in položaja.
JOŽE GRAJ
strijske oblasti jih prištevajo k pripadnikom svojega naroda. Zato tudi ne upoštevajo njihovega jezika ne v uradih ne v šolah pa tudi ne v cerkvah. V radgonskem kotu se izvaja popolna germanizacija, v naši republiki pa nikomur ne pride na misel, da bi vsaj minimalno poskrbel za te naše Slovence, čeprav se bojim, da je že skoraj prepozno. 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki jamči takšne in takšne narodnostne pravice svojim narodnostnim manjšinam, se najbrž ne nanaša samo na koroške Slovence, pač pa na vse manjšine, ki živijo v Avstriji. Zato bi naši ljudje na desnem bregu Mure radi vedeli, kaj misli storiti izvršni svet ali kdorkoli, da bi tudi naši prekmurski Slovenci v radgonskem kotu dosegli pravice, ki jih 7. člen avstrijske državne pogodbe zagotavlja vsaki narodnostni manjšini«.
Tako je govoril poslanec Manko Golar, toda republiški izvršni svet — kot piše v pismu — »še do danes ni odgovoril ničesar«. Pač pa so se takrat o naših rojakih na avstrijskem Štajerskem kar precej razpisali časniki. Tako je na primer ljubljansko Delo objavilo daljši članek z naslovom Slovenci v radgonskem kotu, kjer avtor J. Gornik med drugim ugotavlja: »Sicer pa je skoraj nerazumljivo, kako brezbrižno smo se doslej obnašali do tega dela naših ljudi onstran meje. Kot da bi se sramovali, ali bolje rečeno, za ceno nekakšnih dobrososedskih odnosov izogibali temu vprašanju, čeprav so bili ti odnosi v slovensko-štajerskem primeru obremenjeni z nerešenim narodnostnim vprašanjem in potemtakem niso mogli biti' tako vzorni, kot smo jih tu in na oni strani meje skušali večkrat prikazati.« (Delo, 2. aprila 1972)
Naš tednik je v podlistku Legenda o neki avstrijski dobrodušnosti v štirih nadaljevanjih (L, 9. in 24. novembra ter 7. decembra 1972) obširneje predstavil problem manjšin v Avstriji ter zgovorno zapisal: »Mednarodno priznani avstrijski strokovnjak za narodnostna in manjšinska vprašanja univ. prof. dr. Theodor Veiter je pred kratkim izjavil, da je bilo v monarhiji več posluha za narodnosti kot v »moderni Avstriji«. Izjava, ki ni kompliment.«
Kaj bi se zgodilo, če bi danes kdo od delegatov na zasedanju vseh treh zborov republiške skupščine v Ljubljani postavil vprašanje, kakšna je usoda Slovencev na avstrijskem Štajerskem, predvsem na območju tako imenovanega Radgonskega kota?	Branko Žunec
STRAN 4
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
kulturna obzorja
Trubarjevo leto 1986
Letošnjega 29. junija bo minilo 400 let od smrti Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti. Vsa Slovenija se pripravlja na počastitev visoke obletnice. Na široko se odpirajb vrata, da bi ta naš duhovni velikan iz 16. stoletja ponovno vstopil v našo zavest in bil postavljen na mesto, ki si ga v naši domači zgodovini s svojim delom in pomenom zasluži. Ni potrebno posebej poudarjati, da je ta častitljiva obletnica pomembna predvsem za prebivalce Pomurja, saj so na tem območju naizrazitejši sledovi Trubarjevega verskoreformacijskega delovanja, ki so po svoji nazorski usmerjenosti v naši preteklosti največ pripomogli k plodnemu kulturnemu in narodnostnemu ozaveščanju.
Že proti koncu leta 1982 je bil osnovan pri predsedstvu Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani, pod vodstvom dr. Antona Vratuše, Odbor za počastitev 400-le-tnice smrti Primoža Trubarja in 150-letnice rojstva Josipa Stritarja, v katerem je 41 članov, delegatov različnih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter javnih in kulturnih delavcev, med katerimi sva tudi dva predstavnika slovenskih protestantov.
Odbor se je ves čas redno sestajal, posebno pa je delovalo pet stalnih delovnih skupin. Na tak način je bil pravočasno pripravljen celovit program počastitve. Zelo pomembno pa je, da so že leta 1983 z denarno pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije in Ljubljane v Trubarjevem rojstnem kraju Rašici pri Velikih Laščah odkupili zemljišče s tremi objekti: mlinom, gospodarskim poslopjem in manjšo vodno žago. Ko bo kompleks popolnoma urejen, bo zanimivo kultumoturi-stično središče, nekakšna romarska točka za šolarje in slovensko kulturno občinstvo. Domačini in podjetja iz okoliških krajev so z delom in materialno pomočjo občutno pomogli, da se zamisel bliža svoji uresničitvi. Za postavitev Trubarjevega muzeja in stalne zbirke v njem pa bodo potrebna še precejšnja sredstva, pri katerih bo dobrodošla pomoč v obliki raznih akcij vsega slovenstva doma in na tujem.
V obsežnem obvestilu slovenski javnosti lansko jesen je o Trubarjevem pomenu zapisano: »V letu 1986 (dne 29. junija) bo minilo 400 let, kar je umrl oče slovenske književnosti Primož Trubar. Štiristoletnice njegove smrti ne bomo praznovali samo Slovenci, ampak vsi, ki vidijo v Evropi XVI. stoletja najpomembnejše obdobje upora zoper srednjeveško mračnjaštvo in boja za uveljavitev humanizma. Primož Trubar, je bil eden najodločnejših borcev za novo, bolj človeško podobo sveta. Eno izmed sredstev njegovega boja je bila knjiga. Bil je prvi, ki je napisal slovensko knjigo in s tem položil temelje slovenske književnosti. S svojimi knjigami in z vsem svojim delovanjem je premagoval pokrajinsko razcepljenost na Slovenskem ter razvijal prve oblike slovenske narodne zavesti. Zgradil je temelj slovenskega šolstva in slovenske kulture sploh. Bil pa je tudi prvi, ki je doumel usodno povezanost Slovencev z južnimi Slovani«.
6. marca letos bo 150-letnica rojstva Josipa Stritarja, pesnika, pisatelja, kritika in slovstvenega vzgojitelja. Slovensko kulturo je poskušal evropeizirati, ustvaril je slovensko estetsko kritiko, predvsem pa je utrdil slovenski jezik v javni rabi. Temu jubileju bodo posvečeni otvoritev Stritarjeve spominske sobe v Levstikovem domu v Velikih Laščah, predstava Stritarjeve drame LOGARJEVI in znanstveni simpozij, vse meseca marca.
V nekaj stavkih bom naštel nekaj najbolj izrazitih prireditev in dogajanja v letošnjem jubilejnem Trubarjevem letu.
Glavne slovesnosti bodo 29. junija 1986 na Rašici z otvoritvijo Trubarjevega muzeja in s posebno proslavo. Istega dne bodo posebne slovesnosti tudi v kraju Trubarjeve smrti v Deredingenu in Tiibingenu v ZR Nemčiji.
RTV Ljubljana pripravlja o Primožu Trubarju nadaljevanko in film. Dnevno časopisje nas obvešča, da je delo v polnem zamahu in bo kljub izredni zahtevnosti projekta velika umetniška stvaritev. Slovenska matica bo pripravila pod vodstvom prof. dr. Jožeta Koruze v začetku novembra znanstveni simpozij o Primožu Trubarju; referate s tega simpozija bo izdala kot 3. Trubarjev zbornik (prvega je izdala ob 400-letnici rojstva leta 1908, drugega ob 400-letnici prve slovenske knjige 1951). Znanstveno-strokovni srečanji o Trubarju bosta pripravili tudi Teološka fakulteta v Ljubljani v sredini maja in Evangeličan-’ ska cerkev v Sloveniji na začetku septembra.
Skoraj vse slovenske založbe bodo počastile 400-letnico Trubarjeve smrti z izdajo Trubarjevih del ali del o Trubarju v širšem ali ožjem smislu. Pomurska založba v Murski Soboti ima v svojem letošnjem knjižnem načrtu izdajo faksimila Lutrovega Malega katekizma, kije izšel prvič v prekmurščini leta 1815 v prevodu in priredbi Franca Temlina.
Jožko Humar je v svoji knjigi Primož Trubar, rodoljub ilirski zapisal (str. 560): »Usahnil je kakor staro izčrpano drevo, seme njegovih misli pa je ostalo široko posejano po slovenski zemlji. Umrl je mož ki je brezimnemu alpskemu ljudstvu dal ime — Slovenci; ki je prelil živo govorico tega ljudstva v pisano besedo in mu dal — prvo knjigo; ki je ustanovil slovensko cerkev in dal Slovencem prvo slovensko šolo; ki je prvi spoznal zgodovinsko pomembnost jezikovnega, kulturnega in političnega zbliževanja vseh južnih Slovanov; kije raje trpel v izgnanstvu, kot da bi se udinjal mogočnežem. Umrl je — velik človek.«
Mihael Kuzmič
LETOŠNJE STOPINJE
Pomursko pastoralno območje je tudi za letošnje leto izdalo Stopinje. V njih je najprej koledarski del, nato pa drugi sestavki. Tako kot v prejšnjih letnikih tudi tokrat niso zaobšli dogajanj v Porabju, saj se »tam ni nič izboljšalo glede na položaj slovenstva«. V nadaljevanju pisec G. S. zatrjuje, da je slovenščina v rabi v cerkvi le še na Gornjem Seniku, da jo je nadomestila madžarščina v Stevanovcih, čeprav so skoraj vsi verniki Slovenci, enako je tudi na Dolnjem Seniku.«
Franci KJemenčič piše o Antonu Kremplu — zgodovinarju, pripovedniku in pesniku, ki se je narodil 1790. leta na Noričkem Vrhu pri Radgoni. Že med šolanjem v Gradcu se je navduševal za slovenščino, pisal pa je v domačem (narečnem) jeziku.
Jože Smej je objavil neke vrste potopis z obiska v Kanadi pri naših izseljencih. J. Z. je prispeval reportažo z obiska pri več zdomskih družinah v Zvezni republiki Nemčiji. Ivan Zelko je pripravil zanimiv zapis o zgodovini župnije v Pečarovcih, kjer so cerkev zgradili že 1698. leta. Zanimiv je tudi prikaz turških vpadov in ropanj v gornjem delu Prekmurja. Turki so v letu 1641 med drugim oropali vasi v Okolici nr?da.
Vilko Novak je objavil daljši zapis ob stolethici rojstva Avgu
sta Pavla, Lojze Kozar pa predstavlja nekatere njegove pesmi. Sploh je v Stopinjah objavljenih tudi več pesmi drugih avtorjev; s pesmimi se predstavljajo še M. G., Slana, Jakob Šešerko, Stanislav Koštric, Jože Gerič, Terezija Luk in drugi. Stopinje pa prinašajo še več proznih del. Nekaj avtorjev: Jože Ravenko, Franc Puncer, Lojze Kozar, Jože Fti-čar, Franc Novak, Valter Dermota, Stanislav Kostnic, in drugi. Tudi letos niso izostale zbadljivke (v prekmurščini) Štrkovega Jožeka. Ob jubilejih pa sta predstavljena dr. Anton Trstenjak in pisatelj Lojze Kozar. Dobrodošel je tudi pregled knjig, ki so jih v lanskem letu napisali domači avtorji: Sveto pismo in klinopisni spomeniki (prevod Ivanocye-vega dela iz madžarščine); Pavel Berden: Himne naših dni, Lojze Kozar: Premakljivi svečnik; Franc Novak: Slovar beltinskega prekmurskega govora; Marjeta Novak: Kristina (roman); Ferdo Godina: Zaklenjeni dom; Miroslav Kokolj: Prekmurski Slovenci; Ruža Vreg: Podeželska zdravnica; Alojz, Janez in Jože Sraka: Prekmurci in Prekmurje (izšlo v ZDA).
Stopinje prinašajo na koncu še pregled pomembnejših dogodkov na pomurskem pastoralnem
območju.
Š. SOBOČAN
ZLATKO GNEZDA: AVTONOMIJA POKOPANEGA SPOMINA, 1984, akril, platno.
V sklopu že vrsto let potekajočega sodelovanja in izmenjave likovnih razstav med DE Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti in Gorenjskim muzejem Kranj se tokrat v kranjski Mestni hiši s samostojno razstavo predstavlja ljutomerski slikar Zlatko Gnezda. V stebriščni dvorani je na ogled petnajst risb, katerih večina sodi v predpriprave na njegov najnovejši ciklus slik na kartonu, ki so
ORKESTER PRED NOVO SEZONO
Obmejni simfonični orkester začenja februarja svojo novo sezono in že šestnajsto po vrsti. Glasbeniki z obeh strani državne meje — orkester sestavljajo člani (učitelji in učenci i glasbenih šol ter delavci) iz avstrijske Radgone, Ljuto- mera, Gorenje Radgone, Murske Sobote in Ormoža — bodo v letošnji sezoni začeli delati z nekaterimi novostmi* ki naj bi delo orkestra izboljšale, pocenile in poslušalcem bolj približale.	'
V zadnjih sezonah so člani orkestra ugotavljali, da so pomladni termini _a koncerte neprimerni, aprila in maja je namreč že dovolj prireditev in datumska uskladitev koncertov je bila izjemno težka. Nov koncept, s katerim bodo začeli letos, pa je takšen: februarja se bodo glasbeniki zbrali in do konca aprila bodo intenzivne vaje (najmanj enkrat mesečno, izmenjaje v Ljutomeru in Radgoni, v glavnem po glasbenih skupinah. Po krajši prekinitvi zaradi počitnic bodo s skupnim delom celotnega orkestra nadaljevali septembra. Do koncertov, ki naj bi bili v novembru — takrat je namreč zelo malo prireditev — bi vaje potekale skupno po že znanem ključu.
Seveda poudarjamo, da gre za poskusno sezono. Če se bodo predvidevanja uresničila, potem bo tak način dela postal stalna praksa.
Za letošnjo sezono se obeta tudi nekaj več koncertov. Poleg Že znanih — v Ljutomeru, Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ormožu in Radgoni bodo člani orkestra letos gostovali še v Lipnici in najbrž v Lendavi, opravili pa bodo nekaj krajših nastopov ob različnih priložnostih.
Na programu pa bodo dela Johanna Straussa, Zoltana Kodalya, Vivaldija in drugih mojstrov te zvrsti glasbe.
Dušan Loparnik
Radikalizacija vsebine in oblike
razstavljene v Mali galeriji. Z njimi je Gnezda dosledno radikaliziral formalne oblikovne principe ter vsebinske akcente, ki jih nakazujejo že njegova nekoliko starejša dela.
Likovno transpozicijo ambivalence objektivnih eksistencional-nih vzgibov in subjektivne emocionalnosti je Gnezda vpel v čisto področje likovnosti, torej so-odnosja med realnostjo in umetnostjo kot slikarjevo primarno bivanjsko determinanto. Že na risbah se začne proces dvojne napetosti kazati v obliki vrezov in kolažiranja sami risbi tujih materialov in oblikovnih struktur, kar na slikah preide v spajanje dejansko reliefne plastične podlage in kolorita kot osnovne slikarske prvine.
KATASTROFICNOST KAZNI
Celjska premiera Samorastnežev Ferija Lainščka (14.2. 1986), dramskega besedila, nastalega po predlogi Vofančevih Samprastnikov, je udejanjila tradicionalni slovenski precep: piedestalni mit Vorančevih Samorastnikov se ni nadaljeval v novi mit, temveč razpadel v surovo destrukcijo Metinih otrok, ki jih skozi življenje ni več vodil njen patetični (vzdignjeni) poduk, temveč surov verizem življenja, ki jih pripelje do usodne kata-strofičnosti in kazni.
Lainšček se je svojega teksta lotil s podobne pozicije kot že prej Kmecl s - Friderikom in Veroniko ali Smole s Krstom pri Savici, torej s pozicije neke tradicionalne resnice (mita), ki pa ga je nadgradil s svojo vizijo. Tako so otroci krščansko predane (trpeče) Mete Hudabivšek in Ožbeja Karni-čnika izprijenci, pijanci, mogočniki, dekle. Njena vera po idealnem huma-numu je tako porušena. Njene otroke vodi skozi življenje nagon po ohranjanju, sla po maščevanju, vladanju in ubijanju, zato v uprizoritvi ne manjka vzvišenih (poetičnih) prizorov nasilja, bratomora in krvi. Hudabiv-škovih otrok ne veže več samo družinska kri, temveč tudi slepa vera v svoj individualizem, ki prerašča meje etičnega in naturnega. Dramski tekst je pisan po merilu klasičnih tragedij: dramske osebe (Metini otroci) padajo iz dejanja v dejanje v globji tragos, v globljo skepso do končnega neizogibnega totala.
Ob materini (Metini) nasilni smrti, pred svojim koncem celo zblazni, zato je uvodni režiserski monolog iz Vorančevih Samorastnikov, seveda prikrojen, le uvodni moment rastočega dramskega konflikta, ki pa v začetku raste preveč položno, se odprejo stare rane. Med dramskimi osebami ni pomirjanja, sleherna replika je nabita z dinamičnim nabojem, iz njih seva trenutek obračuna, trenutek zdajšnosti, na katero drama vsekakor posredno reflektira. Na eni strani so propadajoče Karnice Hudabivškega Primoža, mogočnika, na drugi pa biodnica za' malharskimi zidinami, parafraza dan-• tejevskega Pekla, kjer se skozi prizmo absurdne (patetične) groteske dogodi končni obračun. Spremljamo zapove-dovalno, a predestinirano držo bivšega vojaka Gabra in sestre Burge, pa uporniški fatalizem Ožbeja in navsezadnje agonijo slepe blodnice, grozljivega simbola človeškega (svetovnega) razkroja.
Končna scena v blodnici za malharskimi zidinami prinaša občutek grozljivega, temnega (samo)kaznova-nja, zato v gledalcu še poveča občutek morečega in bivanjske utesnjenosti.
Lainščkova drama ni lahko gledljiva jgra; izrazita zmes (ljudske) balad-
Nakazana voluminoznost in koloristično poudarjanje figurativnih sestavin slika obstajata na različnih oblikovnih in pomenskih ravneh ter v imaginacijskem polju likovnosti povežeta figuro in njene prostorske koordinate v enoten sistem soodvisnosti planskih ravni. Posamezne sestavine fungirajo v njem kot v vse smeri prepustne membrane in slika postane izhodišče neodvisne slikarske akcije, katere vsebinsko jedro ni v sami materializaciji ideje, ampak v intenziviranju projekcije umetnikovih lastnih bivanjskih dvomov, ki se v njegovem odnosu do sveta kažejo v razdvojenosti spontanih psihičnih reakcij in logike materialnih parametrov.
Mitja Visočnik
nosti in klasične tragičnosti ne dovolita niti ironije, ki morda v sami uprizoritvi manjka, niti elementov utečenega (enoplastnega) realističnega izraza, kajti prav jezikovno gradivo, zmes arhaičnega, koroškega kolorita, in zbornega jezika s širokim razponom metaforike, vzbuja sosledje grozljivih poetičnih momentov, ki puščajo v bralcu občutek temnih ontoloških ravnin.
Režiser Franci Križaj in dramaturg Taras Kermauner sta z uprizoritvijo Lainščkovih Samorastnežev prikazala ne samo veristično nasledje nekega mitičnega ideala, temveč tudi angažirano posegla v naš čas, zato je Lainščkova drama tudi kritični refleks neizogibne zgodovinske konotacije.
Drama je bila hkrati tudi tristota premiera celjskega gledališkega ansambla, ki praznuje 35-letnico delovanja, spomladi pa si jo bomo lahko ogledali tudi v Murski Soboti.
Milan Vincetič
KULTURNI NAGRAJENEC
Stane Kralj
Prve izkušnje na odrskih deskah si je Stane Kralj začel nabirati v rojstnih Žerovincih in na sosednji Stari Cesti. Življenjska pot pa ga je zanesla v občinsko središče — Ljutomer in svoje delo v ljubiteljski kulturi — v dramski sekciji — je nadaljeval. Seveda pa ga je želja po novem znanju — igralstva mu je bilo dovolj — zanesla na različne tečaje in seminarje, ki so namenjeni gledališkim režiserjem. Le-teh se je udeleževal v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Piranu in drugod. Oborožen s tem znanjem se je začel spoprijemati z režijo na ljutomerskih odrskih deskah. In če so mu znanje vtepali taki znani teatrologi, kot so Mile Korun, Marjan Belina in Mirko Zupančič, potem rezultati znanja morajo postati kmalu opazni. Verjetno Stane Kralj že sam ne prešteva več, koliko iger je postavil na oder ljutomerskega kulturnega doma, pa saj — ob tej obilici — to niti ni važno. Pomembno je le njegovo delo, ki ostaja za njim, in pa seveda delo, ki ga še čaka. Kljub temu — kot sam pravi — ga pred premiero vedno prime, da bi vse skupaj zabrisal vstran, pa ga potem vedno nekaj v notranjosti prepriča, da
Kulturni koledar
NEDELJA, 23. FEBRUARJA
MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani bo ob 18. uri repriza TOTO-VIH — gledališke predstave v izvedbi dramske skupine kulturnoumetniške-ga društva Štefan Kovač. Avtor dela je Istvan Orkeny, iz madžarščine gaje prevedel Jože Hradil, režija pa delo Duše Škof.
TOREK, 25. FEBRUARJA
MURSKA SOBOTA - Gledališka predstava Totovi bo v grajski dvorani uprizorjena ob 19. uri.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin bo ob 19. uri otvoritev likovne razstave akademskega slikarja — domačina Lojzeta Logarja.
Ob 20. uri se bo v Kongresni dvorani hotela Radin začela GLASBENA PARADA RADENCI ’86. Na letošnjem — 12. srečanju plesnih orkestrov JRT — bodo sodelovali plesni orkestri RTV iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Skopja in Zagreba. Kot gost bo nastopil plesni orkester Radia Leipzig iz Nemške de
mokratične republike. Srečanje je tridnevno, vsak večer pa ga bo zaključil jam session v hotelski kavami. Na koncertu prvega večera se bodo predstavili plesni orkestri RTV Sarajevo, RTV Skopje in RTV Zagreb.
SREDA, 26. FEBRUARJA
RADENCI — Ob 20. uri bodo na koncertu drugega večera Glasbene parade Radenci '86 nastopili plesni orkestri RTV Beograd, Novi Sad in , Ljubljana.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec sta na ogled dve razstavi. V prvi (mali) dvorani soboške galerije se predstavlja akademski slikar Sandi Cervek.
V osrednji dvorani galerije pa so še vedno na ogled Likovna prizadevanja na Gorenjskem 85, ki jih v okviru izmenjave ob kulturnem prazniku posreduje Gorenjski muzej iz Kranja.
V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Primož Trubar v slovenski literarni zgodovini in esejistiki (ob 400. obletnici njegove smrti), v pionirskem oddelku knjižnice v gradu pa je razstavljeno delo pisateja Iva Zormana.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je odprta razstava akvarelov in grafik Jana Oeltjena, ki jo iz svoje zbirke posreduje Umetnostna galerija Maribor.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljena zanimiva dela Antona Repnika.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: dr. France Prešeren — SILA SPOMINA v spominih svojih sodobnikov (Mladinska knjiga), Maria Natter - ABC PLETENJE (Mladinska knjiga) in Jereb OSNOVE PROGRAMIRANJA — COMMODORE 64 (Tehniška založba).
ostane in vztraja. In nato se veano najde kakšen nov tekst, ki ga zagrabi in potegne s seboj, in želja, da Ljutomerčanom pokaže kaj novega, da jim sporoči — skozi igro seveda — nove misli — je vedno močnejša. Zato Stane Kralj vztraja že leta in leta v dramski sekciji Kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. Plaketa heroja Ivana Kaučiča, ki jo Stane Kralj sicer skromno deli tudi z ostalimi člani ljutomerskega ansambla — pravi, da njegovi uspehi niso samo njegova zasluga — pa je še en dokaz več, da se je v teh dolgih letih delovanja Stane že potrdil. Zato je želja vseh, da bi še dostikrat vrgel puško v koruzo in začel znova. Dušan Loparnik
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
STRAN 5
V iskanju projekta Pomurje 2000 (XII)
»O BOG, V KAKO FANTASTIČNEM ČASU ŽIVIMO!«
»Pametni se prilagodi, neumni pa skuša ustvariti svet po svoji meri,« je svojčas dejal Shaw. Potemtakem naj hi slonel napredek na nepreračun-Ijivih ljudeh.
Za peto iz serije okroglih miz o razvojni strategiji Pomurja do leta 2000 in čez — dali smo ji naslov humanizacija dela in življenjska kakovost — so sedli naslednji sogovorniki: Milan Koren, ekonomist, inženir kmetijstva, pomočnik direktorja v soboški Mesni industriji, Ivanka Klopčič, sociologinja, vodja kadrovske službe v Muri, Angela Marton, psihologinja, poklicna svetovalka na skupnosti za zaposlova-
nje v Lendavi, Alojz Kavaš, sociolog, strokovni sodelavec Zavoda za ekonomiko in urbanizem, Marta Tivadar, priučena šivilja, zdaj mojstrica v Murinem tozdu Perilo in Šarika Kučan, kvalificirana šivilja, zdaj kontrolorka v Murinem tozdu Moška oblačila.
KAKO DO ZDRAVEGA POMURJA?
Čeprav gre pri humanizaciji dela in življenjski kakovosti (slovenski družboslovci kot so Veljko Rus, Zinka Venta-Kolarič in drugi dosledno rabijo izraz kvaliteta življenja!) za pri nas, zlasti še v pokrajini ob Muri, sorazmerno nove pojme, so drugje, predvsem v razvitem svetu, docela udomačeni in uveljavljeni. Berejo se resda učeno, v resnici pa je za njimi model ustvarjalne družbe z najmanj temi značilnostmi: ravnovesje med rastjo populacije, ekonomsko rastjo in zaposlenostjo, uravnovešena vzgoja, humanizirana tehnologija, razvit javni promet, varčevanje z energijo, reciklaža surovin in zadostna prehrana. Če je kaj takega mogoče presaditi v pomurski prostor, je kajpada povsem drug problem, gotovo pa nekaj teh značilnosti že je ali še bo uveljavljenih, saj je posredi vendarle proces in ne razvojni skok z danes na jutri. Kako torej do zdravega ekosistema z zdravo energetsko politiko, zdravo prehrano, polno zaposlenostjo, z zdravim, varniih in zanimivim delom, z zdravo ekonomijo in zdravo zdravstveno politiko, smo povprašali udeležence okrogle mize.
URA JE DVANAJST — KAJ ZDAJ?
Milan Koren: »Začel bi z modrostjo dr. Antona Trstenjaka. V svojem delu Temelji ekonomske psihologije je v razmišljanjih o industrijski in poindustrijski družbi kakovostno in natančno, z njemu lastno doslednostjo in kritičnostjo dokazal, da mora ekonomija iz enostranskega trenda v maksimiranju proizvodov preiti v humanizacijo družbenih dogajanj. Smo na neizogibnem prehodu iz industrijske v poindustrijsko družbo. Spreminja se gospodarsto in spreminjajo se tudi družbeni sistemi. Dr. Trstenjak pravi, da se gospodarstvo razvija v zmeraj večji socialni deficit. Rastoča tehnizacija odpira vedno nova družbena vprašanja. Vse se ne dajo rešiti s finančnimi sredstvi. Vprašuje se, kako naj bi v industrijski družbi, ki je skrajno tehnizirana, človek še ostal človek. Vprašuje se tudi, ali more v industrijski družbi, ko le-ta začenja dosegati svoje gornje meje, človek sam sebe z delom še sploh uresničevati, kar naj bi bil vendarle končni cilj njegovega ekonomskega prizadevanja. Vodilni ekonomski psihologi so si edini v oceni, da teza, več tehnike, da jo bomo lahko humanizirali, ne drži in da se v bistvu ni nikdar uresničevala. Še en navedek iz knjige dr. Trstenjaka: .Logika industrijske družbe je šla v smeri normiranja, homogenosti, tekmovalnosti, hierarhije nad — in podrejenosti, obvladovanja narave, materialnega zadoščanja potrebam, učinkovitosti in mišljenja v kategorijah. Logika poindustrijske družbe pa bo šla v raz-normiranje, heterogenost, simbiozo, vzajemno vzročnost, skladnost z naravo, kulturno zadoščanje potreb, estetiko in etiko ter mišljenje v družbenih sklopih.’ To pa je gotovo življenjska kakovost, kakovost družbe in nov izziv za ekonomijo. Ekonomija se humanizira. Profit ali dohodek nista edino merilo za uspešnost. Kakovost ekonomije, gospodarjenja se meri tudi s kakovostjo življenja in dela. V bistvu gre za kombinacijo ekonomskih, političnih in socialnih sestavin in na prepletanju le-teh se moramo vsi, ki se z ekonomijo ukvarjamo, tudi pojaviti. To pa hkrati pomeni, da nikar ne mislimo, da za nas ta čas še ni prišel. Tuje zaradi političnega sistema, tehnologije, organizacije dela in zahtev naših delovnih ljudi .. . Osnovna opredelitev življenjske kakovosti po opredelitvi Organizacije združenih narodov je, da življenj-
ŠTUDENTSKI SERVIS
Študentski servis, delovna organizacija, ki omogoča udeležencem srednjega, višjega in visokega izobraževalnega procesa izboljšanje njihovega materialnega položaja s priložnostnimi deli v združenem delu, je nedvomno oblika zaposlovanja, ki študirajočemu odreže pomemben kos kruha, pa naj bo to kruh za preživetje ali za sladico. Ugodnosti, ki jih ta oblika zaposlovanja daje združenemu delu, so v našem pomurskem prostoru, kljub že večletnemu obstoju podružnice ŠS Maribor v M. Soboti še vse premalo znane in še ne zadosti izkoriščene.
Kaj torej je ŠS, kakšne so njegove prednosti, ugodnosti in zmožnosti? ŠS Maribor je delovna organizacija posebnega družbenega pomena, ustanovljena s sklepom UK ZSMS Maribor in sveta Univerze v Mariboru, registrirana v registru ozdov pri Temeljnem sodišču v Mariboru. Zaradi svojega posebnega družbenega pomena (omogočanje zaslužka mladine v izobr. procesu) je oproščena plačila davščin, zato so tudi cene za opravljena dela, določene po ceniku ŠS, precej nižje od resnične cene redno zaposlenega delavca v združenem delu.
To torej pomeni, da lahko združeno delo ob izpadih delovne sile (bolniške, dopusti, priložnostne vrzeli sezonskega karakterja v del. procesu itd.) takoj pride do potrebne in ceno
vno konkurenčne delovne sile (onemogoči se torej izpad ali zastoj delovnega procesa), članom ŠS pa omogoči zaslužek, ki je študirajočemu danes že eksistenčnega pomena.
Člani ŠS, torej redno vpisani dijaki in študenti, so zavarovani enako kot drugi delavci v združenem delu, zavarovanje plačuje ŠS. Preprost izračun pokaže cenovno konkurenčnost zaposlitve članov ŠS pred drugimi, z zakonom urejenimi oblikami zaposlitve (za-posl. za določen čas, pogodbeno delo, ki je dovoljeno le v Jz-jemnih okoliščinah in obdavčeno s 66%, itd.), seveda za dela, ki so priložnostna, sezonska, časovno intenzivna itd.
Mladinsko zaposlovanje na našem območju torej še ni najbolje rešeno, kar kaže tu<ji akcija občinske inšpekcijske služ-
sko kakovost dosežemo z zadovoljevanjem osnovnih življenskih potreb po naslednjem vrstnem redu: L prehrana, 2. zdravje, 3. stanovanje, 4. izobraževanje, 5. zaposlenost, 6. rekreacija, 7. varnost in 8. politična participacija. Prepričan sem, da moramo v Pomurju na teh področjih še marsikaj storiti, saj gre za vprašanja izobraževanja, zaposlenosti, stanovanj in druga. Kaj je s kakovostjo delovnega življenja? Gre za sestav delovne organizacije in za tako organizacijo dela, ki bo omogočala zadovoljevanje vseh osnovnih potreb pri delu. Mislim zlasti na naslednje: I. ustrezne psihofizične delovne razmere, 2. primeren delovni čas, 3. higienska in tehnična varnost, 4. možnost učenja pri delu ih 5. možnost za delovno avtonomijo, odgovornost in iniciativo. To pa so prav gotovo področja za načrtovanje, za ljudi, ki razmišljajo o razvoju.«
MISLI GLOBALNO, DELUJ LOKALNO!
»Znotraj pomurskega obzorja je o teh konceptih nemogoče govoriti. Ni vprašanje ali je Pomurje do te mere industrializirano ali ne. Tu ni socioloških predpostavk, ki bi lahko ta koncept uveljavile. Poslovodni in poslovni sestavi ga ne sprejemajo, gre mimo njih,« je menil AIojz Kavaš, po tem ko je kronološko označil rojevanje koncepta življenjske kakovosti v Evropi, Začelo se je v 60-ih letih na Švedskem in se razširilo po Zahodni Evropi in malo kasneje doseglo dežele Vzhodne Evrope. Pri nas bi lahko govorili o začetkih uveljavljanja tega koncepta v letih 1978 oziroma 1979, ko je dr. Peter Klinar razpravljal o stilih življenja na Slovenskem. Razprave o tem so se pospešeno nadaljevale po letu 1980, vrhunec pa nedvomno pomeni posvetovanje slovenskega sociološkega društva jeseni 1984 na Ptuju, kjer so na letnem strokovnem srečanju obširneje predstavili mode! življenjske kakovosti. »Zdi se mi, da gre predvsem za opisovanje tega, kar se dogaja na tem področju. Da pa bi lahko koncept življenjske kakovosti imel neke ontološke, filozofične prvine, pa je nujno, da temelji na človekovih potrebah. Menim, da sociološke razsežnosti morejo biti prispevek k proučevanju omenjenega koncepta, ne morejo pa zadoščati, ker so omejene zgolj na socialne razsežnosti. Prehod iz industrijske družbe v poindustrijsko družbo pomeni ukinjanje družbene skrbi za življenjsko kakovost in prenos te skrbi na posameznike in posamezne socialne skupine. To bi smeli imenovati sa-moaktualizacija, samorealizacija, pa samozaposlovanje in drugo. Ta koncept je torej zelo širok in gaje nemogoče omejevati zgolj na tisto, kar je predstavil Ko-
Marta Tivadar
Alojz Kavaš Angela Marton
ren. Ima široke razsežnosti tudi znotraj alternativnih gibanj, ki so zelo močna na Zahodu. Do neke mere poznam nemško govorno območje, kjer so vsi ti alternativni koncepti v smislu samorealizacije, dualnega gospodarstva, avtonomi-zacije in avtonomije posameznih sistemov do ravni posameznika in manjših lokalnih skupnosti — to bi prav lahko bila naša, pomurska regionalna skupnost — naravnani v smeri: misli globalno, deluj lokalno! Skratka, ta koncept je moč videti zelo široko in ga ni mogoče omejevati,« je, upajmo, da dovolj verodostojno, povzet ta del Kavaševih presoj, ki so kasneje privedle do dialoškega spopada in polemičnih tonov med njim in Korenom. (Ob tem se. nam je misel pomudila pri knjigi Megatrend! ameriškega znanstvenika, sociologa Johna Naisbitta, ki je lani izšla v New Yorku in pomeni za razmišljajočega Evropejca svojevrstno »avanturo«. Strnili bi jo lahko v vzklik samega avtorja: »O bog, v kako fantastičnem času živimo!« računajoč pri tem na več dialoga in polemike o razvojnih vprašanjih Pomurja v samem pomurskem prostoru.)
KAJ JE STIL IN KAJ KAKOVOST?
Milan Koren je izziv sprejel in odgovoril ne v smislu ugovorov, pač pa — po njegovem — pojasnil: »Rad bi opozoril na dve povezavi: država blaginje in koncept življenjske kakovosti ter stil življenja in koncept življenjske kakovosti. Pomembnost slednjega vidim v tem, daje lasten vsaki državi ali družbeni skupini ne glede na to, na kakšni stopnji materialnega bogastva je. Mogoče ga je uresničevati tudi v državah, kjer sicer ni blaginje oziroma jih še dolgo ne bomo mogli uvrščati med države blaginje. Ko govorimo o stilu življenja, imamo v mislih posameznika in njegov način življenja. Ta se lahko znotraj posameznih družbenih skupin bistveno razlikuje, odvisno pač od njegovih individualnih vrednot in možnosti. Uveljavljanje življenjske kakovosti pa vidim predvsem na ravni družbenih skupin. In za to gre. Potreben je načrten pristop;.v naših jugoslovanskih razmerah to pomeni pristop v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih v smislu nujne in potrebne skrbi za to področje, ki mora biti vpeta v naše razvojne koncepte,« je dejal Koren.
S tem smo mogli preiti na pravi sklop vprašanj iz uvodoma ponujenega zdravega ekosistema, ki naj bi odpravil kronično brezposelnost in uveljavil polno zaposlenost ter zdravo, varno in zanimivo delo.
Prihodnjič: Prvi se bosta oglasili Mirini delavki Marta Tivadar in Šarika Kučan, nakar bomo vprašanje do skrajnosti »zašpičili« rekoč: v kolikšni meri je, če je, Murin tekoči trak priganjaški, kako je z normami in ali so delovne razmere v Murini tovarni spodobne in omogočajo zdravo, varno in zanimivo delo? Ali »mit« o visokih plačah tistih za »singericami« vzdrži ali pade?
BRANKO ŽUNEC.
Posnetki: B. I.
be v lanskem poletju. Le-ta je odkrila več kršitev zakonskih predpisov pri zaposlovanju mladincev v pomurskem združenem delu, predvsem pod krinko počitniške prakse. Počitniška praksa je oblika mladinskega zaposlovanja, določena z Zakonom o združenem delu in z Zakonom o usmerjenem izobraževanju ter točno določa pogoje, ki jih mora določena organizacija združenega dela upoštevati (mentor, evidenca, trajanje itd.). V ozdih, kjer je prihajalo do omenjenih kršitev, so mladinke in mladinci delali ob takih pogojih kot drugi delavci, zaslužili pa mizerna plačila, ki so znašala okoli 13.000,— din ali še manj na mesec. Zaradi teh kršitev je prihajalo do trga delovne sile, kjer so bili odnosi do mladink in mladincev daleč pod socialistično ravnijo in humanostjo. Ta skoraj kolonialistični odnos ozdov je bil vsekakor slaba izkušnja našemu bodočemu delavcu, ki iz šole prinese precej drugačne predstave o odnosih v združenem delu. Tudi v.letošnjem letu bomo skupaj z inšpekcijskimi službami odkrivali te kršitve, ki večkrat izvirajo
iz nepoznavanja možnosti zaposlitve preko ŠS.
Pa še nekaj o cenah. Cene sprejema svet ŠS v primerjavi s cenami v združenem delu. Zajamčena je najnižja nagrada (po domače cena) za delo članov ŠS, posamezna dela pa so ovrednotena na podlagi zahtevnosti, trajanje in specifičnosti.
Tako je možnost izkoriščanja ozdov izključena.
ŠS v M. Soboti dela od lani dalje celo leto, in to je priložnost, da združeno delo izrabi njegove storitve tudi zunaj sezone. V naših večjih mestih, kot so npr. Ljubljana, Maribor, Celje, je to že vrsto let ustaljena praksa in upajmo, da bo tudi pomursko združeno delo s pridom izkoristilo paleto možnosti in ugodnosti, ki se mu s tem odpirajo — ugodni rezultati se kažejo na obeh straneh: združeno delo zapolnjuje vrzeli v delovnem procesu, mladi pa pridejo do prepotrebnega denarja v teh, za oboje, težkih časih.
Darko Kutoš
' V DVAJSETIH LETIH SO NAPISALI VESTNTKOV1 A SODELAVCI KNJIGO, DEBELO METER IN POL
Minilo je dvajset let, odkar se je Pomurski vestnik preimenoval v Vestnik. Po tem obdobju je smeleje snoval uredniško politiko in zaživel na širšem območju severovzhodne Slovenije.
Ob tej priložnosti je bil v Vestniku objavljen uvodnik, iz katerega je krajši odlomek. Iz njega je razvidno, zakaj je ubral Vestnik nove poti:
»... Ob silnih težavah v zadnjih letih, ko se je časopis boril z izrednimi težavami zaradi pomanjkanja sredstev in pa tudi popolnoma negativnega odnosa, ki so ga do domačega tiska zavzemali nekateri
DVAJSET SMELEJŠIH
VESTNIKOVIH LET
posamezniki, ki so pa zaradi svoje družbene funkcije imeli odločilno besedo, uredništvo ni moglo vedno ustvariti vsega, kar je hotelo, in to se je poznalo včasih tudi pri vsebini časopisa. V letošnje leto stopamo mnogo bolj smelo, čeprav tudi ne brez težav, ki jih povzročajo še nekateri posamezniki, katerim ni mnogo do tega, da bi bili občani pravilno. včasih tudi s kritičnega vidika seznanjeni z družbenim dogajanjem. z delovanjem raznih organov, problemi, ki jih je potrebno reševati, pa tudi nekaterimi pojavi, proti katerim je potrebno odločno nastopati ...«
S smelo uredniško politiko so bile odklonjene mnoge težave in Vestnik je iz leta v leto postajal vsebinsko zrelejši.
Vestnik je izhajal v letu 1966 povprečno na osmih straneh. Še vedno je bil enako velik kot leto prej, vsebina pa je bila vse bolj pestra. Poleg vesti in poročil je bilo več problemskih sestavkov, komentarjev, pogovorov, beležk, polemičnih prispevkov in svoje mesto so dobili podlistek, slikanica in humoreske.
Trinajsti april leta 1967pomeni za Vestnik prelomnico. Takratna 15. številka je izšla prvič natisnjena na rotacijskem stroju. Novo tehnično rešitev je zahtevala vedno večja naklada in obseg. Ta številka je izšla na dvajsetih straneh in odtlej smo tiskali Vestnik v tiskarni Dela v Ljubljani. To je bil obenem začetek tesnejšega sodelovanja pokrajinskih tednikov Slovenije. Začeli smo tiskati nekatere skupne strani (notranja in zunanja politika, podlistek, zanimivosti, sporočila gospodarske propagande ...) s Celjskim tednikom in pozneje Dolenjskim listom. Podobnih oblik sodelovanja so se delno lotevali še drugi lokalni časniki iz naše republike. Sodelovanje je menjavalo obliko in je na nekaterih področjih žal zamrlo.
Kmalu smo zamenjali tiskarno Dela s takrat najsodobnejšo Ljudsko pravico v Ljubljani. Pričeli smo z IBM sistemom in končali z najsodobnejšim fotostavkom. Zadnjih nekaj let tiskamo Vestnik pri ČGP Večer v Mariboru z najsodobnejšo tehniko. S tem smo se v znatni meri približali uredništvu.
Pred dvajsetimi leti je začel Vestnik občasno izhajati s priloga: mi, ki so se odlikovale s poglobljenimi prispevki. Pisali so jih vidni znanstveni, kulturni in družbenopolitični delavci.
1967.	leta zasledimo v našem tedniku Vestnikovo transverzalo. Novinarji so potovali po severovzhodni Sloveniji in so zabeležili vsa pomembna dogajanja in vtise. To je bila prava tribuna srečanj z najširšim krogom občanov.
Leta 1968 smo uvedli pri Vestniku številne nove rubrike. Nekatere od teh imamo še danes. Izredno majhen novinarski kolektiv je takrat postoril izredno veliko.
Od 1. januarja 1966 in do konca lanskega leta so napisali Vest-nikovi sodelavci veliko knjigo, debelo 150 cm. Toda ali je vsebina Vestnika dovolj poglobljena, je verna slika časa? O tem moramo razmisliti vsi in krog sodelujočih še bolj razširiti.
In čas beži izredno hitro. Vrstijo se leta in desetletja, polna iskanj in vedno ostajajo nedorečene stvari. Franček Štefanec
ZDRAVSTVO
Spremeniti zavest ampak čigavo?
Uspešnega zdravstvenega varstva ne zagotavlja le strokovnost zdravstvenih delavcev, opremljenost zdravstvenih ustanov, stopnja razvitosti medicinskih in drugih znanstvenih disciplin, ampak tudi gospodarska razvitost in prosvetljenost, zavest ljudi, ki jo določajo kulturni in sociološki elementi posameznika, družbenih skupin ali socialnih kategorij.
Ko sedaj, ob končanju srednjeročnega obdobja razčlenjujemo uspešnost zdravstvenega varstva v Pomurju, spoznavamo, da je neupravičeno koriščenje zdravstvenih storitev izven Pomurja znižalo raven zdravstvenega varstva doma, kajti zdravstvene skupnosti nimajo vpliva na oblikovanje cen za zdravstvene storitve izven območja, ki pa so največkrat višje kot doma.
Čeprav se nam postavlja vprašanje, kako to, da ob dogovorih za delitev dela med zdravstvenimi inštitucijami ni tudi dogovora o enotnih cenah enakih zdravstvenih storitev v Sloveniji, pa se tokrat ustavimo ob zavesti porabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Vsi bomo prikimali tistim, ki trdijo, da se tako uporabniki kot izvajalci premalo zavedajo, da z neupravičenim koriščenjem zdravstvenih uslug izven območja škodujejo domačemu zdravstvenemu varstvu. Taka splošna ugotovitev in številke, ki kažejo na odliv sredstev, pa ne dajejo možnosti za spreminjanje stvari, tudi zavesti, vse dotlej, dokler bosta na ravni splošnosti. Nimamo abstraktnih porabnikov, ampak konkretne ljudi, katerih zavest določa družbena bit. Ce želimo spremeniti ravnanje pa tudi zavest, moramo najprej vedeti, komu. Ali drugače: če na zdravstvenih skupnostih (lahko) ugotovijo, da določene socialne kategorije prebivalstva (kmetje, upokojenci) porabijo največ zdravil, bi lahko ugotovili tudi, kdo največ neupravičeno koristi zdravstvene usluge in zdraviliško zdravljenje izven Pomurja in s tem, ko sebi zagotavlja »boljšo« oskrbo, drugim omejuje pravice zdravstvenega varstva.
Majda Horvat
LJUTOMER
Usposabljanje delegatov!
»Še vedno velik nered pri oblikovanju in spoštovanju zakonskih določil.«
Občinska statutarno pravna komisija Ljutomer je obravnavala pripombe iz javne razprave na predlog sprememb in dopolnitev statuta občine. Iz ozdov in KS so dobili pripombo na 194. člen ter predlagajo alternativo, da se funkcija predsednika skupščine občine lahko opravlja tudi nepoklicno. Druga pripomba je bila na 251. člen statuta občine o oblikah uradnih objav in zakonskih določil, ki naj bi jih v prihodnje objavljali v uradnem listu SRS.
Prisotni so se seznanili tudi s poročilom o dosedanjem delu statutarno pravne komisije, iz katerega je razvidno, da je še veliko nereda pri spoštovanju, oblikovanju ter formulaciji zakonskih določil. V ta namen je treba izdelati potrebno analizo, kako se izdelujejo določila normativnih aktov in uresničujejo določila. Hkrati so predlagali, da se novoizvoljenim delegatom za zbore skupščin in sisov nameni več skrbi pri izobraževanju. Nove delegate naj bi predvsem poučili o temeljih delegatskega sistema. Ena izmed poglavitnih del in nalog SO bo, da poskrbijo za nadzorno funkcijo in spremljanje Zakona o združenem delu ter drugih aktov v družbenih dejavnostih, organizacijah in skupnostih in se hkrati vključujejo v razprave o uresničevanju zakonodajne politike v SRS, so poudarili ob zaključku seje statutarno pravne komisije ljutomerske občine.	STANE F E UŠ
STRAN 6 *
VESTNIK. 20. FEBRUAR 1986
kmetijska panorama
4
Ceprav je še zima, do spomladanske setve ne ostaja več veliko časa. Vendar se kmetijci v tem času še vedno ubadajo s številnimi neznankami, ki bodo lahko v veliki meri vplivale na uspeh spomladanske setve. Od rešitev je namreč v veliki meri odvisno, ali se bodo pričakovanja načrtovalcev uresničila, saj so zdaj znane le želje in potrebe družbe, ne pa tudi pogoji, v katerih bo kmetijstvo gospodarilo. Cene za pšenico in industrijske rastline, ki so jih sprejeli jeseni, namreč več ne vzdržijo, saj so se proizvodni stroški v tem času močno povečali, ni pa tudi pričakovati, da ne bi še naprej naraščali. Samo umetna gnojila so se v tem času podražila za 12,6 odstotka, napovedana je močna podražitev zaščitnih sredstev, prav tako pa se pričakuje tudi občutna podražitev kmetijskih strojev, rezervnih delov in tudi semen, kar bi pri oblikovanju cen morali upoštevati. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da setveni načrti ne bodo izpolnjeni, ob neupoštevanju vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov pa tudi pridelki ne bodo takšni, kot si jih želimo.
Spomladanska setev bo odvisna od pogojev
STROKOVNJAKI. SVETUJEJO
Že nekaj časa opažamo, da zaradi dragih umetnih gnojil njihova poraba pada. Da pridelovalci ne bi v večji meri čutili podražitev umetnih gnojil, se v Jugoslaviji že dalj časa ubadamo z vprašanjem njihovega regresiranja. Konec lanskega leta je namreč prenehal veljati družbeni dogovor o regresiranju cen umetnih gnojil, zato bi kazalo pospešiti postopek za izdajo zakona o regresiranju. Ob tem pa se ponovno zastavlja vprašanje, kako zagotoviti sredstva za te namene. Predlog je, da naj bi zakon predvidel 30-odstotno re-
Februar je še izrazito zimski mesec, zato nas mraz in sneg v tem času ne bi smela presenetiti. Pa vendar nas je letošnji februar nekoliko presenetil predvsem s snegom, saj že dolgo nismo imeli tako obilnih padavin. Podatki celo pravijo, da je toliko snega kot letos nazadnje zapadlo leta 1952. Od 13. do 16. februarja 1952 je v Sloveniji ponekod snežilo nepretrgoma tudi 3 dni in v Ljubljani so takrat izmerili najvišjo snežno odejo doslej, saj je sneg dosegel višino 146 centimetrov. V Murski Soboti je v februarju 1952 zapadlo »le« 59 centimetrov snega, letos pa kar 61 centimetrov in s tem je v Murski
Dinar iz kmetijstva nazaj v kmetijstvo
Hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge Panonka je v letu 1985 razpolagala z 2,474 milijarde dinarjev, največ sredstev pa se je zbralo od hranilnih vlog, ki jih kmetje in zaposleni nalagajo v tej službi. Ves odkup od kmetov je namreč organiziran preko hranilno-kreditne službe, pa tudi izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih v soboškem delu sozda (razen Potrošnika) poteka preko te službe. Polovica razpoložljivih sredstev hranilno-kreditne službe se je tako stekla iz hranilnih vlog, sredstva, ki se stekajo iz kmetijstva, pa se v kmetijstvo tudi vračajo.
Tako so za kreditiranje zasebnega kmetijstva v lanskem letu namenili več kot eno milijardo dinarjev, čeprav opažajo, da za-
Da kmetijci tudi pozimi ne rokujejo, potrjujejo	poteka'!' Apačah. se
kmete kot strokovnjake. Poleg skrajšanega p g	nozabili tudi na kmečke žene, za katere prav-
vrstijo predavanja za kmete tudi v nekaterihkrajih^ ’ Pmezne teme je tudi tokrat od kraja do kraja tako pripravljajo praktična predavanja. Zanimanje p u b(janja precejšnje število kmetov. V ko-različno, računajo pa, da bo tudi letos šlo . da tPdj kmetijski strokovnjaki in v Pomurju tudi rak z najnovejšimi dognanji v kmetijstvu pai mo j d	J * za£etku tega meseca pripravili v
na to niso pozabili. Na »poljedelskih dne . ,	0|eg domačih strokovnjakov sodelovali tudi naju-
foto: A. Abraham	__________________________________
gresiranje cen umetnih gnojil in 10-odstotno regresiranje cen zaščitnih sredstev in kakovostnega semena, vendar je Zvezni izvršni svet prejšnji teden sprejel dopolnilni predlog o osnutku tega zakona. Predlagal je, da naj bi glede na celotne razmere v tem letu izjemoma zagotovili tretjino sredstev za umetna gnojila iz lastnih virov federacije, dve tretjini pa iz prispevka socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Sredstva za te namene naj bi letos znašala 40 milijard dinarjev. Ta dopolnilni predlog sicer ne spreminja opredelitve,
NEVŠEČNOSTI TUDI ZA KMETIJCE
Soboti izmerjena tudi najvišja snežna odeja po drugi svetovni vojni. K temu pa je potrebno še dodati, daje bila v nekaterih krajih na Goričkem letos snežna odeja še debelejša.
Kmetijci sicer pravijo, da je sneg za polja in travnike celo dobrodošel, saj tako tudi večji mraz posevkom ne bo mogel do živega. Sneg pa je tudi kmetijcem povzročil nekatere nevšečnosti, predvsem v prometu. Zaradi snega in visokih zametov so bili nekateri kraji tudi več dni odrezani od prometa, težko delo na terenu so imeli veterinarji, pa tudi osemenjevalna služba Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomur
nimanje za posojila zaradi visokih obrestnih mer upada. Največ sredstev so namenili za naložbe v gradnjo objektov za govedo in  prašiče, pa tudi za nakup kmetijske mehanizacije je med kmeti še vedno zanimanje. Pri slednjem pa opažajo, da se kmetje v zadnjem času bolj smotrno odločajo za nakupe, saj v glavnem nadomeščajo le stroje, ki so se izrabili, za nakup večjih sezonske narave pa se povezujejo v strojne skupnosti.
Kot pravijo v soboški hra-nilno-kreditni službi, drenarja za vlaganja v zasebno kmetijstvo tudi letos ne bodo zmanjševali, saj pričakujejo — seveda, če se bodo možnosti za gospodarjenje izboljšale — da bodo kmetje še naprej najemali posojila. L. Kovač
že sprejete v osnutku, namreč, naj bi letos izplačevali regres tudi za zaščitna sredstva in kakovostna semena, vendar pa so v Zveznem izvršnem svetu mnenja, da so letos velike ovire za zagotavljanje denarja za te namene. Predstavniki izvršnih svetov republik in pokrajin so zato predlagali, naj v letošnjem letu ne bi regresirali zaščitnih sredstev in semen. Dokončno besedo o tem bodo povedali na skupščini, ko bodo ta zakon sprejemali.
Od začetka spomladanske setve nas v Pomurju ločita dva meseca in tudi tu bo uspeh setve v prvi vrsti odvisen od pogojev. Sama politična akcija ne bo veliko zalegla, saj je kmetijstvo zašlo že v takšne težave, da ne želi več tvegati. Pri setvi koruze sicer večjih težav ne bi smelo biti, pa tudi setveni načrti bodo izpolnjeni, saj podatki kažejo, da tej poljščini pomurski kmetijci namenjajo že blizu 20 tisoč hektarjev polj letno. Ob usmeritvi v živinorejo in v cilju zagotavljanja čim več domače krme pa to tudi ne preseneča. Nekoliko več težav pa bo verjetno s setvijo sladkorne pese, ki bi ji morali spomladi po republiškem setve-
je ni mogla povsod opravljati svojega dela. Največ nevšečnosti pa je sneg povzročil mlekarjem, ki niso mogli odvažati mleka iz zbiralnic. Nekatere zbiralnice so bile odrezane od prometa tudi več dni in ponekod so zbrano mleko morali vračati kmetom. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti so nam povedali, da so v petih dneh tako zbrali okrog 40 tisoč litrov manj mleka kot običajno, najdlje pa je bila zaprta zbiralnica mleka v Bukovnici,
UGODEN DOKUP LET
Z uveljavitvijo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so ostala nerazčiščena nekatera vprašanja predvsem okrog določil, ki govorijo o zavarovanju kmetov. Mnenja o tem so še zdaj različna, saj, denimo, novi zakon priznava v pokojninsko dobo čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, poleg nosilcev kmetij še njihovim zakoncem in enemu od prevzemnikov kmetije, ne pa tudi prevzemnikovemu zakoncu. V skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč pravijo, da bi širitev kroga upravičencev do priznavanja pokojninske
nem načrtu nameniti nekaj več 8 kot 2.800 hektarjev' polj. Če g družbeni sektor svoje obveznosti v zadnjih letih v glavnem izpol- m njuje, se še vedno zatika pri I kmetih. Lanska slaba letina, ko ra tudi višja sladkorna stopnja ni “ nadoknadila izpada dohodka pri sladkorni pesi, se bo gotovo I odrazila ob letošnji setvi.
Pa še beseda ali dve o gnojilih B in kakovostnih semenih. Prvih uporabijo v Pomurju okrog 43 gg tisoč ton letno, vendar visoke ce- | ne in neugodna obrestna mera I že zmanjšujeta njihovo porabo. " Pri semenskem materialu ugotavljajo, da so v zadnjih letih | naredili precejšnje premike, saj | se vse več pridelovalcev odloča B za nakup kakovostnega semena.
V veliki meri je poleg dobrega « dela pospeševalne službe k temu 8 prispevalo tudi regresiranje ka-  kovostnega semena. Bo tako tu- ™ di letos ali pa bodo svoje pri tem opravile cene? Ne smemo na- ra mreč pozabiti, da brez kakovostnega semena ter ustreznega gnojenja in zaščite ne moremo 8 pričakovati dobrih pridelkov.
Ludvik Kovač
Splošni napotki pred rezjo
Novozapadli sneg nam je še nekaj časa onemogočil dostop v vinograde, zato si razjasnimo, lepo doma na toplem, še stvari, ki nam v praksi lahko pridejo prav.
— Pri rezi rodnega lesa (reznikov, šparonov) in čepov odrežemo rozgo 1 — 1,5 cm nad zadnjim zgornjim očesom. Rez naj bo poševen in spodnji del reza na nasprotni strani zadnjega očesa. (Glej skico 3) S poševno rezjo preprečimo, da sokovi med solzenjem ne tečejo naravnost na oko, ki bi se omočilo, prišlo bi lahko do zadušitve in trohnenja očesa. Škarje naj bodo prave vinogradniške in vedno ostre, da bo rez gladek in da ne »sceframo« lesa.
— Jalovke in druge odvečne razge (tudi rodne) na deblu ali kordonu, ki jih želimo odstraniti odrežemo čim bolj pri osnovi. Ne puščamo nepotrebnih čepov, iz katerih nam čez leto poženejo mladice, ki jih moramo pri pletvi odstranjevati, da nam prekomerno ne izčrpajo trsa.
— Pri rezi pazimo, da pustimo na trti čim manj ran in še te manjšega premera. Rane, večje od 1,5 cm (premer), težko ali sploh ne zarastejo. Skozi te ranice in rane nam lahko prodrejo glivice in bakterije, ki povzročijo trohnenje prevodnih žil in s tem se skrajša življenjska doba trsa. Dostikrat pa se nam taki premočno »ranjeni trsi poleti nenadoma posušijo, čeprav niso kazali nobenih vidnih bolezenskih znamenj (govorimo o apopleksiji — kapi). Ta je posebej pogosta tudi takrat, ko trto preobremenimo s pridelkom.
— Ce krajšamo (režemo nazaj) kordone ali nižamo rodne štrclje, ne režemo čisto do osnove (do željene dolžine), temveč pustimo kordon za 3—4 cm daljši. S tem želimo preprečiti širjenje mrtvega (zasušenega) tkiva proti osnovi kordona.
— Ni priporočljivo, da bi na starih delih trte (kordoni, kraki) z rezjo delali rane eno blizu druge, posebej še, če so večjega premera.
— Za šparone puščamo rozge premera 6—12 mm, ki so bolj rodne kot 4—6 mm debele. Ce le imamo možnost, režimo za šparone le dobro razvite, zdrave in nepoškodovane rozge.
— Vodoravne in navzdol viseče rozge so rodnejše od pokončnih.
od koder so mleko lahko odpeljali šele ob koncu tedna. Sicer pa v tovarni pravijo, da odkup mleka še vedno narašča, saj ga v soboški in lendavski občini odkupijo dnevno okrog 102.000 litrov. V primerjavi z lanskim januarjem je bil odkup v letošnjem prvem mesecu večji za dobre 3 odstotke, zanimanje za oddajo mleka pa se bo verjetno še povečalo, saj se bo predvidoma s 1. marcem povišala tudi odkuona cena mleka.	L. Kovač
NAČINI REZI RODNEGA LESA IN RAČUNANJE OBREMENITVE TRTE Z RODNIMI OČESI
Ločimo naslednje oblike rezi rodnega lesa:
1.	Kratka rez (rodni les obrezujemo samo na rodne reznike s 3—4 očesi).
2.	Dolga rez (obrezujemo na šparone z 8—12 očesi).
3.	Srednje dolga ali mešana rez (obrezujemo na šparone s 5—8 očesi in reznike z 3—4 očesi).
Kdaj bomo uporabljali katerega od teh načinov rezi, je odvisno od: sorte, podlage, vzgojne oblike, opore, višine debla, razdalje sajenja, talnih in podnebnih razmer, razpoložljive mehanizacije za obdelavo tal in zaščito pred boleznimi in škodljivci. Ce vse to povzamemo, lahko rečemo, da je najprimernejša tista rez, ki daje največji denarni učinek ob optimalni oskrbi in zaščiti našega vinograda. Vsako pretiravanje pa se nam lahko dolgoročno krepko maščuje. Načini rezi pri posameznih sortah vinske trte:
Kratko in srednje dolgo (mešano) rez dobro prenašajo naslednje sorte: radgonska ranina, šipon, rizvanec, zeleni silvanec, modra frankinja, štajerska belina (ranfol), kraljica vinograda, kraljevina, žametovka, rumeni muškat in še nekatere.
dobe pomenila preveliko obremenitev za skupnost, kmetje pa trdijo, da je takšna razlaga nesprejemljiva, saj temelji na lastnini, ne pa na delu. Vendar okrog razlage tega določila zdaj ni več dilem in obveljalo je, da se prevzemnikove-mu zakoncu ta doba ne priznava.
Po uveljavitvi novega zakona je bilo veliko razprav tudi o tem, ali priznati pokojninsko dobo zakoncu kmeta kooperanta, to je tistega kmeta, ki je bil že do uveljavitve zakona po posebni pogodbi vključen v takoimenovano pokojninsko zavarovanje in je plačeval tako kot delavec prispevek za to zavarovanje. Čeprav so bili ti prispevki višji od prispevka za starostno zavarovanje kmetov, je obveljal sklep, da se zakoncem teh kmetov kooperantov pokojninska doba ne more priznati. Da pa ti ne bi bili preveč prizadeti, so na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja že lansko leto sklenili, da je možno pod dokaj ugodnimi pogoji to dobo dokupiti. V Sloveniji je še okrog 1.500 zakoncev kmetov kooperantov, ,ki še niso uveljavili možnost dokupa. Čeprav v Pomurju takih primerov ni veliko, naj vseeno zapišemo, da je pokojninsko dobo možno dokupiti za čas od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1983.
Razprava o tem, kako in od kod zagotoviti sredstva za čim ugodnejši dokup let, teče že dalj časa, zadnji predlog pa je, da bi zakonci kmetov kooperantov leto pokojninske dobe dokupili za polovico povprečnega prispevka za starostno zavarovanje kmetov v letu 1985. Ta je znašal 11.500 dinarjev, kar je 15 odstotkov od polne osnove za dokup. Dokončno besedo o tem bodo rekli na marčevski skupščini Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije-
L. Kovač
Dolgo in srednje dolgo (mešano) rez zahtevajo (dobro prenašajo) naslednje sorte: renski rizling, laški rizling, sovinjon, beli pinot (burgundec), muškat otonel, traminec in še nekatere manj znane sorte.
Računanje obremenitve trte z rodnimi očesi
Računanje obremenitve trte z rodnimi očesi je eden od kriterijev pri izbiri primerne vzgojne oblike trte. Ni namreč vseeno, kako obremenimo pri istih vzgojnih oblikah različne sorte. Poznati moramo vsaj približno mejo, do katere lahko gremo brez škode za nadaljnje življenje trsa in dober pridelek. Pridelki grozdja visokokakovostnih sort (renski rizling, sovinjon, muškati, traminec itd.) naj bi bili na hektar okoli 7000—9000 kg, kakovostnih sort (laški rizling, šipon, beli pinot, zeleni silvanec itd.) 9000—11000 kg sort za namizna vina pa več kot 11000 kg na hektar (rizvanec, kraljevina, štajerska belina in druge).
Da bi dosegli take pridelke, pa je potrebno posajeno število trt na hektar v polni rodnosti obremeniti z zadostnim številom rodnih očes. Pri takem izračunavanju potrebujemo naslednje podatke: pričakovan pridelek grozdja na trto v kg, povprečno težo grozda določene sorte, koeficient rodnosti očes posamezne sorte število grozdov na rodno oko), število trt na naši površini. Poglejmo si zgled:
Imamo 30 arov vinograda, zasajenega s 1200 trsi sorte laški rizling, pričakujemo pridelek 3300 kg grozdja, se pravi 2,75 kg na trs, povprečna teža grozda je 0,11 kg, koeficient rodnosti pa 1,2—1,5. Vprašanje: s koliko rodnimi očesi moramo obremeniti posamezni trs, da bomo dosegli teoretični pridelek (načrtovan)?
p
Računamo po formuli: O = -—r r	t x k
kjer pomenijo posamezne črke naslednje
O — potrebno število rodnih očes na trto
P — pridelek grozdja na trto v kg t — povprečna teža grozda v kg k — koeficient rodnosti očesa
Če vstavimo zgornje podatke v formulo, dobimo naslednji teoretični izračun:
°-d^ra-20'8“"“
Torej nam izračun kaže, da bo potrebno trs obremeniti z 21 rodnimi očesi, to pa dosežemo z vzgojno obliko dvojni gyot. (O značilnostih najbolj razširjenih vzgojnih oblik pa prihodnjič). Prihodnji teden bom še nekaj več napisal o pomanjkljivostih takega računanja, o koeficientih rodnosti in povprečni teži grozdja za posamezne sorte, tako da si boste lahko vinogradniki sami teoretično izračunali, kako bo treba obremeniti vaše trse pri rezi.
E. Novak, dipl. inž. agr.
STRAN 7
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
ne zgodi se vsak dan
100 LET AVTOMOBILA
Zanimanje za majhna vozila
Do tridesetih let so vgrajevali motorje spredaj, pogon pa je bil na zadnja kolesa. Tudi karoserije so si bile podobne; bolj ali manj enake omaram. Potem so začeli izdelovati bolj aerodinamične oblike karoserij, Citroen in DKW pa sta si omislila pogon na sprednja kolesa. Avstrijec Ferdinand Porsche je potem uveljavil načelo: motor zadaj in pogon na zadnja kolesa. V začetku tridesetih let so v Nemčiji naredili prvo avtomobilsko cesto: Koln—Bonn, dolgo 20 kilometrov. Porsche je kombiniral in leta 1935 je iz tovarne v Woifsburgu prilezlo prvo »ljudsko vozilo« — Volkswagen. Po vojni so Nemci zaveznikom hoteli Wolfsburg dati kot vojno odškodnino. Ti so to odklonili, češ, da ne bodo prodajali ljudem tako smešnega avtomobila. Hudo so se zmotili: Volkswagen je osvojil svet — 21 milijonov so jih naredili samo v ZR Nemčiji, še vedno pa jih izdelujejo v Braziliji, Mehiki in Nigeriji — 420 na dan.
Leta 1936 se je na tržišču pojavil fiat 500, znan kot topolino, ki so ga izdelovali do leta 1954. Že pred vojno so tudi Francozi razmišljali o nekakšnem ljudskem vozilu. Generalni direktor Citroena je konstruktorjem naročil, naj naredijo »vozilo na štiri kolesa, ki bo pokrito z dežnikom.« Tako je nastal »citroen 2 CV« — spaček. Doslej so jih proizvedli 6 milijonov in jih še izdelujejo.
Po vojni sta se med evropske izdelovalce avtomobilov vrinili dve ameriški firmi: General Motors in Ford. Med vozili, ki so nastali med vojno, si je pridobil največji sloves ameriški džip. Tudi Crvena
zastava ga je sestavljala, preden je podpisala pogodbo o sodelovanju s Fiatom. Novost in odlika džipa je v tem, da ima pogon na vsa štiri kolesa.
Med zanimiva vozila je treba prišteti tudi  britanskega mini morrisa (1959). Leta 1961 so na avtomobilski razstavi v Frankfurtu prikazali renault 4 — katrco, ki
ima to prednost, da jo lahko spremenite v dostavno vozilo, če odstranite zadnje sedeže. Doslej so katrc naredili že prek 7 milijonov.
V šestdesetih letih so se začeli konstruktorji avtomobilov vse bolj ukvarjati z varnostjo potnikov.
(konec prihodnjič)
Takšen je bil prototip spačka iz leta 1938.
Britanski mini morris je konstruktorjem pokazal, kako narediti majhen avto z veliko prostora.
NEVARNI ZASLONI
Švedski raziskovalci so ugotovili, da povzroča sevanje zaslonov na računalniških terminalih, ki je veljalo doslej za popolnoma neškodljivo, tako hude telesne poškodbe na zarodkih laboratorijskih živali (miši), da lahko celo umro. »Tega ni nihče pričakoval,« pravi Ricardo Edstrom, glavni zdravnik švedske uprave za varstvo pri delu, ki je z inštitutom za radiološko zaščito opravila te raziskave. »Med živaljo in človekom je precejšnja razlika, še zlasti, kar zadeva velikost telesa. Po podatkih, do katerih smo prišli, ne smemo več zanemarjati možnosti, da pride zaradi sevanja zaslonov na računalniških terminalih do sprememb v razvoju zarodka,« je povedal dr. Edstrom.
Znanstveniki so izpostavili breje miši pulzirajočemu magnetnemu polju računalniških zaslonov takega tipa, kakršne imajo najpogosteje po pisarnah in ugotovili, da so zarodki odmrli ali pa so imeli mladiči hude poškodbe.
Strah, ki prinaša smrt
Za 20-letnega Michaela Stewarta se je rop, ki ga je opravil v nekem motelu novembra leta 1983, končal ne samo s sodno kaznijo za to dejanje, marveč ga je sodišče obsodilo tudi zaradi umora. Primer je zares edinstven, saj je bil mladenič obsojen, ker je blagajničarko, 60-letno Pearl Pizzamiglio, prestrašil do smrti. Ženska je namreč po dveh urah, ko jo je ropar prestrašil, umrla zaradi srčne kapi. Zdravniki, ki so jo skušali rešiti, so na sodišču pričali, da je ženski odpovedalo srce, ker se je tako zelo prestrašila, saj je imela drugače zdravo srce in ni imela visokega krvnega tlaka.
Za primer se zelo zanimajo tudi zdravniki in tisti medicinski raziskovalci, ki skušajo odkriti, ali ni v človekovem organizmu morda na delu posebna kemična snov, ki prenaša smrtno sporočilo, se pravi, ali človek dobesedno sam ne zaukaže svojemu srcu, naj preneha delovati.
Smrtni krč srčne mišice je v razvitem svetu najbolj pogost vzrok smrti. V ZDA umre vsako leto zaradi srčne kapi 330.000 ljudi, dve tretjini med njimi je moških. Zaradi nenadnega zastoja v delovanju srca umre več moških kot zaradi vseh vrst raka. To so dovolj zgovorni podatki, ki osvetljujejo, zakaj se medicinski raziskovalci tako zagreto ukvarjajo z raziskovanjem procesov, ki pripeljejo do srčne kapi.
Dosedanje raziskave so pokazale, da so za srčno kap pomembni tudi čustveni faktorji.
Preden srce odpove, se v organizmu dogaja nekaj zanimivega. Zdravniki so ugotovili, da se nenadni srčni napad začne s pravim električnim viharjem. Električni impulzi zmotijo ritem srca, pride do zmešnjave in tako hudih okvar srčne mišice, da žrtev srčnega napada umre. Le malokaterega zdravniki rešijo.
Za raziskovalce je najbolj presenetljivo to, da vsaj polovica žrtev nenadnega infarkta ne spada v skupino ogroženih za srčna obolenja (kadilci, alkoholiki, debeluhi, ljudje z visokim krvnim tlakom) in da pri 75 odst, ni znamenj poprejšnjih infarktov. Tako odpadejo siceršnje razlage, zakaj je prišlo do nenadne odpovedi srca. In prav pri takih primerih so začeli iskati skrito ozadje srčne kapi.
»Vprašanje je, kaj nazadnje ubije človeka,« pravi Thomas Graboys, kardiolog na harvardski medicinski šoli. »Nekaj sproži smrt. In vse večje dokazov, ki nakazujejo, dc dejavniki, kot so strah, potrtost in osamljenost igrajo pomembno vlogo, še posebno, ko gre za občutljiva srca.«
Za kardiologa Bernarda Lowna je krivec za nenadno srčno kap električna napaka v človeškem organizmu. Če je res tako, potem bo mogoče srčno kap pravočasno preprečiti. V ozadju telesne elektrike pa je delovanje možganov. Več znanstvenikov skuša prodreti v skrivnost, kako možgani nadzorujejo delovanje srca, in odkriti kemično snov, ki prenaša ta sporočila.
Za strokovnjaka Jamesa Skinnerja z medicinske fakultete v Houstonu je ta snov najverjetneje nevropeptid ali kakšen encim, ki v prednjem delu možganov pri nekaterih ljudeh ne deluje pravilno.
Raziskave so pokazale, da za nenadnimi srčnimi kap-mi pogosto umrejo vdovci, ljudje, ki opravljajo stresne poklice, jezljivi ljudje, pa ljudje, ki se močno vzburijo
in prestrašijo. Osamljenost, potrtost, tesnoba in jeza so tista človekova počutja, ki pripravljajo pot srčni kapi.
Povezave med počutjem in srčno kapjo so dokaj dokazane, zato jih še naprej raziskujejo. Skinner je prepričan, da bo nekega dne izločil iz možganov tisto kemično snov, ki prenaša sporočila do srca in ki zaradi napak v delovanju možganov prinese do srca smrtno sporočilo.
Naloga je na prvi pogled videti skoraj metafizična, toda Skinner se ne da. Zaveda se, da stoji pred zelo zapleteno in težavno raziskavo, kakršne se doslej še nihče ni lotil, saj srca in možganov niso povezovali v tako usodno zvezo.
Drugi zdravniki pa so že sprejeli zamisel o pomenu človekovih počutij za srce. V ZDA imajo izdelanih nekaj testov, ki zdravnikom povedo, ali je človek, ki ga preiskujejo, eden od tistih, ki si sam koplje zgodnji grob.
Zdravila, ki bi preprečila nenadno srčno kap zaradi napak v telesni biokemiji, pa najbrž še dolgo ne bo, čeprav je končni cilj kot jih opravlja Skinner, prav v tem.
IZZIVALEC ZGUBIL
STAVO
»Ameriški davkoplačevalci so stavili 14 milijard dolarjev na vesoljsko vozilo. NASA je stavila svoj ugled. Vojska svoje izvidništvo. Astronavti so stavili svoja življenja. Vsi smo tvegali.«
S temi besedami se začenja obsežen zapis o vesoljskem vozilu v lanski novembrski številki revije Discover, ki je skoraj v celoti namenjena temu tehnološkemu čudežu. Pisec pred tremi meseci seveda niti sanjal ni, kako zares krvavo je bilo tveganje. Nenadna eksplozija, ki jo je povzročila ena od zagonskih raket, je uničila eno od štirih vesoljskih vozil, vzela življenje 7 astronavtom, zamenjala ugled Nase, odpihnila zaverovanost v nezmotljivost najsodobnejše vesoljske tehnologije in preplavila svet z osuplostjo, grozo in presenečenjem. Pred očmi milijonov gledalcev po vsem svetu so se prejšnji teden ponavljali grozljivi prizori zadnjega vzleta Challengerja (Izzivalca), ki je končal v ognjeni krogli eksplozije.
Poglejmo na kratko, kakšna je bila dosedanja pot vesoljskega vozila (pravijo mu tudi raketoplan, orbiter, vesoljski taksi oziroma čolniček). Na prvo pravo pot v vesolje je prvi raketoplan odletel 12. aprila 1981. V Columbiji, kot se je imenovalo prvo vesoljsko vozilo, sta sedela astronavta Young in Croppen. In že onadva sta prevzela nase zelo veliko tveganje. Pod raketoplanom je bil ogromen tank s tekočim kisikom in vodikom, okrog 71 ton, ob strani tanka pa dve štartni raketi z milijonom kilogramov trdega goriva. To je bilo prvič, da sta vesoljca štartala na raketah s trdim gorivom. Za nameček pa še tole: reševalnega sistema v Columbiji ni bilo. A vendar je bilo vse v redu. Vesoljsko vozilo je prvo stavo dobilo.
Sledile so še 4 testne izstrelitve, nato pa 11. novembra 1982 prvi delovni polet. Leto kasneje je vesoljsko vozilo vzletelo na delovne naloge štirikrat, enako še leto kasneje, lani pa že kar šestkrat.
NASA je sicer načrtovala, da bo poletov več, toda pokazale so se težave z glavnim motorjem, ki ni tako lepo prenašal dokaj trdih pristankov iz vesolja. Sploh je bilo napak precej in zaradi njih so bili vsi poleti, razen enega samega, večkrat odpovedani, nekateri celo v zadnjih sekundah pred vzletom. Za varnost in nadzor je na krovu raketoplana skrbelo kar 5 IBM računalnikov. Vse do 25. poleta so delovali dobro, pri zadnjem pa se nišo oglasili in niso opozorili na napako, ki je tako tragično zaustavila nadaljnje polete z raketoplanom.
Ne gre dvomiti o tem, ali se bodo poleti nadaljevali.
Eksplozija je samo zaustavila že kar preveč brezskrbno in rutinsko gledanje na zahtevni podvig, kar polet v vesolje slej ko prej še ostaja. Sanje o turističnih poletih z raketoplanom v vesolje so se izkazale za preuranjene.
Bob Crisman že leto za letom »čisti« znamenite glave ameriških predsednikov
Jeffersona, Lincolna, Washing-tona in Roose-welta, ki jih je kipar Gutzon Bor-glum v letih 1927 do 1941 vklesal v skalovje Rocky Mountainsa v Južni Dakoti. Do leta 1982 si je to ameriško znamenitost ogledalo 50 milijonov turistov.
NEPOTREBNO VPRAŠANJE
— Dragi, imaš rajši pametne ali lepe ženske? [Niti enih, niti drugih. Sama dobro veš, da ljubim samo tebe ...
ČUDOVITA MASKA
— Moram ti reči, da si bil čudovita maska.
— Res? Saj nisem bil maskiran.
— To ne. Bil si pa po dolgem času človeško obrit, umil si se pa menda tudi...
UVIDEVNOST
— Zadnjič smo te iskali doma, pri sosedovih, pogledal sem še v vse tri gostilne, tebe pa nikjer.
— Če so pa rekli, da tudi na dvorišču našega bloka odmetavajo sneg. Počakal sem do večera. Kdo pa bi motil ljudi pri takem delu ...
TOLIKO ŽALJIVK
— Kar trinajst se jih je odzvalo na časopisni oglas preko katerega sem hotel prodati avtomobil.
— Pa ti je uspelo?
— Ne, toliko žaljivk pa na domačem dvorišču še nisem slišal.
Delati reklamo za kopalne kostume sredi februarja ni kar tako. To ve tudi Carol Ann (20).
PROTI WALKMANOM
Tudi pri nas, v svetu pa še bolj, postajajo vsakdanja stvar slušalke na ušesih kolesarjev, pešcev, avtomobilistov in drugih, v ZDA posluša glasbo iz tako imenovanih walkmanov menda že prek 85 odstotkov odraščajoče mladine. Medicinski strokovnjaki svarijo pred to glasbo
iz slušalk.
Poznavalci zatrjujejo, da poslušanje walkmana lahko poškoduje notranje uho če je glasba bučna. Resnejši in trajni okvari sluha se je menda mogoče izogniti čisto na začetku, potem ne več. Znanilca poškodb ušesa sta po besedah strokovnjakov piskanje in brenčanje v ušesu.
NOVI POGLEDI V VESOLJE
Bilou je v indašnjem v rej meni, da so bile šoupe na slemeni, te so zidali cerkve farne, gnes pa pouvamo elektrarne.
Vse tou nan preveč trbej. samo nej na mojoj zemlej. Človek pač je ostao taksi. v Bodonci, Hotizi pa na Bakši.
V Vojvodini živijna, pšenica.
v Bosni ruda i šumica.
v Sloveniji vijno pa turizem, na Hrvačkon kukor'ca. naftizem.
Črna gora — park narodni, na Kosmeti nega povoudnji, v Makedoniji dojan pa riž, v Srbiji pa ostali drobiž.
Boug nebeški tij povej, gye gradili mo naprej'
Pesniki pravijo, da je vesolje v zrnu peska, astrofizičarka Margaret Geller pa pravi, da vidi strukturo vesolja v mehurčkih, ki se napravijo, ko pomiva posodo.
To ni zgolj nekoliko bolj banalna prispodoba, marveč naj bi bil le posplošen prikaz resničnega stanja. Gellerjeva je sodelovala v skupini astronomov, ki je izdelala novo teorijo, po kateri naj bi vesolje sestavljali gigantski mehurji, pri tem pa naj bi materija, zbrana v stotinah in stotinah galaksij, predstavljala površino gigantskih mehurjev praznine.
Do te zamisli so astronome pripeljali novejši podatki in meritve razdalj med posameznimi galaksijami in oddaljenosti teh velikanskih svetov od Zemlje. Na osnovi podatkov in meritev so že leta 1975 začeli pripravljati novo karto manjšega dela vidnega vesolja. Lani pa je bilo
Glasba iz walkmana pa lahko po mnenju zdravnikov resneje prizadene še celo življenjsko pomembne procese v telesu. Prepričani so, da sodobne »škatlice z glasbo« lahko povzročijo bolezni srca in ožilja in okvare živčnega sistema.
V razvitem svetu so ponekod uporabo walkmana že  povsem prepovedali, ker mladostniki s slušalkami na ušesih nepazljivi umirajo na železniških tirih, na cestah in drugod. Bajka pravi, da so si
delo končano. Računalnik, ki je izrisal tridimenzionalno podobo merje- starodavni pomorščaki men-
nega dela vesolja, je postregel s sliko, po kateri so astronomi prišli do že omenjene teorije mehurjev.
Doslej so astronomi videli vesolje in materijo v njem drugače, bolj kot verigo ali grozde, ki pa so se v prostoru oblikovali neurejeno. Če meritve in izračuni skupine astronomov iz Cambridgea držijo, potem je materija oblikovana v tanki plasti kot površje ogromnega mehurja praznine. Iz takšnih postavk je lahko tudi razumeti procese v vesolju: manjši mehurji naj bi se združevali v večje..
da z voskom mašili ušesa, da niso slišali Siren, ki sp jih s pesmijo vabile v smrt. Danes sami nastavljamo ušesa omamni glasbi, ki kdaj pa kdaj postane kot petje starodavnih Siren.
STRAN 8
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
za vsakogar nekaj
MAJHEN OBROK - VELIKO PRESENEČENJE
Nadevan krompir
Izberite približno enake krompirje, jih olupite in kuhajte. Na pol kuhane krompirje odcedite, izdolbite in napolnite z nadevom, ki ga pripravite takole: na raztopljenem maslu popražite moko in dodajte vegeto. Počasi dolivajte mleko in kuhajte, da se omaka zgosti. Na margarini posebej dušite šampinjone, sir narežite na kockice, česen in peteršilj pa sesekljajte. Vse zmešajte z omako. Na koncu dodajte poper. Polnjene krompirje naložite v namaščen pekač in pecite v pečici približno 20 minut. Ponudite z različnimi solatami.
Potrebujete: 8 krompirjev, 60 g margarine, 20 g moke, 2 del mleka, 200 g šampinjonov, 60 g sira, peteršilj, česen in poper.
OPOLNOČI PO TELEFONU
— Gospod zdravnik, ne morem zaspati.
— Vas kje boli ali zbada?
— Ne, sploh ne.
— Potem pa vam naj nekdo zapoje uspavanko, ker bi rad vsaj jaz spet mirno zaspal.
Kaj gojiti med sadnim drevjem
Ko načrtujete sadovnjak s ciljem gospodarnega izkoriščanja zemljišča, morate med sadikami obvezno posejati neko vrsto zelenjave. Če se odločate za sadovnjak, v katerem bodo sadike v vrsti, lahko gojite v njem druge kulture tri do štiri leta. Če pa imate sadovnjak na stari način, še več let. Potrebno je vedeti, da so lahko nekatere vmesne kulture škodljive ali pa celo koristne za mlade sadike.
Po današnjih ugotovitvah so škodljivi: pšenica, ječmen, oves, repa, sončnica, konoplja in lan. V nasadu pa lahko brez bojazni gojite fižol, grah, solato, špinačo, čebulo, korenček. Strokovnjaki pravijo, da so v mladem sadovnjaku najbolj zaželeni fižol, grah in solata.	Jutro
V Sredozemlju spet topleje
I Ameriški letalonosilki Coral Sea in Saratoga sta prejšnji teden ponovno odpluli proti libijskim vodam. Libijsko letalstvo, protiletalska obramba in mornarica pa so začele vojaške vaje v bližini Tripolija. Kot je bilo  javljeno, naj bi libijske vaje končali preteklo nedeljo.
Libijsko zunanje ministrstvo je izdalo posebno (sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo libijska letala prisiljevala k pristanku izraelska potniška letala, ki bodo letela v sredozemskem zračnem prostoru. Kmalu za tem je izraelski obrambni minister izjavil, da so zračne Ipoti, ki jih uporabljajo izraelska potniška letala, varne.
Sredozemlje se je spet ogrelo potem, ko varnostni svet OZN, zaradi veta ZDA, ni mogel obsoditi »izrael-— skega državnega terorizma«, povezanega z nedavnim
 prisilnim pristankom libijskega potniškega letala.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
V KS Rakičan tudi ženska gasilsko-tehnična enota CZ
Poleg drugih obrambnih in samozaščitnih dejavnikov so tudi krajevne skupnosti odgovorne za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah. V ta namen tudi organizirajo štabe in enote civilne zaščite ter usposabljajo delovne ljudi in občane za osebno in vzajemno zaščito. Teh nalog so se skrbno lotili v krajevni skupnosti Rakičan, kjer, so poleg moške ustanovili tudi žensko gasilsko-tehnično enoto civilne zaščite kot edino v soboški občini. V komiteju za SLO in DS v krajevni skupnosti Rakičan, ki je usklajevalec obrambnih in samozaščitnih nalog, so se dogovorili, da morajo zaradi pomembnih objektov, kot so bolnišnica, dom oskrbovancev in KG Rakičan, ter tudi zaradi velikega števila zaposlenih, teh je nad 450, v kraju usposobiti čim več krajanov za obrambne in zaščitne naloge. Zato so tudi ustanovili žensko gasilsko-tehnično enoto, ki je sestavljena iz raznih struktur, žensk, do-
Zdravje pozimi
Pozimi nas ne napadajo le bronhitis, gripa in prehlad, ampak so pogostejša tudi vnetja slepega črevesa, razjede na prebavnih organih, vnetje sečil in podobno. Obstoje trije nepogrešljivi inštrumenti, ki dajejo človeku natančna poročila o vremenu, ta pa lahko izkoristimo za pravočasno preprečevanje najrazličnejših težav. Poznamo ljudi, ki so izjemno dovzetni za vremenske spremembe.
Danes, ko imamo na voljo natančna poročila o vremenu, bi podatke lahko izkoristili za pravočasno preprečevanje težav, ki jih prinašajo nenadne spremembe temperature, vlažnosti in tlaka. Trije inštrumenti so zato pravcati stražarji našega zdravja pozimi.
Zunanji in notranji termometer nam dajeta podatke o temperaturi na prostem in v zaprtih prostorih, to pa vam pomaga, da pravilno naravnamo temperaturo v stanovanju, oziroma da se primerno oblečemo, ko moramo iz hiše.
Higrometer nam daje podatke o vlažnosti zraka, tako na prostem kot v zaprtem prostoru.
Barometer napoveduje spremembe tlaka in posredno bolj ali manj tudi vremenske spremembe.	Zdravje
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21 232 Lestvica tega tedna:
1.	Debela deklca — Rendez vouz
2.	Nikita — Elton John
3.	Jeanny — Falco
4.	That’s what friends are for — Dionne in prijatelji
5.	Dečko, ajde oladi — Poslednja igra leptira Naš predlog: Sama boš ostala — Comet Do it for love — Sheena Easton
Glasovnice (dopisnice) pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k današnji risbi pošljite do 27. februarja na naslov VESTNIK, Titova 29/1, Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
Drobni nasveti
Zima je tudi pri nas pokazala prave zobe. Snega je v izobilju, vremenoslovci pa napovedujejo ponovno ohladitev. Če ste primorani z avtomobilom na cesto ali imate avtomobil zunaj, vas mraz lahko preseneti, tako da zjutraj ne morete odpreti vrat, ker so zamrznila. Če nimate špreja, si pomagajte tako, da ključ najprej segrejete z vžigalico in ga počasi vtikate v ključavnico. Zgodi se vam lahko, da vrata zamrznejo tudi znotraj, kjer je guma, ki tesni vrata. Da se izognete tej nevšečnosti, vsak teden namažite gumo z antifrizom, ki ga sicer uporabljate za svoj avtomobil.
Brezov sok
Malce nenavadno se sliši, da tudi iz breze lahko dobimo sok, ki je koristen za zdravje. Kako se dobi tak sok? Če v mlado steblo breze zvrtamo luknjo začne iz njega kapljati tekočina —- sok, ki vsebuje sladkor in brezovo eterično olje. Sok lahko pijete svež, skuhan kot sirup, ali razredčen. Iz enega stebla, ene luknje, priteče v 48 urah 4,5 litra soka, med vegetacijo pa okoli 170 litrov. Breza je torej drevo, ki lahko v vojni ali ob drugih naravnih nesrečah koristi vsakemu.	Jutro
Drugje smo prebrali
Le 30 odstotkov kitajskih zakonov sklenejo mladi ljudje mimo volje in posredovanja svojih staršev. V nekaterih pokrajinah še vedno velja navada, da morajo za nevesto ženinovi starši odšteti 2000 juanov.
xxx
Število slonov se je v Kongu zmanjšalo od 10 na 5 tisoč. Oblasti nikakor ne morejo teh živali zaščititi pred divjimi lovci.
XXX
Lastnik nekega podjetja v Veliki Britaniji je po časopisih sporočil, da bo v novi tovarni elektronske opreme zaposlil samo nekadilce.

— Le z zdravimi zobmi
lahko grizeš trda jabolka.
(Mira Trajbar)
— Blagor njim, ki še imajo ozimnico.
Prazen trebuh je težko breme.
(Milan Šernek)
(Martin Mertiik)
Manjkajo še obeski: stabilizacija, varčevanje inflacija . . .
J J	(Jože Kaučič)
govarjajo pa se tudi z vodstvom KG Rakičan, da bi čimveč njihovih delavcev usposobili za delovanje ob'potrebi obrambe in zaščite. V krajevni skupnosti Rakičan so zelo zadovoljni, da imajo tako dobro usposobljeno žensko gasilsko-tehnično enoto, ki se je doslej že nekajkrat izkazala na tekmovanjih in akcijah. Svojo usposobljenost je pokazala tudi na lanskoletnem tekmovanju gasilsko-tehničnih enot civilne zaščite, ki ga je organiziral občinski štab za civilno zaščito iz Murske Sobote v Skakovcih, kjer je med 56 ekipami kot edina ženska ekipa osvojila četrto mesto. Za tako uspešno delovanje ženske gasilsko-tehnične enote v Rakičanu imata vsekakor zasluge poveljnika gasilskega društva tov. Peterka in civilne zaščite tov. Olaj. Sicer pa v krajevni skupnosti dobro sodelujejo med obrambnimi in samozaščitnimi sestavami. To je lahko ugotoviti pri raznih akcijah, usposabljanju in načrtovanju. V Rakičanu si tudi vsako leto vsaj enkrat ogledajo nekatere objekte in ugotavljajo primernost skladiščenja raznih strojev in nevarnih snovi. V lanskem letu so tudi pripravili nekaj predavanj in prikazali film o požaru na kmetiji. Sicer pa v krajevni skupnosti Rakičan tudi razmišljajo za naprej. Tako so v tem srednjeročnem načrtu razvoja zapisali, da bodo vsako leto kupili najmanj 25 zaščitnih osebnih kompletov, drugo potrebno opremo in material ter gasilne aparate, ki jih je že sedaj v kraju nad 60. Da gre za zgledno krajevno skupnost, ki je doslej veliko storila za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, dokazujejo tudi priznanja, ki so jih prejeli. Tako so prejeli predlani od Republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije ZLATI ZNAK varnosti, lani pa od Sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije priznanje za zasluge pri razvoju SLO in DS.
Feri Maučec
SESTAVIL MARKO NAPAST	ASTRONOM SKA OPAZOVALNICA ZVEZDARNA	— RAZVALINA, UNIČEN ČLOVEK	DEL PRESLICE	JAPONSKA LUKA NA OTOKU SADO	TOČKA	TRD ČRN KAVČUK	JUTRANJA ZVEZDA
ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UKRIVLJENE UDE							
TUNIZIJSKI VODITELJ (HABIB)							
UMETNA SNOV ZA IZOLACIJO							
NAJVEČJI IT. NAFTNI KONCERN				LJUBKOV. Ž. IME			
				ZAH. DEL LONDONA			
KRAJ PRI MARIBORU					IVAN CANKAR		
					ŠPANSKI VELETOK		
VZHOD		VODITELJ KP ITALIJE					
		SNOV ZA TOPITEV					
HUNSKI KRALJ						GLASBENA VAJA	MALOVREDEN ČLOVEK
PREBIVALEC GL. MESTA JAPONSKE							
OPUS			GLASBENI ZNAK				
			REKA V ANGLUI				
BORIŠČE BOKSARJEV					UPANJE		
					VESOLJČEK V AMER. FILMU		
FRANC. IME ZA OTOK				MOŠKO IME			
				AMPER			
BOLJŠA VRSTA JABOLK							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Gvajana, Lateran, estrada, dila, ep, Ace, iva, Laert, I, park, šen, Lal, članica. nebo, AV, Imotski, kirasir.
STRAN 9
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
LETO 1945: ZMAGAL! SMO — OHRANITI REVOLUCIJO
Metka Fujs: Organizacija sodišč
in sojenje vojnim zločincem
Prekmurje, ki je prvo partizansko vojaško enoto dobilo šele v začetku leta 1945 in je na prehodu v to leto tudi začelo spoznavati prve zametke ljudske oblasti, partizanskega sodstva vse do osvoboditve ni poznalo. Razvoj dogodkov je povzročil, da je bila pokrajina osvobojena prva in s svobodo so prišle sem tudi vse redne partizanske ustanove oz. ustanove ljudske oblasti, med njimi tudi sodstvo.
Partizansko vojaško sodstvo je bilo poleg OF najbolj izvirna oblika slovenskega narodnoosvobodilnega boja prav gotovo zato, ker v Slovenijo ni prišla odredba Vrhovnega štaba iz leta 1942 o organizaciji vojaških sodišč.
Do leta 1942 so se v Sloveniji za konkretne primere ustanavljala začasna partizanska sodišča pri štabih partizanskih enot na podlagi partizanskega zakona iz julija 1941 in odloka SNOO (Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora) o zaščiti slovenskega naroda. O razsodbi takšnega, navadno tričlanskega sodišča, je odločalo soglasje partizanske enote, posebej v primerih, ko je šlo za njene pripadnike.
S prvim osvobojenim ozemljem so se razvile tri vrste partizanskih vojaških sodišč: vojaško sodišče pri štabu odredov ali grupe odredov za vsa hujša kazniva dejanja vojaških in civilnih oseb, sodna komisija pri IO OF (izvršni odbor Osvobodilne fronte), ki je sodila o zadevah zgoraj navedenega odloka SNOO o zaščiti slovenskega naroda, in pa nagla bataljonska sodišča. Nižjim vojaškim enotam je bilo opravljanje sodne oblasti nad civilnim prebivalstvom prepovedano.
Navodila št. 1. sodnega odloka glavnega štaba NOV in POS (narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije) dana 30. avgusta 1943 so podrobneje določila vlogo sodišč, ki so bila opredeljena kot izredna sodišča in so začela delovati dvostopenjsko. Prva stopnja je bila na območjih, v odredih in brigadah, druga stopnja pa je bilo višje vojaško sodišče, ki je moralo vsako sodbo z dosojeno najstrožjo kaznijo potrditi.
Sodni oddelek glavnega štaba je izdal oktobra 1943 Pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč, ki je določal, da opravljajo vojaška sodišča sodno oblast za vsa kazniva dejanja vojaškega in nevojaškega značaja pripadnikov NOV in POS ali civilnih oseb. Takšno redno vojaško sodišče je bilo pri brigadi ali odredu in so ga sestavljali trije člani in tožilec, od katerih je moral biti vsaj en član diplomirani pravnik. Le v izjemnih primerih, kjer ni bil možen sodni postopek, so kazensko dejanje ugotavljale okrožne komisije Vosa (Varnostno obveščevalna služba — posebna organizacija za boj proti peti koloni) in po kratkem postopku izvrševale tudi smrtno kazen.
Leta 1944 je bil Vos ukinjen in 1. aprila istega leta je začel pri predsedstvu Snosa delovati glavni javni tožilec, katerega delo se je razvijalo v dve smeri: v upravnopravno in kazenskopravno. Podrejeni so mu bili vsi javni tožilci, ki so bili postavljeni kot preiskovalci in neodvisni od sodišč (po uredbi 20. aprila 1944).
Konec maja 1944 so začela vsa sodišča delovati na podlagi uredbe Vrhovnega štaba enotno za vso državo. Pojavila se je tudi težnja, da se čim bolj omejijo pristojnosti vojaških sodišč in da se del le-teh prenese na civilna sodišča. Decembra 1944 je izšel odlok predsedstva Snosa o začasni ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih, ki je predvideval ustanovitev okrajnih, okrožnih in višjih narodnih sodišč. Takšna oblika sodstva je prišla do veljave le na osvobojenem ozemlju, in to predvsem v Ljubljanski pokrajini, drugje pa se jeze-čela uveljavljati šele po osvoboditvi.
Sodišča v Sloveniji je po osvoboditvi začasno urejalo predsedstvo Snosa. V krajevnih enotah so bila sodna opravila povezana z narodnoosvobodilnimi odbori, dokler tudi v okviru kraja niso ustanovili organe sodstva. Naloga teh krajevnih organov je bila predvsem poravnavanje sporov na območju kraja. Okrajno je bilo prvo redno sodišče, to je tisto, ki je neposreden organ ljudstva za izvrševanje sodne oblasti. Na kazenskem področju je bilo okrajno sodišče pristojno tudi za zločine z izjemo najtežjih, kjer je bila zagrožena smrtna kazen. Okrožno sodišče je bilo torej druga stopnja in je poslovalo kot prva stopnja samo za najtežje zločine. Tretja stopnja pa je bilo vrhovno sodišče.
Poleg rednih so tudi po osvoboditvi še vedno delovala vojaška sodišča in pa posebna oblika sodišč — tako imenovana sodišča za zaščito slovenske narodne časti. Svojčas je vojaško sodišče sodilo vsakemu narodnemu sovražniku, nato pa je pristojnost za sojenje zaradi špekulacije in gospodarske sabotaže brez izjeme prešla na redna sodišča, sojenje za nevojaško sodelovanje z okupatorjem pa na sodišča za zaščito narodne časti.
Nikoli prej in nikoli pozneje ni bila beseda zločin tako poudarjena, kakor ravno po osvoboditvi. Kadar se je govorilo o izdajalcih, se je v isti sapi govorilo o maščevanju. »Toda to maščevanje naj ne bi bilo brezumno, bestial
no, kakršno jevodilo okupatorjeve hlapce ... Takrat, ko bi preseglo tisti cilj, da mora izginiti vse. kar je v našem narodu ostalo gnilega in nizkotnega, takrat bi tudi samo postali brezumno bestialno maščevanje.« (Josip Vidmar v Slovenskem poročevalcu 20. 5. 1945 št. 24) Sklep teheranske konference je bil jasen: »Vsi vojni zločinci morajo biti kaznovani.« Po tem sklepu so sodila sodišča, ne glede na to, da bi v drugačnih razmerah, v drugačnem času, marsikatero sodbo morda izrekla drugače. Takrat pa se je jasno pokazalo le to, da sta bili samo dve poti: ena tako imenovana za narod v svobodo in druga za tujega gospodarja v zločin.
V Murski Soboti je bilo že aprila 1945 ustanovljeno Vojaško sodišče za Štajersko in Prekmurje, ki se je pozneje preimenovalo v Vojaško sodišče mariborskega vojnega območja. Predsednik sodišča je bil poročnik Rudolf Borovič, tajnik Franc Kutin, člana pa Mirko Zahorik in Marko Jankovič, medtem ko je tožilstvo zastopal Franc Bajc. Razprave so bile javne in so potekale v dvorani soboškega gradu. Ena prvih je bila 26. aprila proti sodniku Ladislavu Džubanu in poštnemu uradniku Nikolaju Puhanu, ki sta bila 30. aprila obsojena na smrt. Vojaško sodišče je v istem času obsodilo na smrt še Petra Totha, Josipa Titana, Ludvika Kerčmarja in Oskarja Franka. Ustreljeni so bili 1. maja 1945 na soboškem židovskem pokopališču, kjer so bile tudi pozneje izvršene vse smrtne obsodbe s streljanjem. Na smrtno kazen z obešenjem so bili obsojeni Jožef Kerčmar, Josip Turk in Ladislav Štrokaj, Ivan Peterka in Ivan Poredoš pa na smrtno kazen s streljanjem, zaplembo celotnega premoženja in trajno izgubo državljanske časti. Vseh pet je bilo usmrčenih 23. julija 1945 pri soboškem gradu.
Veliko zanimanje je vzbudil 1. junija začet proces proti industrijalcu Josipu Benku in ravnatelju Prekmurske banke Jožefu Lipiču. Prvi je bil obsojen na dvanajst, drugi pa na šest let težke kazni. Vse obsodbe vojaških sodišč na težko ali na smrtno kazen so morale biti pred izvršitvijo predložene višjemu vojaškemu sodišču za Slovenijo, ki je presodilo, da so bile izrečene premile kazni in je oba obtoženca obsodilo na smrt s streljanjem, trajno izgubo drža
vljanske časti ter na zaplembo vsega premoženja. Poznejša pomilostitev je prišla prepozno in oba sta bila ustreljena na soboškem pokopališču 15. junija 1945.
V nekaj prvih mesecih po osvoboditvi sta vojaško sodišče v Murski Soboti in pozneje vojaško sodišče v Mariboru izrekla več smrtnih obsodb za vojne zločince iz Prekmurja, točne številke pa ne navajam, ker večine od okrog petdeset justificiranih niso obsodila sodišča, ampak so jih po hitrem postopku odstranili organi varnostne službe. Točnih podatkov ni zaradi še vedno nedostopnih ali pa tudi neohranjenih arhivov.
Varnostna služba je organizirala taborišče v Filovcih in delavski dom v Murski Soboti, več obsojenih oseb pa je bilo poslanih v taborišče Str-nišče pri Ptuju, med njimi tudi tovarnar Janez Cvetic. Taborišče ali lager v Filovcih je deloval šest mesecev, v njem je bilo okoli sto zapornikov, vendar se je število spreminjalo. Razmere v taborišču so bile vojaške, zaporniki so opravljali razna dela, predvsem poljedelska na okoliških kmetijah, vse do septembra, ko je prišla splošna pomilostitev.
Na prvem zasedanju Snosa v Črnomlju od 19. do 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o ustanovitvi komisije pri njegovem predsedstvu za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev (v smislu moskovske deklaracije iz oktobra 1943 in odloka predsedstva Avnoja sprejetega 30. novembra 1943), ki je zbirala gradivo o okupa
torjevih in belogardističnih nasiljih na slovenskem ozemlju. 1. junija 1945 je začela ta komisija delovati za vso Slovenijo, njena podružnica za SV Slovenijo pa je začela delovati v Mariboru. Naloga podružnice je bila ugotavljanje zločinov na ozemlju Ui-berreitherja in v Prekmurju.
Komisije so prijavljale zločine na posebnih obrazcih, na katerih so bili navedeni kraj, čas in način izvršitve, morebitna škoda in ime oškodovanca, žrtve ter morebitni sokrivci. Zraven so prilagali dokaze, dokumente, fotografije in podobno, zadostoval pa je tudi podpis dveh prič in pričevanje le-teh. Te prijave oz. izjave očividcev so potem komisije posredovale posebnim sodiščem za zaščito slovenske narodne časti.
Po 7. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast z dne 5. 6. 1945 so bili z odlokom predsedstva Snosa postavljeni za člane sodišča iz soboškega in lendavskega okraja naslednji: Viktor Pro-hinar, sodnik okrajnega sodišča v Murski soboti, Jože Šiftar, Štefan Kuhar, Kolo-man Cigiit, Marija Gašparič, Marija Kardoš, in Ludvik Rapoša. Sodnika Prohinarja je pozneje zamenjal Štefan Lebar, nova člana pa sta postala Janez Gašparič in Rudolf Čarni.
Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je predala okoli 170 prijav, po katerih je sodišče vključilo v obravnavo 457 oseb. Izrekalo je predvsem zaporne kazni, kazni zaplembe premoženja in izgube narodne časti.
Sodišča za zaščito slovenske narodne časti so na slovenskem delovala od 10. julija do 25. avgusta 1945, ko so bila ukinjena.
Za konec mi je ostal citat iz članka Borisa Kidriča Tuleči derviši v Slovenskem poročevalcu iz leta 1944:
»Ta vojna je strgala maske in vse se je pokazalo, kakšno v resnici je (država, narod, družbena plast, poklic, nazor, stranka, vsaka grupacija in vsak posameznik). Nikomur ne uspeva in mu ne bo uspelo, da bi se v boju za svobodo in pravico v najširšem pomenu besede mogel opravičiti za svoje takšno ali drugačno ravnanje z ideološkimi, razrednimi ali kakršnimi koli drugimi argumenti.«
Te besede, ki so bile izrečene med največjo in najbolj krvavo vojno v zgodovini človeštva, v času, ko je bil slovenski narod na robu državljanske vojne, so bile takrat ostre in odločne. In takšne naj bi bile tudi danes, ko iz štiridesetletne odmaknjenosti kritično zremo na dogodke iz naše preteklosti. Jasno nam postane, da noben zločin nad ljudstvom ali posameznikom, ne glede na takšne ali drugačne nagibe, ni opravičljiv. Toda kadar nas neopravičljivost nekega trenutka vodi v desetletno, morda stoletno ponovno in ponovno obsojanje, potem se moramo vprašati, kaj so nas naučile bolečine, tisočere žrtve, solze, odrekanje ... Če so nas naučile to, da si ne znamo pogledati v oči, da ne znamo pogledati resnici v oči brez ogorčenja in obtoževanja, takrat nas niso naučile ničesar. Moral pa bi iz njih zrasti boljši, humanejši, nov človek. Ali je?
Dr. VANEK ŠIFTAR
Z DR. ERIKOM PRUNČEM O ŠTAJERSKIH SLOVENCIH
NI VEČVREDNEGA NE MANJVREDNEGA JEZIKA
Sezonski delavci iz Slovenije na Belju leta 1946 (PRIPIS)
Najbrž kaj nenavadno, ali zdi se mi, da je le potrebno napisati še nekaj. V nekem pismu iz Zagreba je bilo zapisano: čemu sedaj to pisanje po 40 letih, morda le ni bilo tako, kot se piše, ali sploh obstoje dokumenti. Če že hočemo spoznati prehojeno, težko ali ravno, pot za utrditev pridobitev NOB in razvoj nove Jugoslavije, ne zapirajmo oči pred resnično zgodovino. Dajmo priznanje delovnim ljudem in grajo tistim, ki so si jo prislužili. Med obiski posameznih uprav sva si zapisovala v beležke, ki smo jih uporabili za sestavo zapisnikov o vsaki upravi in tudi o posameznih perečih vprašanjih. Vse pa je bilo osnova za končno poročilo, poslano ustreznim organom (vse v mojem arhivu).
Med pripravami na znanstveno proslavo 300-letnice Belja, je bil predviden za objavo v zborniku tudi ta sestavek. Zaradi skoraj nerazumljivega odnosa akademika V. Stipetiča iz Zagreba do resničnosti, sem sesestavek umaknil. Omenjenega je motil opis res težkih in skoraj nevzdržnih razmer (nekatere bi bilo mogoče kaj hitro odpraviti, če bi bilo kaj več dobre volje), v katerih so živele in delale posamezne skupine sezonskih delavcev. Tako so ga npr. motili stavki: »... Ustanovili lastno kuhinjo ... Poleg nesposobnih palirjev ... oskrbovanje sezoncev ... Po vsem navedenem... pošiljale domov ... Kljub pomanjkljivemu ... po stenah ... Ob našem obisku ... kdo ima prav ...« Še nekaj je takih stavkov. Vse to omenjam, ker ne moremo in ne smemo prikrivati, da so mnogi dobri delavci vzdržali, imeli so zavest dolžnosti do skupne domovine.
Po tem obisku je zavzeto naraščalo naše zanimanje za delavce, zaposlene zunaj Prekmurja. Po letu 1954 se je močno zmanjševalo število delavcev, ki so še odhajali na sezonsko delo v »Šlavunijo«. Omenjenega leta sta jih obiskali dve delegaciji in verjetno bi bilo koristno objaviti tudi to; saj so se razmere že spreminjale in sezonci so se vključevali v delavsko upravljanje na posameznih upravah.
O razmerah in položaju naših delavcev, zaposlenih čez Muro, je bilo tudi precej napisanega. O tem so pisali novinarji, dopisniki, študenti, najbolj pa se je poglabljal prof. Olas. Svet za delo in v njegovem okviru služba za posredovanje dela (vodil jo je F. Štiblar) sta dajala vsestransko pomoč vsem, ki jih je zanimala ta problematika. Dobivali so zapisnike, poročila, sestavljeni so tudi grafikoni, tabele itn. Nekateri pa so v svojih sestavkih pozabili omeniti to pomoč, bistveni vir njihovega dela. In zdaj verjetno ni več tako in tudi ni več študijsko poglobljenega zanimanja za položaj in razmere, v katerih živijo naši delavci, zaposleni zunaj domovine. Preveč se zadovoljujemo z občasnimi bolj folklornimi obiski in nekam kvatrno-prazničnimi Razgovori, in tako ostaja med nami in njimi mrzla stena resničnega življenja. Na to nas je nedavno opozorila, bolj mimogrede, prof. VPŠ dr. M. Geč-Korošec. Z nekaterimi vprašanji je le potrkala na naše nezadostno zanimanje, če že nismo blizu zaspanosti.
dr. Vanek Šiftar
Sodi v gardo tistih koroških razumnikov v Gradcu, ki niso povsem ravnodušni za skorajda pozabljene, zbrisane oziroma že leta in leta zatajevane rojake na avstrijskem Štajerskem v okrajih Deutschlandsberg, Lipnica in Radgona. Srečali smo se konec lanskega leta v Radencih in ob tej priložnosti je nastal daljši pogovor z enim najvnetejših koroških političnih aktivistov, znanstvenim in kulturnim delavcem ter literarnim ustvarjalcem, soavtorjem zajetne publikacije Slovenska beseda na Koroškem (Pismenstvo in slovstvo od začetkov do dan?s), ki je lani izšla pri avstrijski (zvezni) založbi na Dunaju.
Leta 1985 je graška univerza slavila častitljiv jdbilej: 400-letni-co obstoja in dr. Prunč ni skrival zadovoljstva, ko je spomnil: »Po moje je bolj pomembno to, da imamo na graški univerzi najstarejšo slovensko stolico, ki je bila ustanovljena 1811. leta oziroma-segajo njene korenine v 18. stoletje, ko je bil tu tečaj za babice. Na tej univerzi je bila vrsta zelo uglednih slovenskih profesorjev, ne samo na slavistični, ampak tudi drugih stolicah. Med njimi je bil pisec najpomembnejše knjige o civilnem pravu v avstroogrski monarhiji prof. Kranjc. Ljudem je malo znano, da so bila leta 1848 na teološki, filozofski, pravni in medicinski fakulteti graške univerze predavanja v slovenščini.«
O RADGONSKI TISKARNI IN KNJIGOVEZNICI WAJCIN-GER
Ena od pomembnejših nalog, ki so si jo zastavili graški in ljubljanski slavisti, je, zbrati, pripraviti in izdati bibliografijo graških slovenskih tiskov od 1592 do 1918. »V zvezi z našim jubilejem smo začeli po naših knjižnicah brskati, da bi našli, če je še kaj nezajete literature z današnjega avstrijskega dela Štajerske. Tiski se začenjajo z Megiserjem in končajo s koncem prve svetovne vojne. To je kar obsežna bibliografija, ki bo imela približno 400 bibliografskih enot, pri če
mer niso navedeni samo naslovi teh knjig, ampak tudi knjižnice, ki jih hranijo.« Seveda je med tiskarnami omenjena tudi Radgona, kajti — kot je razvidno iz osnutka bibliografije — je bilo tu tiskanih veliko del Petra Danjka (»v Radgoni pri Alojziji Wajcin-geri, knigari«), Duhovna Hrana
»Pomembno je, da se ljudje najprej sploh zavedo, da so nosilci jezikovnega in kulturnega izročila,« je v pogovoru naglasil dr. Erik Prunč. (Posnetek: B. Ž.)
ali knjizsica puna lepih navukov molitvic i peszmic za kath. kersc-senike, več molitvenikov in Duhovni varuh za mladost, ali Molitvene Knižice za Mladeniče no Dekliči, ino tudi za druge ludi prav hasnovite, ki jih je prevedel Martin Veršič, »dosluženi meš-nik Sekovske škofie«. Dr. Prunč je pojasnil, daje tiskarna in knjigoveznica Wajcinger v (današnji) avstrijski Radgoni delno sodelovala z drugimi tiskarnami v Gradcu delno pa je tudi sama zalagala in izdajala slovenske knjige, predvsem molitvenike in druge priročnike ter skoraj vse izdaje Petra Danjka: »Z mojega vidika je vse to poskus na novo ovrednotiti regionalne knjižne tradicije v slovenskem prostoru; tako na Koroškem, od koder prihajam, kot tudi na Štajerskem in
v Prekmurju. Mislim, da so v slovenski kulturni zavesti te regionalne književnosti kot vsa slovenska starejša književnost še veliko premalo prisotne.«
GRAŠKI MINORITI IN NEDELJSKE MAŠE V SLOVENŠČINI
Kaj pa po letu 1918? »Ja, po tem letu, kot veste, so bili štajerski Slovenci bolj ali manj samo statistično prisotni,« je bil kratek dr. Prunč, Vseeno pa velja ugotoviti, da slovenstvo v Gradcu ni povsem umrlo, ampak še živi, se nam je zdelo primerno, da dodamo. »Tu je bilo oziroma so bila razmeroma dejavna nekatera slovenska društva. Med njimi društvo Triglav še v času avstroogr-ske monarhije pa do raznih drugih društev, ki so mu sledila. Med obema vojnama je bilo omenjeno društvo zelo aktivno in imelo v precejšnji meri razvito kulturno dejavnost. Po drugi svetovni vojni seje to bolj ali manj omejevalo na nedeljske shode ob nedeljski maši pri minoritih, kar pa še danes doživljamo,' saj še prihaja kakih 20 ali 30 graških Slovencev vsak teden k nedeljski maši.« (Celovški cerkveni list Nedelja in verski tednik Družina sta 9 prvi decembrski številki lani poročala o slovenski nedeljski maši 17. novembra v G-adcu v kapeli ob Marijini župnijski cerkvi, ki se je je udeležilo čez 80 naših rojakov ob navzočnosti škofa Stanislava Leniča. Družina je zapisala: »Za to priložnost so izvežbali zbor pevcev, ki so zares lepo prepevali ... Po maši pa se je vsa ta slovenska družina preselila v novo urejen center v kleti minoritskega samostana . .. Treba je izreči zahvalo tudi graški škofiji, ki je dovolila te prostore preurediti in jih dala na voljo Slovencem ... Škof je prisrčno zaželel graškim Slovencem, naj bi jih ta novi prostor združeval in krepil v narodni in verski zavesti«.)
NAJPREJ PREKO LASTNEGA PLOTA
Seveda pa živi slovensko govoreče prebivalstvo zlasti v obmej
nem pasu od radgonskega kota do Lučan, Sobote in Mlak, čeprav avstrijska politika in publicistika večidel zatrjujeta, da so pomotoma prišli v avstrijsko državno pogodbo. »Premalo poznam razmere in še nisem bil toliko v teh krajih, da bi lahko na osnovi lastnih spoznanj karkoli konkretnejšega povedal. Načelno se mi zdi, da tako kot vsa obrobna slovenska narečja in vsi obrobni slovenski govori, ti govori ne pomenijo bogastva samo za slovenski kulturni prostor, ampak so prav gotovo splošno kulturno bogastvo, če rečem z velikimi besedami, so evropsko kulturno bogastvo in hranijo marsikatero dragocenost, ki so jo osrednja narečja izgubila. Mislim, da bi bilo v interesu vseh, da bi se tudi ti govori na novo ovrednotili, na novo spoznali, na novo — ne bom rekel oživeli — ustvarili pogoji, da bi se jezik normalno razvijal.« Poglavitno vprašanje je, kako naj se to zgodi, se sploh začne in nadaljuje kot proces, smo vprašali sogovornika, ki se je pred dobrim desetletjem večkrat mudil v avstrijski Radgoni in tu vodil tečaje slovenskega jezika za trgovce, trgovske nameščence, uradnike in uslužbence. »Splošnoveljavnega recepta v jezikoslovju in sociolingvistiki ter sploh znanstvenih panogah, ki se ukvarjajo z življenjem jezika, pravzaprav ni. Pomemben faktor se mi zdi to, da se ljudje najprej sploh zavejo, da so nosilci jezikovnega in kulturnega izročila, ki prav gotovo presega njihov ožji okvir vasi in ki lahko — če je ustrezno ovrednoteno — pomeni pomemben prispevek k širši kulturi. Najprej mora vsak preko svojega lastnega plota: .uvideti, v kakšnem okviru živi in videti perspektivo, kako bi lahko ta okvir presegel.
Od zunaj se tu ne da ničesar storiti. Edino to lahko rečem, naj se vsakdo zaveda, da je jezik pač pomembno kulturno izročilo. Ni večvrednega , ne manjvrednega jezika, ampak so vsi jeziki enakovredni.«
Branko Žunec
STRAN 10
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
NAMIZNI TENIS
SMUČANJE---x
TEKMOVANJE V PEČAROVCIH___________________________________
Mladina in gasilci iz Pečarovec so v nedeljo na terenih v Peča-rovcih pripravili že tretje tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih in veleslalomu. Udeležilo se ga je 63 smučarjev iz raznih krajev Pomurja. V smučarskih skokih je zmagal Štiberc (Radenci) pred Vrečičem in Sevrom iz Pečarovec. Skakali so 20 metrov. V veleslalomu pa je zmagal Strah (Radgona) pred Tratarjem (Moščanci) in Ščavničarjem (Radenci).
V nedeljo bodo v Pečarovcih ponovno organizirali tekmovanje v smučarskih skokih in slalomu, ki bo štelo za kombinacijo. Sicer pa je v Pečarovcih možno smučanje tudi med tednom.
Takole so se Pečarovčani pripravljali na nedeljsko tekmovanje v veleslalomu.	Foto: F. M.
PRVENSTVO SK GORNJA RADGONA_______________________________
Smučarski klub Gornja Radgona je v sodelovanju s SK Mežica in pod pokroviteljstvom Radenske pripravil na terenih v Mežici klubsko tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je 96 smučarjev in smučark.
Rezultati — cicibani: 1. G. Matvoz, 2. I. Solenički; ml. pionirji: 1. D. Strah, 2. N. Klun, 3. S. Neuvirt; ml. pionirke: K. Zupe; pionirji: 1. G. Kocbek, 2. A. Ravnikar, 3. M. Šajnovič; pionirke: 1. E. Perkič, 2. S. Zupe, 3. T. Filipič; st. pionirji: 1. N. Dolgov, 2. K. Strah, 3. B. Kampuš; st. pionirke: S. Sep; ml. mladinci: 1. M. Kos, 2. D. Slekovec, 3. A. Slana; st. mladinci: 1. R. Rožanc, 2. R. Sven-šek, 3. D. Šmid; ml. člani: M. Nekrep, 2. V. Adam, 3. D. Holc; ml. članice: 1. L. Slana, 2. D. Zadravec, 3. V. Granfol; člani: 1. V. Ravnikar, 2. B. Rauter, 3. B. Klun; članice: 1. B. Dolgov, 2. F. Sep, 3. E. Slana; st. člani: 1. F. Matvoz, 2. M. Fabjan, 3. A. Filipič; veterani: Milan Nekrep.
SODELOVALO 82 SMUČARJEV __________________________
Partizan Železne Dveri je na terenih v Gresovščaku pripravil tekmovanje v smuku. Sodelovalo je 82 smučarjev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili — do 15 let: Vogrinec; do 30 let: Žabota in nad 30 let: Rajh.
SMUČARSKI TEČAJI______________________________________
SK Gornja Radgona je organiziral smučarski tečaj v Mežici in pri Treh kraljih. Tečaja v Mežici se je udeležilo 109 otrok, pri Treh kraljih pa 57 tečajnikov. SK Gornja Radgona pa je v pone-^tljek začel s tečajem za predšolske otroke in začetnike na doma-ih terenih. Tečaj vodijo učitelji in vaditelji smučanja.
1 SMUČARSKO TEKMOVANJE___________________________
Mladi iz krajevne skupnosti Pertoča pripravljajo za nedeljo, 23. tega meseca, ob 9.00 tekmovanje v smuku in veleslalomu. Prijave zbirajo v gostilni Partl v Pertoči (Tel. 78 631).
SMUČARSKI TEKI________________________________________
Telesnokulturni delavci BD Mura iz Kroga so pripravili smučine za tek na smučeh od kanala pri Agroservisu do kroškega bro-da. Vabijo občane in ljubitelje teka, da uporabljajo to progo. Za 2. marec pa pripravljajo tekmovanje v smučarskih tekih.
ZIMSKE IGRE NA SNEGU_________________________________;__________
Športno društvo Šulinci deluje dve leti in se vedno bolj uveljavlja. Na letnem občnem zboru so ugotovili, da v okviru društva uspešno delujejo sekcije za mali nogomet, namizni tenis, strelstvo, smučanje in šah. Lani so Šulinčani dosegli svojevrsten rekord, saj so 24 ur neprekinjeno igrali mali nogomet. Ta vaški rekord bi radi letos porušili. Izvolili so si novo vodstvo, za predsednika društva pa izbrali Janeza Škerlaka.
Športno društvo Šulinci pa pripravlja v nedeljo, 23. februarja, ob 9.00 v Šulincih zimske igre na snegu. Tekmovali bodo v smučarskih skokih, slalomu in veleslalomu. Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo pred samo prireditvijo.
STRELSTVO
Prvenstvo občine Murska Sobota
Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila organizator tekmovanja v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Udeležilo se ga je 138 strelcev in strelk vseh kategorij.
Rezultati — Pionirke: ekipno — SD Krka Šalovci 478 krogov, posamezno: N. Verbai 167, A. Balek 158 in R. Horvat 153 krogov. Pionirji — ekipno: Noršinci 510, Šalovci 497, SCT MS 455 krogov, posamezno: R. Čontala 179, Z. Horvat 174, D. Ziško 171 krogov. Mladinke — ekipno: Noršinci 1.019 krogov, posamezno: A. Belšak 349, J. Kreft 346 in S. Horvat 324 krogov. Mladinci — ekipno: Tišina 1.061, Šalovci 1056, Beltinci 1.006 krogov, posamezno: F. Gider 362, M. Kreft 359, D. Panič 357 krogov. Članice - ekipno: Noršinci 1.022, SCT MS 994, BK MS 930 krogov, posamezno: J. Turner 358, C. Remgeo 353, J. Kodila 347 krogov. Člani — ekipno: Mura 1.108, Noršinci 1.081, Panonija 1.072 krogov, posamezno: B. Bukovec 379, J. Horvit 376 krogov. Na regijskem tekmovanju, ki bo 22. m 23. t. m. v Murski Soboti, ima pravico nastopa 15 ekip oz. 63 posameznikov iz občine Murska Sobota.	FBip Matko
Najboljše ŠŠD Krka Šalovci
Na občinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke šolskih športnih društev soboške občine so se najbolje odrezali m i strelci in strelke iz ŠŠD Krka na OŠ Šalovci, saj so zmagali v obeh konkurencah. Na tekmovanju je sodelovalo 61 strelcev in strelk. Med pionirji je ekipno zmagalo ŠŠP Krka Šalovci s 511 krogi pred ŠŠD Graničar Cankova 487 in ŠŠD Sloga ii Murske Sobote, 481 krogov. Med posamezniki je b,l najb<o jsi R Čontala (Putfmci), kije s 177 krogi osvojil prvo mesto pred A. Horvatom (Polet MS) in R. Iviničem (Polet MS) po 174 krogov. V konkurenci zasedlo prvo mesto ŠŠD Krka Šalovci s 478 krog, pred drugo ekipo SSD Krka 438, in ŠŠD jblet MS, 138 krogov. Najboljše posameznice pa sodile. N. Verbai 175, R. HonR 161 in S. RauŠ 160 krogov (vse Krka Šalovci).
ŠPORT
KUZMA-BENKO DRUGA
Na Jesenicah je bilo 39. republiško člansko prvenstvo za posameznike in dvojice. Sodelovalo je 48 članov, med njimi 5 Sobočanov, in 32 članic, med njimi ena Sobočanka. Tokrat sta se izkazala Sobočana Kuzma in Benko, ki sta med dvojicami osvojila odlično drugo mesto. V tekmovanju posameznikov je Kuzma presenetljivo premagal Paviča (Olimpija), uvrstitev v četrtfinale pa mu je preprečil klubski tovariš Benkovič. V četrtfinalu pa je Benkovič izgubil z novim republiškim prvakom Jamškom. Ben-
kovič je zasedel šesto mesto, kar je njegov daleč največji uspeh v članski konkurenci. Kuzma je zasedel enajsto mesto, kar je tudi njegova najboljša uvrstitev. Fridrih je zasedel 28, M. Unger 29. in Žitek 41. mesto. Pri članicah je Tanja Sinic zasedla zelo dobro 12. mesto, kar je tudi njen največji uspeh pri članicah. Velik uspeh pomeni drugo mesto Kuzma—Benka v dvojicah, ki sta v finalu izgubila z igralcema Olimpije Urh —Zalaznikom.
M. U.
KEGLJANJE
Visoka zmaga Radenske
V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi je Radenska v Ljutomeru z visokim rezultatom 5.124:4.761 podrtih kegljev premagala Brest iz Cerknice. To je doslej največja zmaga Radenske (razlika 363 kegljev). Najboljši v ekipi Radenske je bil Miro Steržaj, ki je podrl 915 kegljev. Sledijo: Smodiš 882, Hari Steržaj 867, Horvat 844, Kovačič 838 in Kučan 778 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska zopet doma s trboveljskim Rudarjem.
ATLETIKA
BANFIJEVA IN SPUR PETA
Na republiškem prvenstvu v krosu — bilo je v Mariboru — je Edita Banfi pri starejših mladinkah v teku na 2 km zasedla peto, Manuela Pergar pa pri ml. mladinkah v teku na 1.500 m pa deseto mesto.
Na dvoranskem prvenstvu Slovenije v Celju je Damjan Špur v teku na 60 m s časom 7,45 zasedel peto, Marjan Gomboc pa z rezultatom 7,52 sedmo mesto. V daljavo je Gomboc skočil 632 cm. Bojan Šebjan v teku na 60 m z rezultatom 7,53 ni prišel v finale, Pergarjeva pa je z rezultatom 8,84 izpadla v kvalifikacijah.
KOŠARKA
POMURSKI DERBI DOBILO POMURJE
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Metalservisa v Murski Soboti premagala ekipo Maribora s 65:54. Koše za Pomurje so dosegle: Govorčin 25, Kolar 12, Bore 8, Gerič 6, Družina 5, Kardoš 4, Brumen 3 in Korošec 2.
V’tekmovanju druge slovenske moške košarkarske lige — vzhod pa je Pomurje v Murski Soboti v pomurskem derbiju premagalo Radgono z izidom 102:84. Najboljši strelci — Merklin 30, Titan 20, Štihec 19 in Rajbar 16 za Pomurje ter Fridau 26, Lah 14 in Roškar 13 za Radgono.
ODBOJKA
Zmagi Ljutomera in Pomurja
Začel se je drugi del tekmovanja v drugi republiški odbojkarski ligi za moške in ženske — vzhod. Odbojkarji Ljutomera so v Križevcih pri Ljutomeru premagali drugo ekipo Šempetra s 3:0, med tem ko je ekipa Radenec izgubila z 0:3 v Vuzenici. V tekmovanju žensk je Pomurje v. Beltincih premagalo drugo ekipo Rogoze s 3:0.
V naslednjem kolu igrajo — Franjo Malgaj : Ljutomer, Šempeter II : Radenci in Braslovče : Pomurje.
ROKOBORBA
KRANJEC IN MEKICAR TRETJA
V Zagrebu je bilo izbirno tekmovanje za sestavo državne mladinske reprezentance v rokoborbi. Sodelovali so tekmovalci iz celotne države. Med njimi so nastopili tudi štirje pomurski tekmovalci. Najbolje sta se odrezala Jože Kranjec v kategoriji do 62 kg in Miran Meki-car v kategoriji do 57 kg. Oba sta po petkrat zmagala in enkrat izgubila ter zasedla tretji mesti. Vogrinec je z dvema zmagama in dvema porazoma zasedel četrto mesto v svoji kategoriji. Z doseženimi uvrstitvami pomurskih rokoborcev smo lahko zadovoljni, saj so prvič tekmovali v tej konkurenci. Nasevski, Vogrinec in Mekicar se bodo v nedeljo udeležili tekmovanja v Somborju, kjer bodo sodelovali tudi
nekateri drugi pomurski rokoborci.
C. D.
OBČNI ZBOR PD MURA MURSKA SOBOTA
Pestra dejavnost Murinih planincev
Planinsko društvo Mura iz Murske Sobote vključuje nad 500 članov in je zelo delavno. To je bilo mogoče ugotoviti na letnem občnem zboru, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o prihodnjih nalogah. V lanskem jubilejnem letu, ko so praznovali 60-letnico delovne organizacije, so člani planinskega društva Mura izvedli številne akcije, pohode in prireditve. Skupno so imeli 11 pohodov, na katerih je sodelovalo 448 planincev. Če pa k temu prištejemo še udeležbo Murinih planincev na predavanjih, proslavah in planinskem plesu, potem se število udeležencev poveča na 1.313 članov. V društvu so najbolj veseli, da jim je uspelo število članstva od 336 lanil povečati na 501 ter da so v jubilejnem letu na Triglav popeljali 90 članov. Prvič pa so nekateri Murini planinci lani obiskali znane tuje gore. V lanskem letu je PD Mura tudi vzgojilo nove vodnike, tako da ima sedaj 4 planinske in 7 mladinskih vodnikov. Društvo tudi pridno skrbi za opremo članov, kar tudi prispeva k povečanju članstva.
Na letnem občnem zboru so sprejeli obsežen program dela za letošnje leto. Predvidevajo številne pohode k spominskim obeležjem, na domače in tuje gore. V programu imajo tudi številna predavanja in akcije. Izvolili so si tudi novo vodstvo, za predsednika pa izbrali Janeza Madjara.
F. M.
REKREACIJA
Rekreacija med delom tudi v lendavski občini?
Komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu v Lendavi uspešno vodi in usmerja športnorekreacijske aktivnosti. Poseben pomen v lendavski občini dajejo delavsko-športnim igram, ki potekajo v desetih športnih panogah v poletnih mesecih. Letos bodo že dvanajstič organizirali tekmovanja. V zimskem času pa skupaj s telesnokulturno skupnostjo organizirajo rekreacijske aktivnosti v telovadnici osnovne šole v Lendavi. Poleg tega komisi-
ja za šport, rekreacijo in oddih skrbi tudi za letovanja delavcev in razporeja letovanje glede na možnosti. Organizirajo tudi športna srečanja pobratenih občin iz Hrvaške in Slovenije ter s sosednjo obmejno pokrajino Zala na Madžar-kem. Prizadevajo si, da bi letos v nekaterih delovnih organizacijah, kot so Indip, Planika in Lek, uvedli rekreacijo med delom, ki se je v nekaterih pomurskih delovnih organizacijah že uveljavila.
F. Bobovec
LJUTOMER
OBČNI ZBOR PARTIZANA
TVD Partizan Ljutomer, ki ima razvejano dejavnost, bo imel v petek, 21. tega meseca, ob 17.00 v prostorih Partizana letni občni zbor. Na njem bodo ocenili dosedanje delo in sprejeli usmeritve za delo vnaprej.
KOŠARKA
PORAZ V PODALJŠKU
Kadeti Pomurja iz Murske Sobote so v nadaljevanju prvenstva v polfinalni skupini kadetske lige gostovali v Šoštanju in doživeli poraz od Elektre z 89:91 šele po podaljšku. Strelci: Banič 38, Gašpar 15, Ti-nev 12, Andrejek 10 itd.
šah
ZMAGALI PUCONCI
Šahovsko društvo Radenska je pripravilo že tradicionalno tekmovanje krajevnih skupnosti. Udeležilo se ga je S ekip. Zmagala je ekipa Puconec I z 20 točkami pred Puconci II in Ižakovci po 18,5, Brezovci 16, Rogašovci 15, Prosečko vasjo 12, Lipo II 8.5 in Lipo I 3,5 točk.
STRELSTVO
Zlata puščica Ljubu Špindlerju
Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Najuspešnejši je bil tačas najboljši strelec ljutomerske občine Ljubo Špindler, ki je s 560 krogi osvojil prvo mesto in občinsko zlato puščico pred Stankom Kapunom, 551, Dušanom Špindlerjem in Francerfi Rubinom, po 547, in Marjanom Dijakom, 545 krogov.
ROKOBORBA
ROKOBORSKA SEKCIJA
V BRATONCIH
V Bratoncih je med mladimi veliko zanimanje za rokoborbo, zato so na pobudo Janeza Škafarja in Petra Ciguta ustanovili rokoborsko sekcijo. Poleg krajevne skupnosti Bratonci, ki je dala dvorano, je rokoborski sekciji v Bratoncih pomagala tudi Rokoborska zveza Slovenije, ki jim je dala blazine, na katerih lahko vadijo. Treninge, ki jih vodi znani tekmovalec Danijel Vrbančič, obiskuje okrog 20 pionirjev. Kaže da si rokoborba vedno bolj utira pot med mladimi v Pomurju.
C. Davidovski
Matej Klopčič |
Še dopolnil nisi 34 let sredi ustvarjalnega zanosa, a že te je ta kruta smrt iztrgala od tvojih prijateljev, delovnih tovarišev, športnih zanesenjakov. Bolečina je toliko hujša, ker si odšel nepričakovano hitro, poln načrtov, ki tako ostajajo neuresničeni. Še posebno v rokometu, ki si imel tako rad in ki je bil del tvojega življenja. Brez rokometa nisi mogel. Zanj si se navdušil že v osnovni šoli, s svojimi prvimi nastopi pa opozoril nase kot izredno talentiran vratar. Kot navihan, klen in šegav si se že s petnajstim letom postavil med vrata rokometašev Radgone kot zanesljiv čuvar mreže. Le kratek čas si bil v mladinski ekipi Radgone, komaj eno tekmovalno sezono, in že so ti zaupali dres številka ena v članski ekipi. Tvoje izredne sposobnosti so uvideli rokometni strokovnjaki v Sloveniji in te uvrstili v mladinsko reprezentanco Slovenije. Kot odličen rokometni vratar si vrsto let navduševal ljubitelje rokometa v Gornji Radgoni, kasneje pa tudi v ekipi Poleta v Murski Soboti, ko je le-ta tekmoval v drugi zvezni ligi. V zadnjem času si nastopal za ekipo Veteranov Radgone in se posvetil vzgoji mladih športnikov ter bil trener mladinskega in članskega moštva Radgone. Prav slednji
te bodo najbolj pogrešali, saj si jim bil mnogo več kot samo trener. Udejstvoval pa si se tudi v društvu Partizan Gornja Radgona. Kot pravi športnik si znal vselej prenesti tudi poraze, zlasti pa hrabril svoje tovariše in jim dajal novih spodbudi Vselej in povsod si bil pripravljen pomagati, se prilagajati potrebam in zahtevam trenutka. S tvojim odhodom je v radgonskem športnem življenju nastala vrzel. Kot dober športnik in športni delavec pa boš ostal vsem, ki smo te poznali, svetel spomin.
Feri Maučec
VESTNIK? 20. FEBRUAR 1086
STRAN 11
RAZPISNA KOMISIJA
»ELMA« Tovma gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana, n. sol. o.
TOZD ELEKTROMATERIAL
Proizvodnja elektromateriala
Lendava, n. sol. o.
po sklepu DS tozda
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili
1.	Direktorja tozda
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoka izobrazba tehniške, ekonomske, organizacijske, pravne ali druge ustrezne smeri s 5 leti delovnih izkušenj ali
— višja izobrazba tehniške, ekonomske, organizacijske, pravne ali druge ustrezne smeri z 8 leti delovnih izkušenj,
— pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja.
2.	Vodje tehnologije
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri,
—	4 leta delovnih izkušenj na področju tehnologije in razvoja, — pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja,
3.	Finančnega koordinatorja
Pogoji:
—	višja izobrazba ekonomske smeri,
—	4 leta delovnih izkušenj na področju računovodskih del in vodenja,
—	pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja.
Dela in naloge pod točko 1, 2 in 3 se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
ELMA, TOZD ELEKTROMATERIAL
Kolodvorska 8
69220 LENDAVA
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
Kljub velikim zagatam v prometu zaradi snega, minuli teden ni bilo veliko prometnih nesreč. Vozniki so raje ostali doma in le tisti, ki so res morali na cesto, so to storili. Prometnih nezgod je bilo torej malo, a žal je ena od njih terjala življenje pešca. 14. februarja nekaj po 22.00 se je na lokalni cesti izven naselja Dolnji Slaveči zgodila prometna nezgoda s smrtnim izidom. Pešec Vincenc Baranja iz Pertoče se je vračal iz gostilne Ferjančič proti domu. Kakšnih 500 metrov od gostilne je obležal na cesti. Iz nasprotne smeri se je pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki je spregledal na.tleh ležečega Baranjo in z vozilom zapeljal čez njega. Pešec je zaradi poškodb umrl, voznik pa se ni zaustavil, zato za njim poizvedujejo.
Pešec umrl — voznik pobegnil
13.	februarja ob 14.30 seje kolesar Štefan Titan s Petanjec peljal skozi naselje Krog. Na poledenelem vozišču je pod vplivom alkohola padel in se hudo telesno poškodoval.
14.	februarja ob 21.15 seje na lokalni cesti pri Hrastju-Moti zgodila prometna nezgoda. Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti je voznik osebnega avtomobila Andrej Belak z Murskega Vrha pripeljal v levi nepregledni ovinek, kjer je na cesti ležal vinjen pešec Miroslav Vrzal iz Murščaka. Belak ni pravočasno zaustavil vozila, povozil je pešca in ga hudo telesno poškodoval.
16. februarja ob 16.50 seje na magistralni cesti v Rakičanu zgodila prometna nezgoda. Zaradi neprimerne hitrosti na zasneženem cestišču je voznika Martina
Štrokaja iz Beltinec zaneslo na levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal Anton Gomboc od Jurija. Vozili sta trčili, pri tem pa se je Gomboc hudo telesno poškodoval. Štro-kaj je bil lažje poškodovan, oba pa so prepeljali v bolnišnico. Materialna škoda znaša 350 tisoč dinarjev.
SNEG POŠKODOVAL STREHE
12. februarja je v popoldanskem času zaradi teže snega popustila aluminijasta konstrukcija Zavoda za gojitev divjadi FAZAN v Beltincih. Vdrla seje streha, škoda pa je za 1 milijon dinarjev. Zavarovalnica je odškodninski zahtevek zavrnila, ker ni bilo zagotovljeno čiščenje snega.
14. februarja se je zgodila po-
dobna nezgoda tudi na objektih Gospodarskega razstavišča v G. Radgoni. Pod težo snega je popustila konstrukcija. Škode je za 3 milijone dinarjev. Ekipe civilne zaščite so preprečile še večjo škodo.
Sneg, ki ponekod še danes ni očiščen, lahko povzroči podobne nezgode, zato bi bilo prav, da ga odstranimo in preprečimo morebitno nesrečo.
ČUDNA TATVINA ...
10. februarja med 7.00 in 12.00 je neznani storilec našel ključ od hišnih vrat Jožeta Rituperja iz M. Sobote. Odklenil je stanovanje in ukradel šest zvočnikov iz glasbenega stolpa. Rituperja je oškodoval za 70 tisoč dinarjev. Neznani storilec je po končanem delu zaklenil stanovanje in ključ pustil na mestu, kjer ga je vzel.
ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
sobota
69000 murska sobota
kopališka ulica 2 DO Sobota, n. sol. o., tel.; 069/21-600, 25-400 Murska Sobota, Kopališka 2
Na podlagi določil Statuta in po sklepu delavskega sveta ponovno razpisujemo dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA V DSSS (ni reelekcija)
za dobo štirih let.
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske — finančne smeri in tri oziroma štiri leta delovnih izkušenj,
— imeti morajo organizacijske sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Sobota, kopališka 2, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po izbiri.
Potrošnik, OOS TO Preskrba Murska Sobota (namesto venca na grob pok. materi Irene Pevec, Jurij 11 c) — 2.000,— din; Potrošnik OOS TO Preskrba Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Irme Kovač, Grad 27 a) — 2.000.— din; OO ZSS Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota (namesto venca na grob pok. bivšega sodelavca Viktorja Cera', M. Sobota) — 3.000.— din; Sindikat OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota (namesto venca na grob očetu Helene Banfi, M. Sobota) — 3.000.— din; Helena Cipot, Naselje mladinskih delovnih brigad 2, M. Sobota (namesto cvetja za pok. Margarito Števanec iz Buenos Airesa) — 3.500.— din; ABC Pomurka, DO Agromerkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavcev Karla Graha, Pečarovci, in Marije Fujs, Puconci) — 4.000.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Janeza Cimpriča) — 1.000.— din; OO ZS Mlinopek M. Sobota (namesto venca na grob pok. možu Eme Kovač) — 3.000.— din; Klub Maksa Perca UNZ Murska Sobota (namesto venca pok. Martinu Gutmanu, M. Sobota) — 3.000.— din; Zuža Zelko, Cankarjeva 64, M. Sobota (namesto cvetja za pok. Vinka Pintariča) — 2.000.— din; Občinski komite ZKS M. Sobota — KS Lendavska (namesto venca za Janeza Cimpriča, M. Sobota) — 4.000.— din; Občinski komite ZKS M. Sobota — KS Turo-polje (namesto venca na grob pok. Martina Gutmana, M. Sobota) — 4.000.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Martina Gutmana, M. Sobota) — 1.000.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Jožefo Brunec) — 1.000,— din; Osnovna org. sind. občine M. Sobota (nemesto venca na grob.
pok. Vinka Pintariča, M. Sobota) — 3.000,— din; KO ZVRS — Lendavska, M. Sobota (namesto venca pok. Janezu Cimpriču) — 2.000.— din; Slavica Hojer, Trnovska 2, Ljubljana (namesto cvetja za pok. Viktorja Cera) — 2.000.— din; Družina Franca Fujsa, Kroška 57, M. Sobota (namesto venca pok. Jožefi Brunec) — 2.000.— din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto cvetja za pok. Alojza Vereša) — 1.000.— din; Franc Erjavec, M. Sobota, Kidričeva 2 (namesto venca pok. bratrancu Alojzu Verešu, Bakovci) — 1.000.— din; PZC Delovna skupnost Murska Sobota (namesto venca pok, očetu Rudija Kuharja) — 2.000.— din; Intes, tozd Mlinopek, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Štefana Kranjca) — 4.200.— din; Društvo upokojencev Lendava (namesto venca na grob Franca Škodnika) — 3.000.— din; OS Pomurka, tozd Predelava mesa M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jožice Kranjec, Gederovci) — 1.500.— din; OOZS KK Radgona, tozd Mešalnica in DH Črnci (namesto venca za pok. mater Janeza Nidorferja) — 2.000,— din; OO ZS Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh M. Sobota (namesto venca za pok. očeta tov. Pavle Brunec, M. Sobota, Kocljeva 6) — 3.000.— din; Konferenca OOS Potrošnik TO Preskrba M. Sobota (namesto venca na grob pok. možu Nevenke Čerpnjak, M. Črnci 53 a) — 2.000.— din; Konferenca OOS Potrošnik, TO Preskrba M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi Marjete Kardoš, Križevci 9) — 2.000.— din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca za pok. Ernesta Počiča iz Rakičana in Ludvika Kuharja iz Puconec) — 2.000.— din;
Komisija za delovna razmerja pri ABC POMURKI — Mesna industrija, tozd Predelava mesa M. Sobota, objavlja na osnovi 6. člena Pravilnika o delovnih razmerjih
SV /S vodnogospodarsko ^nogospodarska enot£
POOjetje	mura, murska sobota b. o.
1	a manbor »jota	69000 murska sobota
Razpisna komisija delavskega sveta Vodnogospodarskega podjetja Maribor, tozd Vodno gospodarska enota Mura Murska Sobota ponovno
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa,
za dobo štirih let.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili oz. odgovornostmi;
2.	opravljen strokovni izpit s pooblastilom;
3.	da je moralno-politično neoporečen in družbeno aktiven.
Prijave je potrebno poslati razpisni komisiji v 15 dneh po objavi.
prosta dela in naloge
— vzdrževanje elektroenergetskih naprav v obratu kafilerija — 1 delavec
pogoji:
— V. zahtevnostna stopnja,
— elektrotehnik,
— dve leti delovnih izkušenj,
—	dva meseca poskusnega dela;
—	zahtevna dela pri vzdrževanju strojev in strojnih naprav — 2delavca
Pogoj:
—	IV. zahtevnostna stopnja,
—	strojni mehanik,
—	dve leti delovnih izkušenj,
—	dva meseca poskusnega dela.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA — Mesna industrija Murska Sobota, Bijedičeva 11.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, St. Rozmana 5
Zaradi razširitve in kompletiranja del in nalog dejavnosti: — urejanje prostora in urbanizma, — svetovalni inženiring, — raziskave
vabimo na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja k sodelovanju strokovnjake naslednjih profilov:
— dipl. inž. gradbeništva, — dipl, ekonomiste, — dipl, pravnika.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: delovne izkušnje s področja navedenih dejavnosti s strokovnim izpitom ali da ga opravijo v naslednjih šestih mesecih.
Kandidati bodo razporejeni na ustrezna dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Vsi, ki se zanimate za delo na katerem koli od navedenih področij, pošljite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota, z oznako »za komisijo za delovna razmerja«, lahko se oglasite tudi osebno. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
ENERGIJA SE DRAŽI
CENTER ZA SOCIALNO DELO
LENDAVA
Razpisna komisija na podlagi 84. čl. Statuta Centra za socialno delo Lendava razpisuje prosta dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa — direktorja
Razpisni pogoji:
za direktorja Centra je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je državljan SFRJ in da izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
2.	da ima visoko strokovno izobrazbo socialne, sociološke, pravne ali psihološke smeri z najmanj petimi leti delovnih izkušenj
ali da ima višješolsko strokovno izobrazbo socialne ali pravne smeri z najmanj petimi leti'delovnih izkušenj;
3.	da je moralno in politično neoporečen in družbeno-politično angažiran;
4.	kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj svojo vlogo z dokazili o izobrazbi vložijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo Lendava, Partizanska 120, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku razpisa.
RAZPISNA KOMISIJA
cestno podjetje B moribor n, sub. o.
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o.,
Tozd za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti, n. sub. o., Murska Sobota, Lendavska 61
Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu Tozda za vzdrž. in varstvo cest v Murski. Soboti objavlja prosta dela in naloge — gradbenega tehnika za nizke gradnje 1 delavec, za območje Lendave
Pogoj:
V. stopnje gradbene smeri
4 leta delovnih izkušenj, 2 meseca.poskusnega dela.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Cestno podjetje Maribor, 62000 Maribor, Iztokova ul. 30, Kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.	\
TERMIKA SVOJE IZOLACIJE CENI
PERLIT
PRIHRANI
ZA OGREVANJE
14 %
Termika
NIŽJE CENE
V FEBRUARJU ZA
FASADNO IZOLACIJO
DOBRA IZOLACIJA
40 %
ENERGIJE
Informacije: Termika Ljubljana, tehničro-informativna služba, Kamniška 25, telefon (061) 315-477
PRODAJAJO
TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM
----;—_-----:----:—M------
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
STRAN 12
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. februarja
PETEK SOBOTA NEDEUA ’ PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 21. februarja (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
Tv mozaik. 9.00 Tednik.
10.00 Pesem
giba: Noverre
in njegova reforma (do
10.20). 15.55 ponovitev
Tv mozaik — dopoldanskih
oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Oživele strani, 8. del nanizanke tv Skopje. 17.50 Merlin, 3. del nemške nadaljevanke. 18.15 Pred porodom, izobraževalna oddaja. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes. Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.50 Propagandna oddaja. 20.05 Risanka. 20.15 Vojna: Opombe o jederski vojni, 6. del kanadske dokumentarne serije. 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 Pod krinko, 6. del ameriške nanizanke. 22.05 Tv dnevnik II. 22.20 Metulj na rami, francoski film.
/O Ijubtyanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
18.25 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli,
16.00 Dober dan, Kronika reških občin,
17.25
17.45
Otroški spored, 18.15 Družinski magazin, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 21.40 Dnevnik, 21.55 Kulturni magazin.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05
šoli, 10.30 red, 13.00 Otroški in red, 18.00
Družinski Poročila, mladinski Avstrija v
Tv v spo-16.30 spo-sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti XY — nerešeno, 21.20 Glasbene anekdote, 22.05 Umetnine.
Drugi program 16.25 Poladrk,
17.15
Zemlja živi, 18.00 Tednik, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijci v Afriki, 21.00 Novo v kinu, 21.10 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.45 Jutri si ti na vrsti.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Za upokojence, vmes Bogati siromaki, po Jokaiju. 15.00 Šolska TV. 16.15 Poročila. 16.20 Poštni predal 250. 16.40 Strategija zmage, sovje. serija. 17.55 TV spored za 3 dni. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.10 Mexico ’86, razgovor z zveznim kapetanom. 21.50 Leviathan, TV igra. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv—novice, 14.25 Uboga Klara — Tv nadaljevanka, 15.10 Cilj »Nič« - film, 16.40 Otroški program: Risanke, Opera Narave — dok. Tv film, 18.30 Pacific international Airport — Tv film, 18.55 Tv—novice, 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini,m 19.30 TVD— stičišče, 19.50 Odprt prostor, 20.30 Lepa Otero - TV nadaljevanka, 21.35 Časovni stroj, 22.40 TVD-vsedanes, 22.50 Mačke — film
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 22. februarja (sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
10.00 Potovanje skozi osončje: Četrti planet, 7. del ameriške serije. 10.30 Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina, 2. oddaja. 10.55 Ščepec širnega sveta: Cimet, 11. del angleške izobraževalne serije. 11.20 Vojna: Opombe o jedrski vojni, ponovitev 6. dela kanadske dokumentarne serije. 12.20 Spoznano, neznano — ponovitev oddaje o znanosti. 13.00 Poročila (do 13.05), 13.55 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 14.40 Vsi so talentirani, češkoslovaški mladinski film. 16.10 Poročila. 16.15 Lefkara, dokumentarna oddaja ciprske tv. 17.00 PJ v košarki — Jugoplastika:Za-dar, prenos v odmoru propagandna oddaja in športni non stop. 18.30 Knjiga. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes. Turistični globus. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. 19.50 Zrcalo tedna. 20.10 Propagandna oddaja. 20.15 jjtirje za Teksas, ameriški film. 22.05 Propagandna oddaja. 22.10 Tv dnevnik II. 22.25 Videogodba.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
10.20Tv v šoli, 12.55 Nogomet: OFK Beograd — Budučnost, 15.45 Kritična točka, 16.15 Narodni običaji, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Jugoplastika — Zadar, 18.30 To je ot, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Idealni par (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 V soboto zvečer.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.50 SP v smučanju, 12.00 Nočni studio, 13.05 Poročila, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 In lahko smo veseli, 21.50 Salzburški kabaret, 22.50 Ameriška glasbena lestvica
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve do 11.40. 13.45 Glej, za otroke. 14.10 Poročila. 14.15 Vezi. 14.35 Začimbe, čili. 15.00 Kviz iz zgodovine. 16.45 Plesi: Begine. 17.05 Za najstnike. 17.55 Objektiv, svet socializma. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Risanka. 20.15 Družinska zarota, amer. film. 22.10 Utnetnina tedna. 22.15 Sestre, TV film. 23.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 - Iv novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 - Film: Mačke, igrata: B. Marchall, A. Stewart, režija: Jimes Flockner, 17.00 — Košarka (Jugoslovansko prvenstvo lahka atletika) Madrid, 18.55 — Tv novice, 19.00 Lahka atletika Madrid, "19.30 TVD stičišče. 19.50 Sobota v družini, 20.30 Devet sinfo-nij Ludwiga van Beethovna. Sinfonija Št. 3 v E-molu op. 55 — »Eroica« filharmonični orkester iz Dunaja dirigira Leonard Bernstein, 22.00 Tv vsedanes, 22.10 Franco Ferrara, glasba: Rossini. Weber in Verdi. 23.00 Srh Nepredvidljivega, Tf, 230.20 dravnik in pacient -medicinska oddaja
RADIO
MURSKA SOBOTA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem-valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 —
Vključitev osrednjega venskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00
13.00 (telefon: 21 232)
slo-
do
TV LJUBLJANA *
8.45 Poročila. 8.50 Živ žav: Benji, Zaks in deček iz vesolja, Risanke. 9.45 Merlin, ponovitev 3. dela nemške nadaljevanke. 10.10 Domači ansambli: Ansambel Trim. 10.50 Aare: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 1. teka. 11.55 A. Ivanov: Večni klic, šesti del sovjetske nadaljevanke. 13.25 Aare: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka (do 14.30). 14.55 Nikola Tesla, ponovitev L dela nadaljevanke tv Zagreb. 15.55 Mozaik kratkega filma: Ugriz zraka, angleški film. 16.20 Poročila. 16.25 Čarovnice, italijanski film. 18.15 Svetovni pokal v smučarskih skokih, reportaža z Engelberga. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 7. del nadaljevanke tv Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.30 Sanremo 86, posnetek s festivala italijanske po-
pevke.
Posečila.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
10.20 Poročila, 10.30Ne-deljsko dopoldne, 12.00
Kmetijska oddaja,
13.00
Družinski magazin, 13.30
Tudi letos ..., 14.00
Mali
koncert, 14.15 Grizzly Adams, 15.05 Včasih v nedeljo, 17.20 Kalanovi dosjeji (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sivi dom, 21.00 Športni pregled, 21.30 Potopis, 22.00 Dnevnik, 22.20 Tv galerija.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Vzhodni studio, 12.00 Usmeritev, 14.40 Spored za otroke in mladino, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti,
21.45 Zemlja živi, Drugi program
9.00 Matineja, Športno popolne, Glasbeni kviz, 17.40
14.00
16.55 Glas-
bena lestvica, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.55 Dinastija, 22.40 Šport, 23.40 Sibelius.
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 10.10 Poročila. 10.15 Cafe Central, skupni program avstrijske in madžarske TV. 14.55 Pesem doni. 15.20 Praznična večerja, madžarski č/b film. 16.40 Oglejmo si skupaj. 17.10 Družabna igra. 17.55 Poročila. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00. Poročila. 20.05 Enega za drugim, western. 2F.35 Kipar A. Papechristos. 22.15 Poročila.
TVKOPEB ]
stavitev in prodaja. 14.1.'' Smu-
(Svetovno pr-
Čanje: A venstvo) slalom moški.
15.00
Dario Di-
Lucky Explores vincchiv 16.30 Risanke. 17.00 Lahka atletika Madrid: Evropsko prvenstvo indoor, 20.30 Prevara v San Frančišku, Tf. 21.30 Tatort, Tf, 23.15 Srh ne-previdljivega, Tf, 23.45 Zanimi-
vosti sveta
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 24. februarja (šport, prispevek s področja SLO in
DS), 18.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 25. februarja (pogovor v živo, Predstavljamo vam ..., ISKRICA), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Pesem giba: Blišč in beda romantike. 9.45 Naši olimpijci: Smučarski skakalci (do 10.30). 15.50 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Narava v plesu. 17.50 Lut-komendija, 4. del nanizanke Tv Novi Sad. 18.15 Naša pesem — Maribor 84, 16. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 H. Wovk: Vihre vojne, 6. del ameriške nanizanke. 21.05 Aktualno. 21.45 D. Milhaud: Vol na strehi, balet. 23.00 Tv dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.30 Lutkarski pogovori, otroška oddaja. 8.45 Oživele strani, otroška serija tv Skopje. 9,00 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Dinastija, 87. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Knjige in misli (do 22.30)
9.50 Lillehammer: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 1. teka (do 11.00). 12.25 Lillehammer: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka (do 13.45/14.15). 16.15 Poročila. 16.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), posnetek iz Lille-hammerja. 17.30 Giselle — v uprizoritvi Baletne šole iz Maribora. 18.00 Ex Libris M&M. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 J. Kranz—M. Lager: Vitkost za vsako ceno, kanadska drama. 21.10 Integrali. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 SP v rokometu (m) — SFRJ:SZ, 2. polčas, posnetek iz Aaraua.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 Tv v šoli, 12.35 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Otroški spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Mali koncert, 21.30 Meridi-jani, 22.00 Dnevnik, 22-20 En avtor, en film, 22.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacey, 22.05 Šport
TV MADŽARSKA
16.55 Poročila. 17.05 Bratski show, skupni spored Madžarske TV in Državne koncertne poslovalnice. 17,40 Video strani. 17.45 Oženjeni samec, sovjetski film. 19.30 Večerna pravljica. 19.45 TV dnevnik. 20.00 Forum, debatni spored o Sovjetski zvezi, 21.30 Prenos iz gledališča Erkel, gostujejo: Luciano Pavarotti, Madelyne Renee in Rico Saccani. 22.05 Poročila.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Zdravnik in pači eni — medicinska oddaja. 15.45 Peters pop show, 16.30 Otroški program: risanke. Opera, nara-ve. dokumentarec. 18.00 Zdravnik in otrok — novosti pediatrov. V oddaja v živo. 18.55 Tv
novice,
19.00 Odprta meja —
oddaja v slovenščini. 19.30 Tv stičišče, 19.50 Vse knjige, 20.30 Namizni tenis, 21.00 Film: Zgodba z naslovne strani. Igrajo: J. Hunkino. E. Bartok, E. Allan, režija: Gordon Parry. 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Nadaljevanje filma. 22.40 Delta -dokumentarec
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 26. februarja (gospodarska tema. Iz delegatskih klopi), 18.00 — »21 232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Vladimir Levstik: Kastelka, tv drama (10.30). 15.55 Tv mozaik — ponovitev dopoldanske oddaje. 17.25 Poročila. 17.30 Avstralske pravljice: Južni križ, 3. del. 17.45 Ko se korenin zavemo: Prva partizanska zima, 4. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Shakespeare na tv: Julij Cezar, angleška drama. 23.00 Tv dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 tv dnevnik. 17.45 Benji, Zaks in deček iz Vesolja. 18.15
Izobraževalna
oddaja.
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00	—
Jazz .. .jazz .. .jazz ..
16.30 — Aktualno v četrtek, 27. februarja (kultura, IŠČEMO ODGOVORE NA
VAŠA
VPRAŠANJA),
18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Krik divjine, kanadski dokumentarni film (do 10.25).	13.55 Hemsedal:
Svetovni pokal v alpskem
smučanju
veleslalom
(m), prenos 2. teka (do 15.15/45). 17.00 Poročila. 17.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), reportaža iz Hem-sedala. 17.30 Zgodbe o Pol-uhcu: Kako je Poluhec prevaral Hana, 8. del lutkovne nanizanke. 17.45 Potovanje skozi osončje: Življenje na Marsu, 8. del angleške izo-
braževalne
nanizanke.
PRVI PROGRAM
9.00 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Otroški spored, 18.15 Znanost, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 21.00 Ryanova hči (film), 23.55 Poročila
18.45 Zavabnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Resna glasba. 21.15 Risanka. 21.30 Dokumentarna oddaja. 22.15 Cas je na naši strani, glasbena oddaja (do 22.50) 23.20 Povodi in sledi (do 23.50).
18.15 Obramba in samozaščita. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik.
20.10 Tednik. 21.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.15 C. Harrison: Freud, 5. del angleške nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Košarka — Cibona:Jalgiris, posnetek 2. polčasa.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Glasbena scena 86, 22.45 Galerija, 23.15 Petrocelli (nadaljevanka)
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 13.15 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika karlovških občin, 18.15 Mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 22.30 Dnevnik
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroški spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.10 Kvizkoteka, 22.15 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Drugi program 17.00 Tv v šoli,
17.30
Usmeritev, 18.00- Otroški kviz, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očeta Browna ni mogoče prevarati (film), 21.50 Videoteka
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja,
17.30 Dežela in ljudje, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz in Duce (film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 S Konfucijem v leto 2000, 22.30 Obiskovalec (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v I šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 I Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.50 Kri (tv film),
Drugi program
17.00 šport, 17.15 Evropski narodni parki, 18.00 Tukaj sem človek, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Klub 2
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
/© ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV MADŽARSKA	TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Madžarska pusta, pon. 10.50 Gospod Ficzek, TV film. 14.55 Šolska TV. 16.10 TV univerza. 17.00 Spored za 3 dni. 17.05 Sotrpini, re-
9.00 Šolska TV. 10.00 Delta, pon. 10.25 Mrzel kot diamant, kriminalka. 15.15
habilitacijski
magazin.
17.35 Prijatelj narave. 17.55 Za ribiče. 18.05 Športni muzej. 18.30 Agrarni svet.
19.05 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Afroditina zapuščina, 8. del. 20.55 TV dnevnik. 21.40 Studio ’86.
22.40 Video strani.
TV KOPER
mar) Svetovno prvenstvo. 14.15 TV novice; 14.25 Uboga Klara. 15.10 Film: Zgodba z naslovne strani, 15.45 Otroški program: Risanke. Veliki greben. Tf. Velika noga — Divji deček. Tf. 18.30 Pacific international airport. Tf, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja oddaja v slovenščini, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Rokomet. 20.30 Diplomatske skrivnosti, Tf, 21.40 Rokomet: Jugoslavija—SSŠR. v odmoru TVD vsedanes, 23.00 Čarobna gora — tv nadaljevanka H. del
TV MADŽARSKA
Šolska 16.30 17.10 17.25 Franc 19.30 Naše
TV. 16.25 Poročila.
Vrabčji vsakdan.
Prometna varnost.
Studio Pecs. 17.55 Liszt, pon. 4. dela. TV dnevnik. 20.00 stoletje; Konec igre
ob Donavi, 7. del dok. serije. 21.20 TV dnevnik. 21.45 Vnuki ne bodo, videli, varstvo mest. 22.35 Video strani.
9.00 Šolska TV. 9.50 Smrt družine Miiller, pon. TV filma. 11.15 Filmski program. 12.00 Videli in gledali. 15.10 Šolska tv. 16.20 Poročila. 16.25 100 mojstrovin. 16.40 Ključ do skrivnosti. 17.25 TV borza. 17.35 Pul-zus. 18.25 Telešport. 18.50 Dati se izplača. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Primadona, spevoigra. 21.05 TV dnevnik. 22.05 Še vnuki bodo videli, varstvo mest. 22.50 Video strani.
HTV KOPER
TV KOPER
14.157 IV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Film: Ujetnica. igrala: Nicoletta Machiavelli. David Mc Coljum režija: Paolo Caver, 16.45 Otroški pro. gram: Risanke. Opera narave dokumentarec. Velika noga Divji deček. 18.30 Pacific international Airport. Tf, 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Rugby Time, 20.30 Luckv Explorers — Dario Div iacchi. 22.0(1 . TVD vsedanes,'22.15 Film: Sladka' koža, igra: F. Doralac, režija: F. Trufaut
13.00 Smučanje (Hamardal) Svetovno prvenstvo, 14.15 TV norice. 14.25 Uboga Klara, 15.10 Film: Sladka koža. 17.00 Otroški program: Risanke, Veliki greben. Tf, Velika noga — Divji deček Tf, 18.-30 Pacific international airport, Tf, 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v Slovenščini, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Košarka: Gibona—Zalgiris, ‘21.40 TVD vsedanes, 21.50 Film:.Grad na Švedskem, igrata: Monica Vitti, J L Trintigna-nt, režija: Roger Vadim, 23.0 Rokomet: Svetovno prvenstvo: Jugoslav iia-USA
STRAN 13
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
Tedenski koledar
PETEK, 21. februar — Irena
SOBOTA, 22. februar — Marjeta
NEDELJA, 23. februar — Marta
PONEDELJEK, 24. februar — Aleksander
TOREK, 25. februar - Matilda
SREDA, 26. februar — Gabrijel
Četrtek, 27. februar - Ro-mana
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
21.	februatja ob 17. uri ameriški film: SUPERMAN II. del in ob 19. uri ameriški film: MORSKI VOLKOVI;
23.	februarja ob 15. uri ameriški film: SUPERMAN II. del ter ob 17. in 19. uri ameriški film: MORSKI VOLKOVI;
24.	in 25. februarja ob 17. in 19. uri francoski film: SMRTONOSNA POT;
26.	in 27. februarja ob 17. in 19. uri ameriški film: NEONSKA DŽUNGLA.
LJUTOMER
22.	februarja ob 19.30 ter 23. februarja ob 17.15 in 19.30 ameriški film: BARBAROSSA;
26.	februarja ob 15., 17.15 in 19.30 uri ameriška risanka: POVEJ MI ZGODBO NJOFRA;
ČRENŠOVCI
21.	februarja ob 19. uri film: SAMO BOG ODPUŠČA;
22.	februarja ob 19. uri film: SUPERMAN II;
23.	februarja ob 15. uri film: SAMO BOG ODPUŠČA;
27.	februarja ob 19. uri film: STRAST. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
GORNJA RADGONA
21.	februarja ob 18.30 francoski film: SPRIJENEC in ob 20.30 ameriški film: MODEL; ogled filma otrokom ni dovoljen.
22.	februarja ob 19. uri ameriški film: SKOZI PLAMEN NI-KARAGUE;
23.	februarja ob 15. uri ameriško—belgijska risanka: SMRK-CI PRIHAJAJO, ob 17. uri ameriški film: SKOZI PLAMEN NI-KARAGUE in ob 19. uri ameriški film: MODEL; ogled filma otrokom ni dovoljen.
26.	februarja ob 19. uri ameriški film: ŠKRLATNI DEŽ;
27.	februarja ob 18.30 francoski film: CENA NEVARNOSTI in ob 20.30 ameriški film: ŠAMPIONI NEŽNEGA SRCA.
prodam
TRAVERZE PRODAM. Petanjci 91. M-RK
ALUMINIJASTE MODELE ZA IZDELAVO BETONSKIH OKEN PRODAM. Štefan Klar, Ivanci 66, p. Bogojina. M-802 JESEN (hlod), 530 x 80, in SEJALNICO OLT, ZA KORUZO, 4-vrstno, prodam. Ivanci 70, p. Bogojina. M-804
DIANO 6 prodam. Lipovci 52 b, telefon: 71 484. M-806
PRAŠIČE ZA NADALJNJO REJO (okrog 80 kg) in hrastove plohe prodam. Tišina 34. M-808 MLADO KRAVO vozno, visoko brejo, prodam. Črenšovci 133. M-810
TRAKTOR FERGUSON 35, v dobrem stanju, prodam. Jaroš, Vučja gomila 59, p. Fokovci. M-813
DVE POSTELJI Z VLOŽKI JOGI, divan, hladilnik in malo kuhinjsko kredenco po ugodni ceni prodam. Pintarič, Ljutomer, Prešernova 2. M-815
SLAMO V BALAH prodam. Strukovci 44. M-816
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM prodam. M. Sobota, Fin-žgarjeva 8. M-817
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900 603—30005. Devizni račun priJugobanki Ljubljana 50100—620—00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
RENAULT 4 TL, nov, prodam po dnevni ceni. Klepec, Murska Sobota, Tomšičeva 12. M-818 POMIVALNO KORITO PRODAM. Cankarjeva ul. 24 po 15. uri. M-822
PRIKOLICO ZA ŽIVINO prodam. Vidonci 14, p. Grad. M-823 DVE VOZNI KOBILI prodam. Gostilna Zorko, Križevci pri Ljutomeru. M-824
ZASTAVO 101, letnik 1976, vozno, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 81 292. IN-18835 SEDEŽNO GARNITURO, DVOSED in DVA FOTELJA, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije po 19. uri. Telefon: 81 529. IN-18831
ČE ŽELITE KUPITI LEPE PLETENE BLUZE, PULOVERJE IN KVAČKANE IZDELKE TER MODNE DODATKE, OBIŠČITE NOVI BUTIK SARA, KIDRIČEVA 33/a V MURSKI SOBOTI V BLIŽINI AVTOBUSNE POSTAJE. ODPRTO: 10.00 DO 12.00 IN OD 14.00 DO 17.00. PRIPOROČA SE MARJETA TOTH!
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER UGODNO PRODAM. Valent Koprivec, Ljutomer, Ob progi 8, telefon: 81 536. IN-18834
TAM 6500 PRODAM. Naslov v upravi lista. IN-18832
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 8. M-826 MLADO KRAVO PRODAM. Velika Polana 45. M-829
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-830 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in ŠKODO 100, vozno, registrirano do septembra 1986, prodam. Krog, Brodarska 41. M-831 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Fokovci 1.
M-833
DVA PREVOZNA ČEBELNJAKA TAM 4500 (eden za 68 družin, drugi za 60), z A testom prodam. Perša, Silvire Tomasini 17, Gornja Radgona, telefon: 74 511. GR-12542
KLINASTE BRANE IMT, 3-delne, malo rabljene, prodam ali menjam za smrekovo hlodovino. Flegar, Lomanoše 34, telefon: 74 959. GR-12543
KRAVO, staro štiri leta, kontrola A, brejo devet mesecev, prodam. Fujs, Pečarovci 97. M-772 OPEL KARAVAN D in VRTALNI STROJ HILTI (18 do 35 mm) prodam. Telefon: 24 779. M-774
BARVNI TELEVIZOR GORENJE IN DIRKALNO KOLO SUPER prodam. Žekš, Murska Sobota, Arh. Novaka 15, telefon: 26 426. M-778
BARVNI IN ČRNO-BELI TELEVIZOR, v dobrem stanju, prodam. Beltinci, Panonska 95. M-781
NOVO STANOVANJSKO HIŠO s 45 ari zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, ob glavni cesti, prodam. Telefon dopoldne: 74 531, popoldne 74 256. M-782 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kovača 14. M-783 KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, prodam. Viljem Kocet, Selo 11. M-785 KOSILNICO BCS, novo oziroma malo rabljeno, in MOPED 15 SLC ugodno prodam. Dobrovnik 177. M-786
JERMENICO ZA ZETOR prodam. Velika Polana 168. M-787 KOMBI ZASTAVO 850, vozno, registrirano, prodam ali zamenjam za manjši avto. Večeslavci 87. M-788
KLETKE ZA KUNCE PRODAM. Križevci 69 v Prekmurju. Telefon od 9. do 15. ure: 77 806, od 16. do 18. ure: 77 814. M-789 KOŠARE, večjo količino, prodam. Vaneča 23, p. Puconci. M-791
DVE ZIMSKI IN DVE LETNI GUMI (145 x 14) prodam. Frizerski salon, Večeslavci 46 a. M-793
ŠIVALNI STROJ BAGAT, malo rabljen, prodam. Kapca 76. M-797
ZASTAVO 101, neregistrirano, vozno, potrebno manjše popravilo, prodam. Ogled po 13. uri: Te-šanovci 12 a. M-798
Za okras vašega vrta pridelujem in prodajam najnovejše kmetijske pridelke:
— Buče velikanke, katerih teža je do 100 kg in so okusne za prehrano. Cena semena je 30 dinarjev.
— Najnovejša vrsta paradižni-ka-paprike (paradižnik kot paprika), ki doseže dolžino ploda od 18 do 20 centimetrov. Z ene sadike se dobi od 10 do 15 kilogramov. Je zelo okusen za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena semena je 10 dinarjev. Paradižnik velikan doseže težo do 1,2 kilograma. Cena 1 semena je 10 dinarjev.
— Najnovejša vrsta stročjega fižola z dolžino stroka do enega metra, je zelo okusen za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Paprike velikanke, ki dosežejo težo do 400 gramov. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Kumare velikanke z dolžino čez 60 cm, rastejo ob opori. Po potrebi jih lahko režemo za solato, a še dalje rastejo. Okusne so za prehrano in obstojne v hladilniku. Rodijo do novembra. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Bučke velikanke dosežejo dolžino do 1,5 metra, okusne so za zavitke, cvrtje in obstojne v hladilniku, lahko se režejo, a še naprej rastejo. Cena enega semena je 40 dinarjev.
— Seme osleza (hibiskusa), grškega izvora, je hranljiv in okusen. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Nova vrsta dinj, kanadskega izvora; so zelo okusne in sladke, obstojne v hladilniku in odlične za pripravljanje. Cena enega semena je 20 dinarjev.
Po pošti vam pošljem za najmanj 1.000 dinarjev semen, ki jih želite. Pri vsaki pošiljki pošljem tudi navodila za gojenje vseh navedenih pridelkov.
Selena Radičevič, Moravska 252, 36210 Vrnjačka Banja ali telefon (036) 65 413. M-780
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-843
SPAČKA PRODAM. Tone Cimerman, Grabe 11, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18840 ZETOR 2511 in kompresorsko škropilnico prodam. Vučja vas 54, p. Križevci. IN-18842 DVOREDNI OBIRALEC KORUZE ZMAJ prodam. Jože Hari, Sodišinci 27, p. Tišina. M-836 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Predanovci 55. M-838 PLASTIČNI REZERVOAR, 2600 1, in veliko starinsko omaro prodam. Boris Kukanja, Murska Sobota, Lendavska 31, telefon 23 170. M-839
ZASTAVO 101, 1300 cm3, SPECIAL, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije do 14. ure po telefonu 81 921, po 16. uri pa 82 532. In-18838
PUHALNIK ZA SENO TAJFUN PRODAM. Markišavci 17. M-799
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Dolnjih Slavečih 76 prodam. Informacije: Rajbar, D. Slaveči 85. M-800 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Murska Sobota, Stara 1, pritličje 4 — popoldne. M-840
MERCEDES 220 D in par blatnikov za GOLF ugodno prodam. Fokovci 2. M-841
KRAVO, tik pred telitvijo, prodam. Špilak, Hotiza 170. M-845 KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Črenšovci 90. M-846
SEDEŽNO GARNITURO MIRA prodam. Fajhtinger, M. Sobota, Lendavska 45 a. M-848 TRAKTOR, 40 KS, s koso prodam. Bokrači 14. M-849
MESEČNE JAGODE, vzpenjajo se po opori do 2 m, rodijo od aprila do novembra, plod je velik in lep (velikost jajca), okus in vonj po gozdnih jagodah, prodam. Prenašajo vse temperature in ne pozebejo. Pošljem najmanj 20 sadik po 35 din z navodilom za sajenje. Sadijo se v začetku marca. Milanka Milutinovič, Od-žaci, 37240 Trstenik. M-OP POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Informacije: Šošta-rec. Murska Sobota, St. Rozmana 15. M-834
ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), nov, po ugodni ceni prodam. Odranci 162. Ogled od 16. do 19. ure. M-835
kupim
GRADBENO PARCELO ali starejšo hišo v okolici Murske Sobote kupim. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod »Zdomec«. M-801
BLATNIKE ZA TRAKTOR STEYR, tip 430, zadnje, kupim. Naslov v upravi lista. M-827 CElo gnezdo majhnih pujskov (od 10 do 15 kg) in kosilnico BCS kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Silvo Peček, Završe 21, 63231 Grobelno. M-844
SODE IN KADI, RAZLIČNIH VELIKOSTI, TER DRUGE SODARSKE IZDELKE PRODAM. Možno tudi plačilo s hlodovino. So-darstvo Marjan Maučec, telefon: 72 014.
zaposlitve
KV AVTOMEHANIKA ZAPOSLIMO. OD po dogovoru. Vladimir Jelen, avtomehanik, Beltinci. M-828
ŽELITE SPREMENITI DELOVNO MESTO, OKOLJE, DOM? Iščemo samostojno natakarico, priučeno kuharico in kmečko dekle z veseljem do dela v gostinstvu. Javite se nam, dajemo dober OD, dom in oskrbo v hiši. Gostilna Rožnik, Ljubljana, Cankarjev vrh 1. M-775
KV ŠIVILJO ZAPOSLIM ZA NEDOLOČEN ČAS. Sonja Antolič, Radenci, Kidričevo naselje 2. M-MM
VARUHINJO za varstvo 2,5-let-ne deklice (dvoizmensko) iščemo. Stara ulica, telefon 22 157. M-837
sobe
ENOINPOLSOBNO STANO-
VANJE V KRIŽEVCIH PRI
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Marija Bedek
roj. Bajzek iz Boreče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, poklonili vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Kovačecu za besede ob slovesu.
Žalujoči: sinovi Janez, Štefan, Lovrenc in Alojz ter hčerka Marija z družinami, posebno vnuki Jože, Ivan in Dragica z družinami, drugi vnuki, vnukinje z družinami ter pravnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, omame, praomame, tašče, tete in svakinje
Evgenije Gumilar
roj. Ursulesku iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in drugim, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali darovali za gradnjo bolnišnice ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice, posebno dr. Kozarju, dr. Kolta-jevi in dr. Kološevi za lajšanje bolečin, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govorniku KS tov. Kuklu za poslovilne besede, kakor tudi kolektivom Sekretariata za LO, OŠTO in Grilla.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
LJUTOMERU, centralno ogrevano, zamenjam za enako v Murski Soboti, brez centralnega ogrevanja. Informacije: Pedikura, Murska Sobota, Gregorčičeva 5. M-773
OPREMLJENO SOBO, posebni vhod, s 1. marcem oddam fantom. Lendavska 26. M-795
razno
POLAGAM	keramične
PLOŠČICE.	Keramičarstvo
Klar, Ivanci 66. M-805.
K HIŠI SE JE ZATEKEL MLAD NEMŠKI OVČAR. Lastnik se lahko oglasi od 7. do 15. ure. Potrošnik M. Sobota, skladišče usnja, ali Rankovci 17. M-809
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Črenšovci, izdanega leta 1959. Venci Horvat, Odranci, p. Črenšovci. M-811
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za III. letnik CPŠ Murska Sobota, strojno-kovinarske smeri, izdanega leta 1983. Milan Rajh, Stara Nova vas 68 a, p. Križevci pri Ljutomeru. M-814 ZAHVALA!
Iskreno se zahvaljujem dr. Štiva-nu, postaji milice in vsem drugim, ki so tako hitro poskrbeli za prevoz na dializo, ki je bila odločilnega pomena za moje življenje. Hvaležna pacientka Etelka Hajdinjak, Vučja gomila 19. M-819
IZGUBLJENO!
3. februarja sem od ulice Arh. Novaka do zdravstvenega doma v Murski Soboti izgubila zlati uhan. Najditelja prosim, da se oglasi na upravi lista. M-RG POPRAVLJAM izolacije zamr
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
23. februarja 1986 minevata dve leti, odkar se je poslovil od nas ljubi mož, oče in stari oče
Rudolf Čarni
s Kukeča
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu.
VSI TVOJI
zovalnikov (če vam rosi, leden^ ali če iz njega teče) po ugodni ceni, hitro in jamčim za popravilo. Jože Kardoš, kovinoplastika, Lendava, Partizanska 97. Naročila sprejemamo po telefonu od 16. do 18. ure: 75 584. LE-10016 KMETOVALCI POZOR!
Izdelujem rotacijske mulčarje vseh širin od 0,9 m do 1,3 m za traktorje Tomo Vinkovič ter od 1,3 m do 2,3 m za vse druge vrste traktorjev. Namenjeni so za sekanje — mulčenje trave in tanjših vej ter rozg v vseh kmetijskih nasadih. Izdeluje Franc Rošker, c. v Rošpoh 28, 62351 Kamnica, telefon št. 062 621 233, prodaja OZ Trgokooperant, Titova c. 44, 62000 Maribor, telefon št. 062 38 960. M-MM
SEM PREKMUREC IN ŽIVIM V KANADI ter želim spoznati iskreno in dobrosrčno kmečko ali mestno dekle, staro od 22 do 30 let. Otrok ni ovira. Ponudbo s sliko pošlji na naslov: Venci Smodiš, 2547 KING ST. E APT, 110 HAMILTON, Ont., Canada. M-OP
IZVAJALCA FASADE Z OPEKO V VERŽEJU IŠČEM. Telefon: 062 512 850. M-796 GOSPODINJE POZOR!
Imate težave z zamrzovalno skrinjo, skrinja rosi, toči ali se na njej nabira led? Pokličite servis po telefonu: 062 774 806. Popravimo vam takoj in strokovno. Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-MM
SERVIS TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC IN PRŠILNIKOV KŽK KRANJ, TOZDA AGROMEHANIKA, in METALNE RAU MARIBOR. Servisni zastopnik Agromehanike Kranj: Drago Colnarič, servis knletijske mehanizacije, Lukavci 47, Križevci pri Ljutomeru, telefon: (069) 81 003 ali 81 652. M-697
STRAN 14
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
Jože Podlesek
upokojeni sodnik in predsednik sodišča
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU
Delovna skupnost Temeljnega sodišča v Murski Soboti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta
Petra Lešnjaka
iz Lendave
ki nas je v 77. letu starosti nepričakovano zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivom ELME, OZ Lindau in OZ Lendava. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Še enkrat hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: sinova in hčerka za družinami
Srce je dalo vse, kar je imelo, -nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno si samo.
V SPOMIN
6. februarja so minila tri leta, odkar živimo brez našega dobrega moža, očeta in dedka
Mihaela Gomboca
iz M. Sobote
Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in žalostno spoznanje, da te ni več med nami, toda spomin nate bo ostal do konca naših dni.
ŽALUJOČI: TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je tiho, kakor je živela, za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča
Ana Bertalanič
roj. Goričan
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delovnim organizacijam in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali številiie vence in šopke ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Anton, sin Jože z ženo Marijo, vnuka Jože in Jani z družinama, vnukinja Gabrijela ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica in prababica
Terezija Kustec
iz Gornje Bistrice
Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, tov. Štefanu Žižku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Gornje Bistrice za odpete žalostinke, kolektivu OŠ Beltinci ter vsem sosedom in drugim sorodnikom.
Žalujoči: hčerke in sinova z družinami, vnuki z družinami in pravnuki
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa je po kratki bolezni v 71. letu za vedno zatisnila trudne oči naša draga mama in stara mama
Marjeta Veldin
iz M. Sobote
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in delovnim kolektivom • za darovane vence in šopke, nam pa za izrečeno sožalje.
Posebna hvala dr. Kološevi in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, govorniku KS Park, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Vera ter sinova Milan in Karel z družinami
ZMANMJk
V 88. letu starosti nas je tiho, kakor je živel, za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek
Štefan Zrim
zvonar iz Kuzme 61
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Beli Znmu, znancem, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku ter drugim duhovnikom za pogrebni obred, organistu, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Mariču za ganljive besede. Iskrena hvala vsem sovaščanom Kuzme, ki ste nam priskočili na pomoč.
Vsem še enkrat — lepa hvala!
Kuzma, 11. februarja 1986
Žalujoči: žena Marija, sin Štefan z družino iz Kanade, hčerke Terezija, Marija in Anica iz Kanade, brat Jože iz Kanade, brat Rudolf ter sestre z družinami, vnuka Stanko in Cvetka ter drugo sorodstvo
Ne bi verjeli resnici, da te ni več med nami, ko tvoja smrt ne bi ranila naša srca. Naš dom je ostal tih in osamljen.
ZAHVALA
Globoke bolečine so nastale v naših srcih, ko nas je 13. januarja za vedno zapustil dragi moz, ljubljeni oče in »	stari oče
Elek Smodiš
iz Stanjevec
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsems0^0^°^- v°^°Topke^^ ktivu Potrošnika tozd Preskrba ter vsem, ki so da	j £ poslovilne besede,
sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo g. duhovniku	in dr Kirš.
govorniku KS Cirilu Bunderli, pevcem iz G. Petrovec za oup
Prav lepo se zahvaljujemo nS sSe^om in b<£im J<i so Sepin^ ErkSe^
« m ivannm vnuka Miran in Ivan ter hčerka
Ni hujših bolečin, kot nate je boleč spomin!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti dragega moža, brata in svaka
Jožefa Torka
zidarja iz Filovec 143
se ob tem težkem trenutku zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru ter govorniku KS Bogojina za zadnje, poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Filovci, 3. februarja 1986
Žalujoči: žena Terezija in vsi njegovi
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno si samo.
(O. Župančič)
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je za vedno zapustil v 82. letu starosti dragi mož, oče in stari oče
Štefan Kardoš kovaški mojster v pokoju iz Sebeborec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Majdi Andrejek za poslovilne besede ob odprtem grobu, Obrtnemu združenju M. Sobota in OOZS tozda PKP Puconci za sožalje ter vsem, ki so namesto venca darovali za gradnjo bolnišnice.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
STRAN 15
v besedi in sliki
SKUPŠČINA OBMOČNEGA SISA ZA PTT PROMET
MURSKA SOBOTA
Mladi učitelj, kje si?
V soboški občini je okrog 420 osnovnošolskih učiteljev. Komisija za idejnopolitična vprašanja vzgoje in izobraževanja, kulture in narodnosti pri komiteju občinske konference ZK si je zadala nalogo ugotoviti, kako se učitelji vključujejo v delo samoupravnih organov in družbenopolitične organizacije v šoli in zunaj nje.
V analizi, ki jo je na zadnji seji obravnaval komite občinske konference, so poudarili predvsem udejstvovanje učiteljev komunistov. Teh pa je od skupnega števila le okrog 36 odstotkov. Čeprav članstvo v Zvezi komunistov ni edino merilo za samoupravno naravnanost ali aktivnost, pa vendarle ne more biti vseeno, zakaj je temu tako, zlasti še zato, ker se ne vključujejo mladi učitelji. Mlajša generacija pedagoških delavcev pa je nasploh bolj nezavzeta pri delu v samoupravnih organih v organizacijah tako na šolah kot v kraju, kjer prebiva. Resda je eden izmed vzrokov za to trenutni neugodni ekonomski položaj vzgoje in izobraževanja, vendar pa vse kaže, da mladi učitelji tudi niso dovolj pripravljeni na zahtevno delo, ki ni le učenje v razredu, ampak tudi delovanje na različnih področjih. S svojim zgledom imajo namreč učitelji velik vpliv na mladi rod, ki ga učijo in morajo tudi vzgajati. Kadrovanju za učiteljski poklic bo zato znova potrebno nameniti več pozornosti, obenem pa ne bi smelo biti vseeno, kdo usposablja mlade za to odgovorni poklic. Analiza je tudi pokazala, da so učitelji bolj aktivni in imajo več odgovornih funkcij po vaseh, v Murski Soboti in drugem največjem središču, v Beltincih, pa je angažiranost prosvetnih delavcev najmanj zadovoljiva. Da bi imeli za to manjše možnosti — s to tezo se člani komiteja nikakor niso stnnjali.
Kljub vsem ugotovitvam pa je bilo sprejeto mnenje, da so osnovnošolski učitelji v* primerjavi z drugimi izobraženci v svojem okolju še vedno med najbolj dejavnimi. Zato bi kazalo ugotoviti, kako se vključujejo v samoupravno in družbenopolitično aktivnost pedagoški delavci srednjih šol in drugi izobraženci.
J. G.
Kinološko društvo Murska Sobota obvešča..., da se začne začetni tečaj šolanja psov vseh pasem .. . Vsi interesenti se lahko prijavijo ...
... torej, si se že prijavil?
... hov, hov, za mene bo to opravil gospodar, hov ... se mi ne da, čeprav bi po oglasu moral to storiti sam ... hov, hov... saj sem vendar jaz interesent, in ne gospodar. .. hov, hov, hov!
Za
enotno
plačevanje telefonskega
Načrt ptt storitev v letu 1985 je uresničen, kar pa ne velja za fizični obseg, saj so potrebe po hitrem in učinkovitem komuniciranju iz dneva v dan večje. Zaradi slabše razvitosti gospodarstva v Pomurju očitno še ne morejo uresničiti vseh zahtev. Tako so v minulem letu načrtovano izpolnili le pri poštnih storitvah, kjer znaša presežek kar 7 odstotkov. To je v glavnem rezultat večjega prometa paketov ter vplačil in izplačil poštnih hranilnih vlog. Telefonske storitve so za 2 odstotka za predvidevanji, kar gre v mno-gočem pripisati zamujanju rokov dobaviteljev opreme. Zato so bile nedokončane naložbe y Bo-doncih, Bogojini, Beltincih in na Tišini, kar naj bi uredili v letošnjem letu. Za 11 odstotkov je manj telegrafskih storitev v primerjavi z načrtom. Kljub temu pa so v Delovni organizaciji za ptt promet v Murski Soboti dokaj zadovoljni z doseženim, saj jim je uspelo opraviti obsežne naloge pri razvoju telefonskega prometa, širjenju in gradnji omrežij ter prenosnih sistemov. Ob koncu leta 1985 je bilo vključenih 9529 telefonskih naročnikov, s čimer so bile zmogljivosti central povprečno izkoriščene 76-odstotno. Vzpostavljen je 120-kanalni prenosni sistem od
OB LETNIH KONFERENCAH GASILSKIH DRUŠTEV
V ospredju požarna preventiva in tehnična opremljenost
V soboški občini končujejo letne konference gasilskih društev, na katerih ocenjujejo dosedanje delo, osrednjo skrb pa namenjajo razvoju požarnega varstva v tem srednjeročnem obdobju. Letne konference so dobro obiskane, saj doslej ni bilo zbora, na katerem ne bi bilo vsaj 25 članov, skupaj je bilo 2.112 udeležencev. Tudi razprave so vsebinsko zelo bogate, kar kaže na interes delovnih ljudi in občanov za nadaljnji razvoj požarnega varstva. Poleg izobraževanja, vključevanja novih članov, tekmovanj in podobno, razpravljale! največ pozornosti namenjajo požarni preventivi in tehnični opremljenosti. Na to tudi opozarjajo šte-
priključka vozelne centrale v Ljutomeru do glavne centrale v Murski Soboti, v javni telefonski promet pa so priključili tudi 7 telefonskih govorilnic.
Teh nekaj podatkov so izpostavili na skupščini območnega sisa za ptt promet v Murski Soboti, na kateri so delegati sprejeli tudi finančni načrt, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območnega sisa, ki ga je potrdilo 64,5 odstotka ozdov in KS, ter samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1986—1990. Pri Slednjem so delegati z zadovoljstvom sprejeli pobudo iz Ljubljane, po kateri naj bi prispevek od vrednosti gradnje telefonskega priključka povišali od 20 na 30 odstotkov. Na ta način si namreč v Pomurju obetajo hitrejši razvoj telefonije.
Delegati so se precej časa zadržali ob predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa ter združevanja dela in sredstev za uresničitev srednjeročnega načrta območnega sisa v obdobju 1986—1990. Strinjali so se s povprečno letno rastjo poštnih storitev za 1,6 odstotka, telegrafskih storitev za 6,2 odstotka in telefonskih storitev za 10 odstotkov,
vilni požari, ki vsak dan povzročajo veliko materialne škode. Prav lani smo bili priča številnim požarom v Jugoslaviji, ki so naredili velikanske škode. V Sloveniji je bilo lani 1660 požarov, v Pomurju okrog 50, od tega v soboški občini 20, izmed katerih sta bila dva večjega obsega — v Motvarjevcih in Beltincih (Fazan). Na večjo skrb preventivni dejavnosti pa opozarjajo tudi vsakodnevne nevarnosti v človekovem okolju in ravnanje z nevarnimi snovmi.
V tem srednjeročnem obdobju bodo torej gasilska društva v soboški občini osrednjo pozornost namenila požarni preventivi in tehnični opremljenosti. V vseh krajih želijo zagotoviti dovoljšne količine gasilne vode, ki je sedaj še marsikje primanjkuje. Ze letos bo 43 gasilskih društev zgradilo 125 vodnih objektov, ki jih bodo financirali iz skupnih sredstev društev, krajevnih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. Gasilska društva bodo za sleherno gospodinjstvo izdelala program preventive za upravljalce zgradb (voda, shramba vnetljivih snovi in priročna gasilna sredstva). Do konca maja bodo gasilska društva izdelala požarnovarnostne načrte za svoje območje delovanja s potrebnimi ukrepi. V zimskih mesecih pa bodo vsako leto tudi organizirali vaje in predavanja s prikazom filmov za prebivalstvo. V tem srednjeročnem obdobju pa bodo na osnovi izdelanega programa tudi izpopolnili potrebno opremo. Tako načrtujejo, da bodo z lastnimi sredstvi in pa sredstvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari kupili 25 orodnih vozil, 8 cistern in vrsto druge sodobne opreme. Zaenkrat pa ne načrtujejo organizacije poklicnega gasilstva, čeprav so se v razpravah pojavljale tudi take zahteve, ker bi to terjalo veliko sredstev, to pa pomeni, da bi ostalo malo denarja za preventivno dejavnost in tehnično opremljenost. Usmeritev nadaljnjega razvoja požarnega varstva v Pomurju, je v tem, da bo glavna skrb namenjena občinskim in krajevnim centrom, ki bodo reševali požarno varstvo. V Pomurju pa tudi uvajajo načrt obveščanja ob požaru, kar tudi pomeni novo kakovost dela v gasilski organizaciji.
Feri Maučec
kar pomeni, da bi dosegli 11,3 telefonskega naročnika na sto prebivalcev (ob koncu leta 1985 je bilo 7,1 telefonskega naročnika na sto prebivalcev). V razpravi so delegati zlasti opozarjali na marsikdaj nevzdržen položaj v telefoniji in previsoke razlike v plačevanju zneska za telefonski priključek v oddaljenih krajevnih skupnostih. Sporazum so dopolnili z razširitvijo central v Raz-križju in Dobrovniku ter telefonske govorilnice v Rogašovcih, o čemer bodo do 1. aprila letos še razpravljali v ozdih in KS Pomurja.
Pomemben pa je gotovo sklep, po katerem mora komisija za samoupravni sistem in družbenoekonomske odnose do naslednje skupščine sisa pripraviti variantni predlog solidarnosti znotraj Pomurja za hitrejše urejanje telefonskega omrežja, s čimer bodo seznanili vse družbenopolitične organizacije in skupnost pomurskih občin. Z njim se zavzemajo za celovit in enoten pristop v naši republiki pri plačevanju deleža gradnje novega telefonskega priključka. Po začasnem sklepu skupščine območnega sisa je ta delež 20 odstotkov, oziroma 80 tisoč dinarjev.
Milan Jerše
in DS.
Na Valentinovo, 14. februarja, pravi stari pregovor, se ptički ženijo. Koliko se nas je spomnilo tega prav na tisti dan? In, ali se res ženijo? Kdor ptičkom pomaga v zimskih stiskah, gotovo vse to ve, vedo pa tudi člani beltinskega društva za vzgojo in varstvo ptic Slavček, ki so se spomnili družabne prireditve »ptičje gostiivanje«. Priredili so ga pred dnevi, na Valentinovo. Prvič a ne zadnjič, zatrjujejo. Nova in izvirna prireditev se je pridružila njihovim razstavam ptic in malih živali.
Sneg jo je seveda zagodel tudi organizatorjem ptičjega gostiiva-nja; prireditev so načrtovali na prostem, zdaj pa so se morali zadovoljiti z bivšo učilnico, ki jo imajo sicer za razstave pernatih varpvancev. V kot so »posadili« košat gaber in na gostiivanju nikoli manjkajoči pop je pred začetkom obreda kritično pregledal drevo, če so na njegovih vejah dovolj na gosto obešene »ptičje« pogače. Potem se je z izbranimi besedami v narečju obrnil k občinstvu, med katerim je z veščim očesom izbral tiste z debelejšimi denarnicami in jim podelil kumovsko čast: Ti boš kum sinicam, ti slavčkom ... In potem so ptičke poročili, da ne bi v letošnjem letu te najstarejše dejavnosti . opravljali nezakonito.
•. — ----
Darila za četverčke
V Potrošnikovi blagovnici Ciciban v Murski Soboti je bila v petek prisrčna slovesnost, na kateri so predstavniki te veletrgovine staršema prvih pomurskih četverčkov podarili štiri lične pakete z uporabno vsebino. Ko je štirikratni mamici Zdenki Savel vročal direktor tozda Izbira Drago Kolmanič še cvetje in čestital po izjemnem dogodku, smo jo pobarali, kako mali nadebudneži rastejo, očeta Slavka pa povprašali, ali se v edini specializirani prodajalni izdelkov za najmlajše že kaj znajde. Odgovoril je z da, ker je bilo potrebno nakupiti veliko plenic in vsega drugega, ko so bili novorojenčki in mati še v bolnišnični Oskrbi. Direktor Potrošnika Jože Kovač nam je ob tej priložnosti povedal, da je pobuda o obdaritvi stara tudi toliko kot Aleš, Sonja, Uroš in Sandra, vendar so čakali njihov prihod domov.
Zdaj so četverčki že krepki dojenčki, čeprav so prezgodaj privekali na svet, tehtajo pa že
Nižja raven zdravstvenega varstva
V petek so se na 22. skupni seji zbrali delegati porabnikov in izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti. Brez pripomb in razprave so potrdili poročilo o uresničevanju dogovorjenih usmeritev in nalog v prejšnjem srednjeročnem obdobju.
Osnovna značilnost zdravstvenega varstva preteklega srednjeročnega obdobja je bila podrejanje nalog manjšim denarnim sredstvom. Na možnosti zagotavljanja pravic iz zdravstvenega varstva sta negativno vplivala neugodna starostna sestava prebivalstva in visok delež kmečkega prebivalstva, ki s svojimi prispevki plačujejo le 30,3 odstotka stroškov za zdravstveno varstvo kmetov. Raven zdravstvenega varstva pa je bila nižja tudi zaradi plačevanja zdravstvenih storitev izven Pomurja, kajti skupnost ne more vplivati na ceno teh storitev in so največkrat višje kot doma.
Čeprav smo načrtovali, da bomo zmanjšali obseg najdražjih zdravstvenih storitev, tega nismo dosegli. V domačih bolnicah smo zmanjšali ležalno dobo bolnišničnega zdravljenja (leta 1981 je bila 10,6 dni, leta 1985 pa 10 dni), vendar pa se je povečala pri osebah, ki so se zdravile izven Pomurja (leta 1985 kar 24,5 dni).
Vsa leta smo porabili tudi preveč zdravil, visoka pa je bila tudi vrednost recepta na enega uporabnika, na kar je vplivala predvsem potreba po zdravilih ostarelih oseb. Povprečna vrednost zdravil na enega uporabnika je bila leta 1984 1645,50 dinarjev (leta 1981 pa le 626,58 din).
V želji poceniti zdravstvene storitve smo v srednjeročnem načrtu zapisali kot prvo nalogo zdravljenje in nega na domu in dispanzersko delo. Vendar pa te oblike zdravstvenega varstva še niso oživele. Za preteklo srednjeročno obdobje je značilno še poslovanje z izgubo (razen leta 1982, 1983), iztrošenost opreme in fluk-tuacija delavcev, predvsem zdravnikov.
Delegati seje pa so se seznanili tudi s poslovanjem Občinske zdravstvene skupnosti, kije lansko leto »ustvarila« 86,411.769,50 dinarja izgube. Trdijo, da je vzrok za negativno poslovanje predvsem v odplačevanju zdravstvenih storitev izven Pomurja in usklajevanju osebnih dohodkov. Zato so sklenili, da koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela v sodelovanju s Komitejem za družbeno planiranje občine predlaga posebne prispevne stopnje za plačilo nekritih izdatkov. Sprejeli so tudi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih načrta občinske zdravstvene skupnosti za sedanje srednjeročno obdobje, ti ga bodo poslali v potrditev vsem ozdom in krajevnim skupnostim, ter samoupravni sporazum o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za naloge s področja SLO
Dan, ko se ptički ženijo ali Ptičje gostiivanje po beltinsko
Seveda ni teklo vse tako hitro kot to tukaj opisujemo, saj je bilo govoranc in petja ter raztegnjene harmonike še pa še. In kot se za gostiivanje spodobi, so Ne koncu in še pred koncem svatje pridno jedli vrtanike in ocvir-kovice, ki so jih med obredom gledali obešene na gabru kot »ptičjo« hrano, sčasoma pa se je tudi vino segrelo na sobno temperaturo in je tako brez težav steklo po žejnih grlih o prepelicah pojočih svatov.
Ob koncu zapisa bi bilo dobro reči kaj ocenjujočega, kritičnega.
Pop je z veščim očesom izbral »pejnezne« kume. Posnetki: J. Š.
dvakrat toliko kot ob rojstvu. Praktična darila, ki jih je izbrala Cicibanova poslovodkinja Irena Sedlar, sicer sovaščanka zdaj tako številčne družine iz Murskih Črnec, bodo mamici gotovo v pomoč, lepo pa bi bilo, da bi se na podoben način s praktičnimi darili odzvale tudi druge delovne organizacije.
Majda Horvat
Dobronamerni svat in nepristranski opazovalec se bosta strinjala v oceni, da je ideja o tovrstnem gostiivanju za pet, da so jo beltinski Slavčkarji udejanjili z največjim žarom in da ob splošnem pomanjkanju domiselnih prireditev v pustnem februarju predstavlja popestritev. Na osnovi prve izkušnje jo morajo še kdaj organizirati v širšem obsegu ob pomoči — denimo — kulturnega društva, Slavčkarji pa naj bi dali še več poudarka njenemu osveščevalnemu in vzgojnemu pomenu. J. Š.
Podatek, da poleg materinega mleka pospravijo dojenčki še tri zavitke humane na dan, kmalu pa bodo lahko uživali tudi Pomurkino mleko v prahu. Da ga izdeluje domača tovarna, ob tem ni odveč.
B. Bavčar Foto: A. Abraham
križem kražem po naših šolah
11
OHRANIMO MURO
Na Muri, hitri in na žalost umazani reki hočejo zgraditi osem hidroelektrarn. Večina nas je proti temu, saj bi s tem uničili mnogo zakladov te reke.
Zaradi pomanjkanja električne energije so se tudi na Muri odločili zgraditi elektrarne. S tem pa bi uničili živali, ki nekatere živijo samo v Muri in njenih mrtvih rokavih. Voda, ki bi poplavila vse rokave Mure in tudi veliko rodovitne zemlje, bi vse uničila. Štorklje, ki so ponos Pomurja, in tudi nekatere druge živali in rastline, tu več ne bi mogle živeti. Voda v akumulacijskih jezerih elektrarn bi uničila tudi mline, ki so tudi posebnost Mure. Zaradi poplavljene vode bi se vzdignila podtalnica in bi v Radencih uničila mineralno vodo. Elektrarne bi uničile še marsikaj lepega ob Muri in v njej.
Vsi šolarji smo za ohranitev Mure in pomagamo, da bi ostala, kakršna je vedno bila.	Bogomir Balažič, 6. a
COŠ Gornji Petrovci
Mura, bodi močna!
Mura, pomurska reka, Mura, pomurska dika ti, ali res, da ti katastrofa grozi?
SODOBNA KMEČKA POVEST
Kaj bodo storili s teboj, reka? Bodo res ukradli ti valove, bodo res ukradli ti življenje, lepoto in ponos?
Spretna Muca
Zjutraj, ko sta šla oče in mamica v službo, sem šla zaklenit hišo. Pomahala sem jima in želela srečno. Niti opazila nisem, daje medtem muca smuknila v hišo. Ko sem prišla v kuhinjo, sem jo zagledala na mizi. Jedla je meso. Smejala sem se njeni spretnosti.
Farkaš Rozvita, 4. b
OŠ Črenšovci
Mura, boš res postala suženj človeka,
ki podjarmil bi te rad,
ki uklonil bi rad tvoje vode, ki hidroelektrarne bi postavil nate?
Mura, ali boš čez noč postala mrtva reka, se boš predala brez besed?
Se ne boš zase borila, se boš kar tako uklonila?
Reka Mura
Ob reki Muri je zelo lepo. Nekateri želijo, da bi na njej zgradili elektrarne. Mi mladi pa si želimo, da bi nam naša stara reka naprej tako lepo šumela in pela svojo neizpeto pesem — pesem o dobrih ljudeh, žitnem klasju, — o kruhu in sreči.	Stanko Štefka 4. b
OŠ črenšovci
Skrb za naše lepše okolje
Živim v kraju, ki je primerno čist in urejen. Moja vas se imenuje Videm ob Ščavnici. Za lepo urejeno okolje skrbi vsak posameznik sam in mi mladinci ter pionirji, ki vsak teden pobiramo smeti in urejujemo okolico.
Ko se ozreš po čudovitih pokrajinah, lahko opaziš skrbno obdelan vsak košček zemlje. Na oknih stanovanjskih hiš so rože, ki še polepšajo videz kraja. Okrog hiš pa so skrbno obdelani vrtički. Skozi vas pelje asfaltirana cesta. Ob cesti so’postavljeni številni kipi, dela kiparjev kiparske kolonije.
Vas obdajajo vinogradi in čudoviti gozdovi. Zrak v našem kraju je zelo čist, saj tu ni tovarn in industrije, ki bi ga onesnaževale in tudi prometa ni veliko.
V našem kraju se ljudje ukvarjajo izključno s kmetijstvom, razen nekaterih, ki so zaposleni v bližni Radgoni, Radencih, Ljutomeru, v Mariboru . .. Pionirji gasilci so postavili po vsej vasi veliko košev za smeti in tako pripomogli k skrbi za lepše okolje. Večina vaščanov se trudi, da bi bila naša vas čim bolj lepa in urejena. Vendar pa je še preveč takšnih, ki namerno odmetavajo papirje in druge smeti po vsej vasi.
Ti ljudje nam s svojim nespametnim ravnanjem otežujejo delo	SANDRA JAVERNIK, 8. A
OŠ VIDEM OB ŠČAVNICi
Slavica Fartek, 6. h COŠ Gornji Petrovci
Knjiga — moja prijateljica
Če bi me zdaj vprašali, kaj najraje počnem, bi vam zmeraj odgovorila, da berem knjige. Seveda pa sem najrajši sama v sobi, ko berem. Ko pridem iz šole, je moje prvo mesto ob knjigi. Nekaj časa berem, nato pa se odpravim delat domačo nalogo. Sedim v sobi, malo pišem, računam, potegnem črto gor in dol, končan eno in drugo nalogo. Ob mislih, koliko učenja me še čaka, mi kar mine pogum. Gledam skozi okno in tuhtam, kaj naj naredim. Ker ne najdem druge rešitve, odidem spet brat. Že nekaj časa pa ugotavljam, da se med branjem najbolje sprostim in s tem naberem največ moči za nadaljnje učenje. Ce se res ves predaš branju in bereš z vsem svojim občutkom, doživiš nekaj pri-
v
jetnih sproščenih uric. Če bi bila jaz pisateljica, bi pisala samo pustolovske knjige. Te me namreč najbolj zanimajo. V zadnjem času pa veliko prebiram tudi veliko enciklopedijo. V dnevni sobi imamo malo knjižnico knjig. Tu si jih vedno sposojam. Moja največja želja je, da bi imela v svoji knjižni omari čimveč svojih knjig. Iz vsake se naučim nekaj novega. Knjiga človeka vzgaja, plemeniti in prav zato jo moramo čuvati, kajti knjiga je moja največja prijateljica. Čeprav imam veliko učenja in drugega dela, vedno najdem čas za branje, kajti vedno me razvedri tudi v najtežjih položajih.
Janja Žunič, 8. r. OŠ VERŽEJ
Moj brat
Ime mu je Kristjan. Star je 13 let, obiskuje 7. razred OŠ na Kapeli. Ima temno zelene oči in skoraj črne lase. Je visoke postave in droban. Večkrat mi pomaga pri domači nalogi, če mi pa noče, pa se skregava. Do sedaj je bil v šoli še vedno odličen. Uči se bolje od mene, vse si bolj zapomni kot jaz.
Dobro se razumeva in želim, da bi ostal takšen, kot je se-daj'	Tanja Nedog, 4. r.
OŠ Kapela
Bilo je nekega sobotnega popoldneva. S prijatelji smo igrali košarko. Sredi igre se je pripeljal Jože s svojim novim kolesom.
Kolo je bilo rumene barve, prav takšno, kot sem si ga jaz želel.
Jože se je ponosno vozil po igrišču, mi pa smo nadaljevali s tekmo. Ko smo končali, se je še Jože vedno vozil. Tudi mi smo sedli na svoja kolesa in se vozili okrog Jožeta. Robi je predlagal, da bi se lovili s kolesom. Vsi smo bili zato, samo Jože se ni hotel loviti z nami. Bili smo jezni. Nagovarjali smo ga, naj se gre lovit, on pa je vedno ponavljal: »Kolo je še novo in bojim se, da se mu kaj zgodi.« »Kaj se mu lahko zgodi?« sem ga vprašal. »Lahko mi zlomite luč,« je dejal. »Da, luč mu lahko zlomim,« sem si potiho mislil, kajti bil sem mu nevoščljiv. »Kaj, luč!« sem zavpil. »Saj ni nihče tako neumen, da bi ti zlomil luč.« Končno smo ga le pregovorili. Lovil se je z nami. Vedno sem se vozil tik za njim in čakal ugodno priložnost. In končno! Robi je zapeljal pred njega. Jože je sunkovito zavil, jaz pa sem mu udaril v luč s prednjim kolesom, tako da se je-razletela na koščke. Jože se je razjokal in se odpeljal domov.
Tudi mi smo odšli domov, ker je bilo že temno.
Umil sem se in legel v, post e-Ijd. Dolgo nisem mogel zaspati, kajti pekla me je vest. Naslednji dan se je Jože pripeljal z novo lučjo na kolesu. Takoj ko sem ga zagledal, sem stekel k njemu in se mu opravičil. Jože je opravičilo sprejel. Zdaj sva spet dobra prijatelja, lahko bi rekel, da je zdaj Jože moj najboljši prijatelj.
KAREL KRAJCAR, 8. a OŠ 17. oktober, Beltinci
PESEM
0 VOJAKU
Ko si prišel na svet, nisi znal, kaj je življenje. Ata in mama sta te učila, kaj je življenje.
»Sel boš v vojsko, ves premražen boš. Se rad napisal pisma* boš, še rad prebral jih boš.
Ko prvič daš na rame puško, zamisli si: Postal sem vojak, pravi korenjak in poštenjak. V vojski hraber, močen in hiter bom.
Zamislil sestrico si boš, očeta, mamo, prav vso družino. Mislil nanje boš in rekel si: Doma so prav povedali mi vsi.«
Renatka Hozjan, 6. b OS France Prešeren, Črenšovci
Kdo te bo še pogledal?« Nežka je ni poslušala; podrsavala je po ledenini in če je mati ne bi še zmeraj vlekla za roko, bi se morebiti vrnila. Tako pa je pustila, da se je dogajalo, kar se je pač hotelo dogajati. Prav nobenega vznemirjenja ni čutila, nobene ihte ali trme. Pročelje domače hiše se je še zmeraj ponosno dvigovalo znad skednja in gospodarskega poslopja, po dvorišču so lazile kure, za okni so bile rože.
»Kaj sem pravil?« se je oče ves visok in zaraščen v lica prestopi! na stopnišču. »Še rada bo pri-capljala nazaj! Saj to vendar niti za prašiča ni — kaj za človeka?«
»Pusti zdaj otroka!« jo je mati potegnila v hišo. »Vidiš, da se komaj drži na nogah!«
Vrajoski je nekaj časa mrmral pred vrati, nato pa vseeno prilezel v kuhinjo in sedel za zapeček. Izbiral je polena in drezal v ogenj, kakor da je ne upa pogledati.
Nežka je ždela za mizo, kamor jo je zrinila mati in zrla po prostoru. Hrana ji ni teknila, a je vseeno jedla. Matije sedla nasproti nje, jt primaknila kruh in spremljala s pogledom sleherni zalogaj. »Jej, jej, dete,« je pravila, »saj si še bolezen nakoplješ, da se boš spominjala vse življenje. Po vasi itak že pravijo, da te je že sama kost in koža!« Zdaj je hčerka odložila žlico in se ji zazrla v obraz. Koza! je pomislila, niti toliko pameti nimaš, da bi vsaj zdaj držala jezik. In vedela je, da mora čimprej na-zaj. Tja, kjer je moč v hipu iztisniti iz vsakdana vso to kmetiško zlobo in zajedljivost. Vstala je in se odpravila v svojo sobo po obleko in stvari, ki jih je najbolj pogrešala, tedajci pa je oče stopil za njo in jo ustavi! med vrati. »Kar se tiče tistega,« je rekel, »pa greva jutri k zdravniku. Že dvakrat sem bil zaradi tega v mestu... in vse bo v redu, ne boj se.« Dobrohotni smehljaj, ki ga je hotel napraviti potem, se je zde! Nežki pomilovanja vreden, a jeza, ki se je zopet zaredila v njej, jo je premagala. Zaloputnila je vrata pred njim in nahitro zbasala stvari v torbo. Medtem, ko sta se Vrajoski Fe-rek in žena v kuhinji menila o njeni nesrečni usodi, se je izmuznila iz hiše in odhitela proti potoku.
Kobza je pribezljal naproti, kakor bi vstala od mrtvih. Prekucnil se je v zraku in butni! v njo, da jo je spodneslo in sta se povaljala v pršiču. Torba se je zakotalila med jelševje, da so se cunje razsule vsenaokoli. »Takega sem si našla, da še besedice ne upa ziniti!« ga je podražila, ko sta jih pobirala.
»Če bi prišli policaji,« je požugaj »potem bi te že branil. Do krvi!«
»Uboga mati niti ni vedela, kateri mi je nasul tistega čarila« se je zasmejala, »zdaj pa misli, da me je zmešal kak staruh!«
»Kaj pa naj bi ji storil — ženski?« se je zresni! »pa tudi zate nisem bi! več prepričan...«
»Mislil si, da bom ostala doma?«
Prikima! je in se napotil proti naselbini.
»In ti bi me kar pustil?« je pohitela za njim.
»Veliko tega si videla,« je reke! tiho. »Kaj ti lahko zdaj še lepega obljubim?«
»Reci, da kmalu pojdeva!« ga je zgrabila za roko, v kateri je držal torbo.
»Pojdeva,« je šepnil.
»Čez teden ali dva,« se je posmehnila.
Pospeši! je korak, kakor bi ji hote! ubežati.
»Vem, da ne pojdeva na boljše,« mu je dopovedovala. »Lahko tudi beračiva in kradeva, samo da ne bom tukaj na očeh, razumeš? Ne bi jim privoščila ...«
»Na boljše pojdeva!« je nenadoma zacepeta! Kobza. »Imela bova, da se bodo vsem sline cedile!« je skoraj zajokal. »Nočem se več razkazovati po trgih in sejmiščih kakor nema živina!« Nato je obrnil glavo, kakor bi se sramoval. »Povej mi, kdo naj mi pomaga iz dreka?« je zamrmral. »Staršev nimam, nikogar... oče Valent pa je že zdavnaj prilezel na kant.«
»Dve roki imaš,« je jela, a Kobza se je zavrtel na peti in odcapljaj da ga ni več dohajala ... »Ne bom se več obešala nate!« je kriknila, »sama pojdem!« Nato je zastala med jelševjem, kakor otročaj, ki so ga pustili v neznanem. Ne naprej ne nazaj si ni upala, a zametena ravnica ni ponujala nobene druge poti.
Naslednji dan sta poležavala, še ko se je oče Valent že drugič ves premražen vrnil s sprehoda. Kobza je našteval poklice, ki bi jih s svojim damskim znanjem lahko opravljal; primerjal jih je in lepšal, kot bi bilo še delo v premogovniku najla-godnejše opravilo na svetu. Potem je ugotovi! da bi za kaj bolj gosposkega vseeno moral opraviti vsaj še kakšno večerno šolanje in v hipu ga je minila vsa ihta. Da sta ga oče Valentin in mati Terezija pred leti že vpisala v kovinarsko, je reke! a je pobegni! takoj ko se je cirkus Lindan premaknil iz mesta. »Če bi bili vsi profesorji kakor Jopi!« je vzkliknil. Nežka ni razumela, in potem jo je ria vse pretege prepričeval, da je bi! žalostni klovn Jopi svoje dni pravi pravcati profesor. Poučeval je zgodovino in še nekaj imenitnejšega, a potem so ga dali za sedem let pod ključ — ko se je vrnil, je bila žena že drugič poročena.
»Ti bzikec bzikavi!« je požugal oče Valent, ko mu je Kobza pomagal sleči prevelik kožuhast plašč. »Če se ji bo poznalo, se boš pa cmeri! naj ji poiščem padarja!«
Fant se je potuhnil izza starčevega hrbta, kakor bi ga bilo sram.
»Dokler mu ne poženejo brki, mu ne dovolim,« se je nasmehnila Nežka.
»Nikoli mu ne bodo zrasli,« je modroval oče Valent, »njemu že ne! Čemu pa so afne zmeraj gole okoli riti?«
Kobza se je zavlekel k Nežki in se namrščil: »Še nocoj stopim po ta prekleti bencin! Kaj, mislite da me je strah?«
Starec ga je ošteval in dreza!, da se je ponoči res odpravi! s plastično kanglico v vas. Nežka ga je pospremila in vztrepetala, kakor bi se odpravljal na fronto. »Psi te bodo pogrizli,« ga je poskušala zadržati, »ali pa te bo kak brdavs s kolčem po glavi«, toda Kobza je odločno stopil v temo. »Najprej mi morajo dati soli na rep,« se je suho smehljal. Potem ga je v strahu čakala vse do jutra.
»In ti temu praviš bencin?« je Jopi zjutraj samo povohal kanto.
»Bencin,« je skomignil Kobza. »Kaj pa bi bilo drugega v...«
»Traktorju!« se je zarežal oni.
»Traktorju« je pokima! fant.
»Nata,« je rekla Nežka.
»Nafta — kajpada!« je Jopi švrcni! Kobzo po temenu.
Potem jima je morala opisati tistih nekaj hiš, pri katerih so imeli avtomobile in naslednjo noč se je tudi Jopi:odpravil s Kobzo. Zdaj Nežke ni skrbelo, kajti Jopi ju je vseskozi zaupala; zaspala je, še preden si je oče Valent očistil protezo in jo namoči! v obtolčeni lonček na potici. Ponoči jo je predramilo hrumenje avtomobila. S starcem sta zlezla pokonci in se v snu spogledovala. »AH že greje?« se je Kobza širokoustH skozi vrata. »Ti paglavec paglavi!« je zažlobudral oče Valent, toda potem je urno zlezel s postelje in je! otipavati po kotih prikolice. »Greje, greje,« si je mel dlani. »Saj bi mi sicer še duša pozebla — zaradi tega prekletega dingača!« Tudi Kobza in Jopi sta prilezla v kamrico in se tiščala h grelcem. »Vedel sem, da bo ta prašeč pobral ves bencin« je opleta! »zato pa mu nisem odpri tega v slovo. »In je privlekel iz predala steklenico.
»Konjak!« je požvižgal Jopi.
»Francoski!« je starec podržai steklenico k luči. »Dvajset let bo, ko smo še nastopali za mejo.« Nato je napredal o datjnjih deželah in varval steklenico v naročju, kakor je sploh ne bi namerava! odpreti. »S samo gospodo smo nazdravljali! Iz takih kozarcev!« In je pokazal s tresočima dlanema.
»Večkrat sem pomišljala, kaj je bila vaša veščina?« je vprašala Nežka.
»Moja?« je zategnil starec. »Jaz vendar nisem bil artist. BH sem direktor! Direktor mednarodnega cirkusa Lindan!«
»Hopsasa!« je pokima! žalostni klovn Jopi in mu vzel steklenico iz rok. »Bom odpri,« se je ponarejeno priliznil. »In natočil, kakor se ob takih prilikah spodobi.«
Nežka je srkala lesketajočo se tekočino in se prepuščala sanjam o prepolnih ložah in damah s kukali, o sprejemih na dvorih in o artistih, ki so se smehljali z naslovnic po vseh svetovnih mestih. Žgalo jo je po grlu in v želodcu, da se ji je jelo spahotati, toda kozarec za kozarcem si je vse bolj želela opijanjajoče omame. Oče Valent je zopet postajal direktor in žalostni klovn Jopi je bi! zopet profesor, le Kobza — kaj bi z njim, je pomišljala, kaj bi s tem otročičkom ciganske polti in možatih lic — kateri poklic bi mu izbrala? Pa ga je ugriznila v ramo, da je zacvilil in polil 'dragoceni napitek. »Pijana si!« je kriknil. »Tisti je pijan, ki poliva. AH ne, oče Valent?« se je smejala, da so ji šle solze na oči.
Starec se je brezzobo hahljal si dolival. »Mladost, « je pravi! »mladost je šla iz mene ... Ne! Samč skozme je šla. Samč za hipec, samo hip! da sploh več ne verjamem, ali je kdaj bita ...«
»BiH ste mladi in zapeljivi,« je oponašala Nežka. »Kolikor ljubezni, toliko mladosti,« je mrmrat.
»Kolikor denarja, toliko ljubezni,« se je zakro-hotal Jopi.
»O, ne,« je skoraj krikni! starec, »kar sem ime! s Terezijo, je bila ena sama ljubezen! Spoznala sva se, ko nama je bilo obema natanko štirideset let; njej eno več, meni eno manj! Takrat so bili vsi računi že poravnani, zapomnite si to, otroci! In je privlekel na piano še drugo steklenico konjaka. »Ta je iz Hamburga,« je povzdignil, čeprav sta bili obe steklenici enaki. »Takrat — ko so si Nemci že opomogli!«
Nežka je videla samo še obraze: starčevega, ki se je naslanjal na palico in si mečkal brado, Jopi-jevega, ki se je naslanjal vznak in se smehljal v strop, in Kobzinega, ki jo je ptičje gledal povsem od blizu. »Rada vas imam,« je kriknila. »Vse!« Vzpela se je, se opotekla do očeta Valenta in ga poljubila na čelo, nato je objela še Jopija in zakoračila v temo. Podrsavala je po zmrzeli, ki se je lesketala vsenaokoli, se oprijemala avtomobilov in šotorskega krila ... »Padla boš,« je pritekel Kobza za njo. »Če bom, bom vstala,« se ga je oprijela. »Zmeraj bom vstala, razumeš! Zmeraj, zmeraj, zmeraj!« Nato je pustila, da jo je vodi! za roko, toda nazaj v prikolico ni hotela. Obhodila sta shojeno vse do potoka, nato je hotela po potki, S se ji je prehucnilo v želodcu, da je stopila v sneg in bruhnila. Kobza jo je zgrabil čez ramena in potrpežljivo čaka! da se je izkašijaia in izpljuvala. »Nikoli več ti ne bom pustil, da bi pila,« je nekam trdo reke! »Če bi bila trezna, bi te premlatil!«
Zjutraj jo je že navsezgodaj zbezal s pograda in čeprav se ji je še vrtelo v glavi, je morala z njim na sprehod. Tarnala je in tožila, a jo je neprizanesljivo vleke! v jutranji hlad. »Sva delala načrte za v naprej?« jo je ustavi! med polji.
Prikimala je.
STRAN 17
VESTNIK, 20. FEBRUAR 198«
odmevi, mnenja, stališča
Kaj razkrivajo elektrarne na Muri?
(nadaljevanje in konec)
Circulus vitiosus ali blodni krog proizvodnje je postajal čedalje bolj izrazit.
Na svetu so danes mnoga območja, ki so preskočila vmesne faze in ni potrebno posebej poudarjati, da so iz tega razvidna tudi znamenja zaostalosti, ker se nekatera območja, kot na primer naše, oziroma jugoslovansko gospodarstvo nasploh, še zmeraj ukvarjajo s vprašanji aluminija, elektrifikacije, torej energije — eletriko iz murskih elektrarn potrebujemo za aluminij, po Kondratjevi shemi je to značilnost gospodarjenja v obdobju od 1900 do 1950!
Svetovni kapital je vedno znova moral najti izdelke,, s katerimi je prodiral čedalje globje v svet in slednjič zelo nevarno ogrozil obstoj tega sveta samega. Kondratjev je postavljal hribe in doline valov po petdeset let narazen, kar je seveda bolj shematskega značaja, ker so dejansko obdobja čedalje krajša.
Mnogi novi izdelki, ki so bili potrebni za konjunkturni val, so bili, predvsem v novejšem času, namenjeni predvsem trošenju, bili so tako rekoč sami sebi namen, ker si kapital prizadeva, da proda in iztrži čim več in uporablja v ta namen vse mogoče načine reklamiranja in sklicevanja na popolnejše — tak izdelek je tudi avtomobil, toda tehnologija, ki se je razvila z njim, je prehajala na druga področja, n. pr. kmetijstvo, informatiko ...
Svetovno gospodarstvo, tisti njegov del, ki določa globalne trende, se je začelo odrekati trošenju zaradi trošenja, vsaj v tistem delu proizvodnje, ki najbolj uničuje naravo, ker se je pokazalo, da se to preprosto ne splača in je zelo nevarno. Vprašanje je seveda, kako pravočasno in globoko je to spoznanje, toda tisti z manj kapitala bodo morali prestrukturiranje izvesti prej. Škoda, ki nastaja, je tudi za veliki kapital težko odpravljiva ali celo neodpravljiva.
TEMPORA MUTANTUR NOS ET MUTAMUR IN ILLIS
Časi nas spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi — toda nekoč lahko pride do točke, ko več ne bomo mogli slediti časom.
Razmere za nove oblike gospodarjenja so tem ugodnejše, čim bolj so ekološko ohranjene, ker so prejšnje faze razvoja zahtevale zase mnogo surovin in energije, kar vse uničuje naravo. Toda ti postopki so se pokazali za zmotne, ne pa za nujne predhodnike današnjim alternativnim. Alternative ali drugačni načini pridobivanja dobrin pa se uveljavljajo na vseh področjih.
Če primerjamo, kdaj so se pri nas uveljavljali posamezni izdelki in tehnologije, potem vidimo, da zaostajamo v povprečju za 20 do 30 let. Iz tega nastaja prednost, ki jo z zgraditvijo elektrarn nepovmljivo izgubimo. Na raven svetovnega prestrukturiranja lahko stopimo z alternativnimi načini ekološko ustreznega prodobivanja fundamental-nih dobrin — hrane. S tem industrijsko nerazvitost preobrazimo v strukturno prednost, ker je za ekološko poljedelstvo, ki se mu v največji meri lahko odpre tudi devizni trg, potrebno mnogo človeške delovne sile ter biološke razmere, kakršne doslej še nimamo: raznolikost naravnih razmer in bionergija.
Z zgraditvijo elektrarn jih ne bo več. Kakor iz svojega tehnološkeg izročila ne moremo po konkurenčnih cenah razviti strojev, ki bi ustrezali svetovnim normam, tako lahko izredno ugodno posežemo vmes z alternativnim kmetijstvom, katerega pridelki se bodo čedalje dražje plačevali. Na osnovi tako ustvarjenega kapitala si potem lahko privoščimo umestne fundamentalne raziskave, na področjih seveda,kjer imamo možnosti, ker niti Japonci niso za vse. Lahko začnemo uvajati bioinženiring, da, celo računalništvo, pri čemer je lahko tovarna Mura pravšnji nastavek, tako s kapitalom kot z naravo proizvodnje.Sin-gapur je bil najprej prispodoba zaostalosti s svojo tekstilno industrijo, danes pa v mikroračunalništvu ogroža že tudi prej omenjene Japonce. - V tem primeru Mura ne bi smela izvažati svojega kapitala na ekonomsko negotova območja, kjer so se s podobnim načinom izvoza
dopisniki so zabeležili
KUPITE,KUPITE. . .SNEG!
Čeprav so nekateri branjevci in branjevke na soboški tržnici kar dolgo vztrajali in ponujali sadje in zelenjavo tudi ob zelo nizkih temperaturah, pa jih je obilno sneženje le pregnalo s prodajnih prostorov. Posnetek s soboške tržnice je nastal na pustni torek pa kljub temu na njem ni maškar ne trgovcev. Čeprav bi bil sneg s stojnic in okrog njih očiščen, verjetno ne bi imeli veliko dela — ta dan je vsak hitel za zapeček. Foto: Albert
DOBROVNIK
Spodbudna vest
V Dobrovniku se v teh zimskih mesecih delavci TZO z vso zagnanostjo, pripravljajo na melioracijo in komasacijo Gornjega travnika. Ta del, ki se razprostira ob Bukovnici, sega do Lendave in se težko obdeluje; nizki travniki so ob vremenskih neprilikah pogosto pod vodo, tla so kisla. Z melioracijo bodo dobili boljšo zemljo, ki bo dala večji pridelek. Hkrati bodo razdrobljene parcele, ki onemogočajo strojno obdelavo, združili in kmetom olajšali delo.
Izvolili so že upravni odbor, ki bo skrbel za nemoteno delo, in povezavo z lastniki zemljišč. Dela bodo začeli takoj, ko bo pospravljen zadnji pridelek.	E. Milinkovič
MOTVARJEVCI
NOVA KNJIŽNICA
Ta mesec so v prostorih osnovne šole v Motvarjencih odprli novo knjižnico. Knjižne police so bile ob otvoritvi bolj skromno založene, vendar bodo domačini še zdaj našli zanimivo branje za zimske večere. Vodja knjižnice je Geza Kovač, ki se skupaj z drugimi zavzema za njeno obogatitev.	K. Š.
tehnologije in kapitala opekli že tudi drugi. Glej Spiegel, 30. dec. 1985, poročilo o nemško-egiptovskih tekstilnih,poslih!
IN HAC RE OMNI, UT AGRICOLAE DUCUNT, PEDE STAN-DUM EST
V tej zadevi si moramo vsi, kakor pravijo kmetje, na vse kriplje prizadevati.— saj gre v resnici za »res agriculturae«, za kmetijstvo!
Polno zaposlitev, konkurenčnost v svetovnem merilu in socialno varnost lahko omogoči samo prestrukturiranje, ki jemlje za osnovo pomembne pokrajinske razmere: raznolikost s hribovskim, ravninskim in obmurskim svetom, ki so med seboj v popolni ekološki soodvisnosti in ki vsak zase dovoljujejo nemonolitne oblike alternativnega kmetovanja, ki prehaja med drugim v biovrtnarjenje,... in ki je ekološko tako zahtevno in ima tako nenadomestljive kot druga emikropro-cesorska tehnologija!
Zanj je potrebno mnoštvo tradicionalnih znanj kmetovanja, ki sta jih kemija in pretirana mehanizacija začasno zatrli, vendar se izkazujejo za edino perspektivne in ekonomične. Najpomembnješe pa je, da ustrezajo na svojem področju, svetu visoke tehnologije, ker gresta le-ta in alternativno kmetovanje z roko v roki.
Pomursko kmetijstvo, ki ima če se pokrajina ne uniči z elektrarnami, svetovno relevantne razmere, se mora, tako ali drugače, zavedati tudi svoje socialne vloge, zaposliti mora čim več ljudi, kar se doslej prepušča socialno in tehnološko nebogljeni industriji, ki je v izteku. Prenehati mora z industrijskim kmetijstvom, ki je vmesni člen eksploatacije zemlje in ljudi v prid centralnemu kapitalu.
Ko bodo z elektrarnami zamočvirili nepredvidljive površine obdelovalne zemlje — vodni stolp, v povprečju 5 metrov nad pokrajino, najviše čez 8 metrov, bo oživil vsa stara močvirja iz časov, ko Mura še ni bila regulirana in povzročil nova! — in bo zaradi posekov gozdov spremenjena mikroklima (gozd greje!), območje bolj odprto za vetrove, bo postala vnebovpijoča neumnost očitna, območje bo pa za vedno zaostalo.
PRO ET CONTRA
Zaradi večje nazornosti si postavimo nekaj vprašanj o za in proti.
Vsi vemo, kako pod ceno moramo prodajati svoje industrijske izdelke, kako drag in nekonkurenčen je kilogram našega železa ali aluminija, kako nas postavljajo pred sodišča zaradi prodajanja pod ceno (dumpin) in kako se izgube pokrivajo doma.
Zdaj pa se moramo vprašati, ali je dobro za to pokrajino, dajo še naprej posredno izkorišča tuji in domači kapital?
Ali je dobro za to pokrajino, da jo je elektrogospodarstvo takore-koč prodalo, ker je vnaprej prodalo električno energijo. Da tehnokrati uničijo njen osrednji biološki in simbolni del, saj jim ni mar za posledice?
Megalomani, ki se za to, da bi vzbudili zaupanje, razglašajo za kmečke sinove, ki da vedo, kaj so njive, kmetije, gozdovi, oni da hočejo samo dobro. — Te »kmečke sinove« je potrebno vprašati, če so pripravljeni prepričati desetine kmetov, ki jih bo potrebno preseliti, da je to koristno za vse.
Ali je dobro, če ta pokrajina prek svojih političnih predstavnikih ne stopi v dialog s centrom in zahteva zase drugačno gospodarsko vlogo? Ali ni torej bolj realno, da na ustrezen reklamni način kupcu z devizami predstavimo to pokrajino kot ekološko-alternativno območje, ki je zmožno dajati na trg ekskluzivne biopridelka, kakor le redko katero območje v srednji Evropi.
Prej se lahko prebijemo v taki dejavnosti kot pa iz tehnološkega niča razvijemo industrijsko proizvodnjo, ki se tačas v razvitih državah temeljito prestrukturira, mi pa mašimo davno minule razvojne stopnje.
Ali ne bi potem lažje vpeljevali visoke tehnologije tudi na drugih področjih, reciklažo, majhne sisteme ...
LENDAVA
Uspešno delo dveh ambulant
V delovni organizaciji Gorenje Varstroj Lendava, ki doživlja v zadnjih letih skokovit razvoj, so pred leti zgradili tudi zdravstveno ambulanto. V njej iščejo zdravniško pomoč tudi delavci Indipa, Leka, Viatorja in Intesa. V lanskem letu pa so v isti zgradbi uredili tudi zobno ambulanto. Za primer naj povemo, da v splošni ambulanti išče vsak dan zdravniško pomoč od 50 do 60 pacientov', v zobni pa od 20 do 25.	J. Žerdin
GORNJA RADGONA
Premalo delovnih mest
Skupnost za zaposlovanje v Gornji Radgoni ima prijavljenih že 278 občank in občanov, ki iščejo primerno zaposlitev. Največ je nekvalificiranih in kvalificiranih. Denarno pomoč jih prejema le 39, za ostale pa je malo možnosti, da bi lahko v doglednem času vsi dobili zaposlitev.
F. Klemenčič
GORNJA RADGONA
Vsak tretji ima izpit
V občini Gornja Radgona ima opravljen izpit za vožnjo z osebnimi avtomobili 6.885 občanov. Izpit ima torej skoraj vsak'tretji občan. Razen tega ima preizkus iz cestno prometnih predpisov še 1.636 občanov. Vsako leto opravi izpite za vožnjo okrog 400 občanov, večinoma takih, ki so dopolnili 18 let.	F- K.
LJUTOMER
KINOLOŠKO DRUŠTVO
Zaradi potreb širjenja kinološke kulture, skrbi za kakovostno vzrejo ter različne oblike šolanja in vzgoje psov so v Ljutomeru pred tremi meseci ustanovili Kinološko društvo Ljutomer s 35 člani. Za predsednika so izvolili Toneta Germadnika. Društvo šteje danes že [00 članov in se je torej od ustanovitve povečalo za tristo odstotkov. Že prvi delovni program društva zajema poleg šolanja športnih psov za vrhunska tekmovanja tudi skrb za delovne pse, pse za varnost ter njihovo pomoč pri elementarnih nesrečah ali za potrebe SLO. V ta namen so priredili tečaj za vzrejo in vzgojo psov. Po končanem tečaju bodo priredili tekmovanja in predstavili, kaj zmore delovni, športni in službeni pes.
V KD Ljutomer so mnenja, da je potrebno v društvo pritegniti čim več mladih, ki naj bi postali temelj za vse nadaljnje aktivnosti. Kinološko društvo bo ponudilo delovni program'osnovni m šolam, da bi se v okviru športnih in obrambnih dni seznanili z izvorom psa ter odnosom pes—človek s poudarkom na odnosu pes —otrok. Zainteresirane učence bi združevali v kinološke krožke. Predstavniki in strokovni vodje v Kinološkem društvu pa bi prevzeli mentorstvo nad krožki. Vse informacije o tem daje tajnik KD Ljutomer Silvo Potočnik.
S. F.
MURA JE V NAŠI DEŽELI
Mnogo se v Vestniku piše o gradnjah elektrarn na reki Muri, pa tudi strokovnjaki iz raznih krajev Slovenije dajejo svoja mnenja o usodi okoliških krajev in zemlje zaradi teh gradenj.
Mene in tukajšnje prebivalstvo, katero bi zadela ta usoda zanima, kako bi s temi elektrarnami prizadeli Radensko, predvsem Naravno zdravilišče in njihove vrelce, ki se uporabljajo v kopališke namene. Namreč, ti vrelci so v bližini reke Mure. Z uničenjem teh vrelcev bi bilo zdravstvo zelo prizadeto, pa tudi mi bolniki, ki si tukaj lajšamo bolezen.
Kakšno stališče ima DO Radenska, ali bodo upošte- • vali njihove zahtevke?
Prosim vas, da v eni izmed prihodnjih številk našega Vestnika odgovorite na vprašanje o radenskih vrelcih in njihovi usodi.
Za vaše razumevanje se vam že vnaprej zahvaljujem in vas tovariško pozdravljam.
Anton Domanjko, ivalidski upokojenec
Za štorklje bodo poskrbeli
Tovariš Janez Žunič nam je napisal, da so delavci Elektra zamenjali lesen električni drog, na katerem je bil podstavek in na njem gnezdo štorklje. Zanima ga, kaj bodo pri Elektru storili. Bodo postavili nov nosilec gnezda? Na vprašanje smo odgovorili v naši radijski oddaji Iščemo odgovore na vaša vprašanja. Če ste prezrli našo oddajo, vam zdaj odgovarjamo pisno. Pri Elektru so nam povedali, da že več kot 20 let skrbijo za štorklje, tesno pa sodelujejo tudi s Zavodom za spomeniško varstvo in varstvo narave. Vsako
leto zagotovijo prevoz za preštevanje zaroda, torej so vedno ukrepali tako, da bi te eksotične ptice, po katerih je znana naša pokrajina, ščitili. Ker so morali zaradi ' dotrajanosti električnega omrežja zamenjati drogove, so zamenjali tudi tistega, na katerem je bilo štorkljino gnezdo. To pa so storili, ko štorkelj še ni. Imajo pa pripravljen električni drog, na katerem bo tudi poseben podstavek, na katerem si štorklje lahko uredijo novo gnezdo.
Jani D.
MOJ KAPELSKI PRIF
Fašenk že razgoja celi svet, se ve ka tildi nos neje ob-ša. Dosti Udi si je zamejalo f toten cajti lorfe, kaj jih celo leto nosijo, te pa so si poveznili na ksiht ove, ka so si jih f štacuni kupili. Po je bilo Hišno, ka smo deno malo pozobili na dragijo, no druge težove, ka nas viln no viln mantrojo. Pa ka čemo: Hišnega je hitro kunec, no znaver treba vzeti f roke sebe no driige!
Ka vi mislite, kda se špancirate po Kapeli, zakoj so pred spomenikom pri Kulturnem domi štorovje? — Vite, ja ven zakaj! Vzimi za to, ka Udje leži čokajo, ka de zraslo že dugo zgučano postajališče za aftobus, vleti pa zato, ka de okoli štorov viln zraslo okrasno grmje, s kerim mo zlep-šali našo ves. Sen trilfila? Ja pa bi le svetiivala krajevnin funkcijonoron, ka naj pozovejo šofera za odvoz smeti, keri je tak lepo podrja plot pri vrteči. Lehko de jin un priša pomagat, pa jin zastuj štore zravna z zemlo.
Še eno vas pitan: Čute, ka vete kda de otvoritev gasilskega no krajevnega doma ? Tu je še moj domači računalnik odpovedal Ka pa me ženske le vemo tudi če neverno, van provin, ka je lehko to že bilo. Loni so nan tak obečo-vali na zborih krajanof. Prinas se vse lehKO zgodi, ka smo veka krajevna skupnost, ka dostikrat na enen kunci ne vemo, ka na driigen delajo!
Te pa srečno — vaša zvesta Frančika z Vrhov.
LAJČI ŽALIK-ŽALUSO
Mora nan šepeče
Mora dugo nan šepeče zalejva piingrad te zelEni mlin pa melo nam šklepeče dosta paše je til v gyeseni.
Negdaj v driijgom si rokavi nabrala dosta šoudra v hasek potiivala gezerE lejt v tej naravi nosiš sebov slavni zdaj obesek.
Prepreka Torkom si že bijla prestoupila večkrat si brege te po poulaj se razlijla od tebe vzeli smo šege.
Narcise nam dišavne zdavnaj bogato podarijla zdriijžila lubezen si slovenske brate davne.
Tiidi ribe se drstele tak v driijgi krajaj ribe so obogatele zamazana si, ka de zdaj? —
Pozovi nazaj nam bejle ptice gnejzda šibjom naj pletejo klepeči štrk s svojim kliijnom krijči na ves glas krajinom.
Šepeči ešče dugo Mora lepotica naj živij ta bejla ptica krejgaj nas vse žijve napadni, či nebo de rdeče!
STRAN 18
VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 20. 2. 1986	Št.: 5
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
32.	Dolgoročni plan občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000
33.	Sklep o uvedbi samoprispevka v Krajevni skupnosti Lendava
34.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samopri-
spevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci.
35.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta pokopališča v Apačah
36.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen dogovor o temeljih družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990
32
Na podlagi zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1-4/80), Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84), Odloka o sprejetju in pripravi dolgoročnega plana občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 13/79, 5/82 in 34/83), 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) in skladno s sprejetimi smernicami za dolgoročni plan občine Gornja Radgona so zbori občinske skupščine na svojih sejah dne 27. 12. 1985 sprejeli
DOLGOROČNI PLAN
OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000
STRAN 19 VESTNIK, 20. FEBRUAR 1 986
KAZALO
Stran
I.	UVOD	1
1.1.	Razvojna vprašanja ob prehodu v naslednje dolgoročno obdobje	2
1.2	Cilji dolgoročnega razvoja	2
1.3.	Osnovne razsežnosti dolgoročnega razvoja	3
1.3.1.	Prebivalstvo, zaposlenost, kadri	3
1.3.2.	Gospodarska rast, proporci in delitev družbenega	#
proizvoda	5
H. STRATEGIJA EKONOMSKEGA RAZVOJA	7
2.1.	Razvojne panoge	7
2.2.	Tehnološki razvoj	8
2.3.	Vključevanje v mednarodne	ekonomske tokove	8
2.4.	Strategija razvoja gospodarskih dejavnosti	9
2.4.1.	Industrija	9
2.4.1.1.	Industrija gospodarskih cestnih vozil	9
2.4.1.2.	Kovinsko predelovalna industrija	10
2.4.1.3.	Bodoči razvoj vseh gospodarskih panog	10
2.4.1.4.	Proizvodnja meneralne vode	10
2.4.1.5.	Tekstilna industrija	•	11
2.4.1.6.	Lesna industrija	11
2.4.2.	Kmetijstvo, živilska industrija in gozdarstvo	11
2.4.3.	Turizem •	14
-	2.4.4. Trgovina	15
1.4.5. Drobno gospodarstvo	16
2.4.6.	Vodno gospodarstvo	.	16
2.4.7.	Stanovanjsko gospodarstvo	18
III.	RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI	9
3.1.	Vzgoja in izobraževanje	19
3.2.	Zdravstvo	20
3.3.	Otroško varstvo	21
3.4.	Socialno skrbstvo	22
3.5.	Kultura	22
3.6.	Telesna kultura	22
3.7.	Raziskovalna dejavnost	23
IV.	SKLADNEJŠI RAZVOJ MANJ RAZVITIH OBMOČIJ V OBČINI	23
V.	SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA	24
VI.	PROSTORSKI DEL DRUŽBENEGA	PLANA	25
6.1.	Pregled planiranih	dejavnosti v prostoru	25
6.2.	Namen prostora	26
6.2.1.	Kmetijska območja	'	26
•	6.2.2. Gozdna območja,	27
6.2.3.	Površina naselja	29
6.2.4.	Površine voda	31
6.2.5.	Prometne in energetske površine zunaj naselij	32
6.2.6.	Odlagališča odpadkov	32
6.3.	Naravni viri	33
6.3.1.	Kmetijska zemljišča	33
6.3.2.	Gozdovi in gozdna zemljišča	34
6.3.3.	Energetski viri	34
6.3.4.	Rudna in mineralna	nahajališča	36
6.3.4.1.	Mineralne in termalne vode	36
6.3.4.2.	Glina in gramoz	37
6.3.4.3.	Izviri vode	37
6.3.5.	Naravne lepote in druge naravne in z delom ustvarjene dobrine,, ki so bistvene za razvoj	38
6.4.	Gospodarska infrastruktura	39
o 4 1.	Cestno omrežje	40
6.4.2.	Železniško omrežje	40
6.4.3.	PTT omrežje	40
6.4.4.	Plinovodi	42
6.4.5.	Kanalizacijsko omrežje	42
6.5.	Urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij 44
6.5.1.	Urbanistične zasnove naselij	44
6.5.2.	Urbanistične zasnove mesta Gornja Radgona
in njegove okolice	44
6.5.3.	Urbanistične zasnove kraja Radenci in njegove okolice 47
6.5.4.	Krajinske zasnove območij	48
6.5.4.1.	Krajinske zasnove vplivnega območja predvidenih hidroelektrarn na Muri (desni breg)	49
I.	UVOD
Predlog dolgoročnega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—2000 je pripravljen v skladu z odlokom o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 13/79 in 5/82) ter Spremembami odloka (Ur. objave, št. 34/83). Nadalje, upoštevana so določila Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1-4/80), Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84) in na tej podlagi Pravilnika o vsebini strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (v fazi osnutka). Končno, dolgoročni plan občine Gornja Radgona je izdelan v skladu z delovnim programom priprave in sprejemanja dolgoročnega plana občine ter v skladu s smernicami za pripravo dolgoročnega plana.
Člen 142 Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije določa, da dolgoročni plan občine opredeljuje dolgoročni družbeni razvoj občine in določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti:
—	skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni družbeni razvoj občine;
—	politiko razvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občine;
—	izboljšanje kadrovske strukture ter dvig izobrazbene ravni;
—	politiko demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju naravnih in materialnih pogojev in možnosti;
—	izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
—	skladnejši razvoj območja občine;
—	zasnovo prostorske organizacije dejavnosti, ki zajema zlasti soodvisnost in razvoj naselij, prometno omrežje, energetsko omrežje, omrežje za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih voda in druga pomembnejša omrežja;
—	zasnova namenske rabe prostora, ki opredeljuje namen in obseg območij za posamezne dejavnosti, zlasti na poselitvena območja, kmetijska območja, območja gozdov, območja za pridobivanje rudnih in mineralnih surovin, predvidena območja industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem, območja varstva vodnih virov.naravne in kulturne dediščine, nevarna in degradirana območja, ki jih.je potrebno sanirati in območja za druge pomembnejše dejavnosti;
—	varstvo in izboljšanje človekovega okolja;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
1	.1. RAZVOJNA VPRAŠANJA OB PREHODU V NASLEDNJE DOLGOROČNO OBDOBJE
Občina Gornja Radgona je v razvojnem razdobju dosegla pomembne rezultate na gospodarskem in socialnem področju ter bistveno spremenila strukturo gospodarstva.
Leta 1961 je v občini bilo 60 % kmečkega prebivalstva in le 19 % zaposlenega prebivalstva od skupnega prebivalstva, leta 1981 je le še 21 % kmečkega prebivalstva v občini in kar 33 % zaposlenega prebivalstva od skupnega števila prebivalstva. Kljub tako dinamičnemu razvoju je občina po družbenem proizvodu v zadnjih letih med zadnjimi v SR Sloveniji. Vzrokov za takšno stanje je več, izstopajo pa predvsem nizka produktivnost, slaba izobrazbena struktura zaposlenih, ekstenziven razvoj industrije v preteklem obdobju, velik delež delovno intenzivnega gospodarstva in velik delež kmetijstva v gospodarstvu občine. Politika hitrejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji ni bila dovolj učinkovita, saj se razkorak v razvitosti ni bistveno zmanjševal, kar je posebej očitno na področju gospodarstva. Nekoliko večji je napredek na področju družbenih dejavnosti.
1	.2. CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE
1.2.1.	Razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, kjer bodo delavci in delovni ljudje vse bolj neposredno obvladovali pogoje in rezultate svojega dela.
1.2.2.	Krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov, ki mora temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah.
1.2.3.	Za zadovoljevanje človekovih osebnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih in bivalnih potreb in interesov na načelih enakopravnosti, delitve po delu in rezultatih dela ter solidarnosti.
1.2.4.	Zagotavljanje zaposlenosti, ki bo dosežena z dinamičnim produktivnim zaposlovanjem, vsem za delo sposobnim prebivalcem.
1.2.5.	Doseganje nivoja povprečne razvitosti v SR Sloveniji v okviru politike skladnejšega regionalnega razvoja na osnovi naravnega, demografskega in družbenega potenciala.
1.2.6.	Dinamičen razvoj gospodarskih dejavnosti, trajno povezanih z gospodarstvom širše družbenopolitične skupnosti z ustreznim mestom na enotnem jugoslovanskem trgu in na svetovnem trgu.
1	.3. OSNOVNE RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
1.3.1.	Prebivalstvo, zaposlenost, kadri
V obdobju do leta 2000 bomo v občini ohranili rast števila prebivalcev na doseženi rasti v preteklih letih.
Leta 2000 bo v občini Gornja Radgona živelo 23000 prebivalcev, število delovno sposobnega prebivalstva se ne bo zniževalo, aktivno prebivalstvo bo naraščalo enako kot delovno sposobno prebivalstvo in bo leta 2000 štelo 13.340 ljudi.
Takšna gibanja v številu in strukturi prebivalstvi bodo dosežena predvsem z zboljševanjem življenjskega standarda, še zlasti zdravstvenega in socialnega varstva otrok in mater, ustreznih možnosti za zaposlovanje mladih, ugodnejših pogojev za pridobitev stanovanj in posojil za mlade družine ter z ustrezno skrbjo za zdravo življenjsko okolje.
Polno zaposlenost, kot osnovo socialne varnosti, bomo zagotavljali z ustreznim razvojem gospodarstva in družbenih dejavnosti. Povečeval se bo delež zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih.
Zaposlenost v občini se bo povečevala po 1,5% letni stopnji. Nadaljnje padanje števila kmečkega prebivalstva se bo bistveno zmanjšalo, kar bo doseženo z vključevanjem zasebnih kmečkih gospodarstev v intenzivno živinorejsko in sadjarsko proizvodnjo in bo s tem omogočeno produktivno zaposlovanje mladih in zagotovljen ustrezen dohodek in socialna varnost kmetov.
Kadrovska struktura se bo v občini glede na sedanje stanje morala v naslednjem obdobju bistveno izboljšati. Izboljšana kadrovska struktura je predpogoj za razvoj gospodarstva kot celote, predvsem pa razvoj tehnološko intenzivnih panog v industriji, kmetijstvu, turizmu kakor tudi v družbenih dejavnostih.
V načrtovanem obdobju bomo morali posvetiti izboljšavi kadrovske strukture veliko večja sredstva in tako omogočati mladini izobraževanje, usmerjati mlade v šole za tehnične poklice na vseh stopnjah šolanja. V skladu z razvojnimi programi bomo bistveno povečali delež kvalificiranih delavcev z višjo in visoko izobrazbo, zlasti strokovnjakov v elektroniki, kovinsko predelovalni industriji, kmetijstvu, turizmu in informatiki.
V razvojnih oddelkih bomo zaposlovali večje število specialistov in raziskovalcev z magistrsko in doktorsko stopnjo vseh profilov za terensko delo na razvojnih projektih.
Vseh potreb po kadrih, predvsem po višjih in visokošolsko izobraženih kadrih ne bo možno kriti s prilivom diplomantov iz rednega izobraževanja, zato bomo večje število delavcev kot doslej vključevali v programe izpopolnjevanja in izobraževanja ob delu ter vzpodbujali in omogočali visoko strokovnemu kadru specializacijo in podiplomski študij. Strokovno znanje je potrebno nenehno izpopolnjevati s takšnim izobraževanjem, ki bo poleg usposabljanja delavcev za konkretno delo povečevalo tudi splošno in tehnično kulturo. Poudarek bomo dajali kakovostni kadrovski politiki, ustrezno vrednotili znanje, kadre pa stimulirali in motivirali po doseganju boljših rezultatov.
1.3.2.	Gospodarska rast, proporci, in delitev družbenega proizvoda
V okviru zastavljenih ciljev in pogojev gospodarjenja izhajajoč iz dolgoročnega plana SR Slovenije bo v težnji po skladnejšem regionalnem razvoju potrebno dosegati v občini 3,5%—4,5% povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Kvalitetne spremembe v občinskem gospodarstvu v skladu z razvojnimi cilji, začrtanimi v tem planu bo možno dosegati le ob tej relativno visoki gospodarski rasti. Tako zastavljeno povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda bo možno realizirati le ob izpolnitvi nekaterih zelo zahtevnih pogojev, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu SR Slovenije ter ob nekaterih v občinskem gospodarstvu še posebej izrazitih problemih, kot so izrazito nizka akumulativna sposobnost, nizki nivo investicij v osnovna sredstva v strukturi družbenega proizvoda, izrazito slaba kadrovska struktura, nizki tehnološki nivo proizvodnje, odsotnost izvozne orientacije kot trajne poslovne strategije večine organizacij -združenega dela, neugodna struktura poslovnih sredstev v OZD in nedodelanost razvojne strategije v OZD.
Uspešno reševanje navedenih problemov, ki bo skoncentrirano v začetnem obdobju tega dolgoročnega razdobja, bo omogočalo realizacijo s tem planom načrtovane stopnje rasti družbenega proizvoda, ki bo v začetnem obdobju izpod, kasneje pa iznad načrtovane stopnje.
V okviru planirane stopnje rasti družbenega proizvoda bo industrijska proizvodnja naraščala s 3,5—4,5% stopnjo in kmetijstvo s 4% stopnjo.
Izboljšali bomo kvaliteto gospodarjenja, zato je treba bistveno povečati produktivnost, boljše izkoriščati proizvodne kapacitete, smotrneje trošiti surovine in energijo ter zagotoviti kvaliteto v odločanju.
Zagotoviti je potrebno pospešeno povečevanje investicij v osnovna sredstva, v prvi vrsti v opremo in v uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov. Ob tem moramo bistveno izboljšati stanje na področju opreme, doseči večjo produktivnost in večjo kvaliteto ter višjo stopnjo finalizacije proizvodov namenjenih za izvoz.
Doseči moramo bistveno boljšo kadrovsko strukturo, povečati število visoko strokovno usposobljenih kadrov v gospodarstvu, predvsem pa pri nosilcih razvoja posameznih dejavnosti in pri izvoznikih.
Organizacije združenega dela bodo bistveno okrepile svoje razvojne službe in se povezovale z raziskovalnimi institucijami v državi in v svetu, kar bo omogočalo hitrejše in kvalitetnejše prestrukturiranje gospodarstva in uvajanje sodobne tehnologije ter organizacije dela v proizvodnji.
Pogoj za doseganje načrtovane gospodarske rasti je uspešen prodor v svetu, kar bo neposredno vplivalo na kakovost proizvodnje in na razvoj organizacij združenega dela. Potrebno bo dosegati 8—10% letno rast izvoza ob tem pa bo uvoz naraščal največ 5% letno. Pri delitvi družbenega proizvoda bomo morali v prvi vrsti upoštevati potrebe po razširjeni reprodukciji in izboljšavi strukture poslovnih sredstev, istočasno pa zadovoljevati ustmen nivo potrošnje, ki bo skupaj z izvozom predstavljala gonilno sno rasti proizvodnje. Osebni dohodki, .^kupna in splošna poraba bodo naraščali skladno z družbenim proizvodom, povprečni osebni dohodek zaposlenega pa skladno s produktivnostjo dela.
II.	STRATEGIJA EKONOMSKEGA RAZVOJA
2.1.	RAZVOJNE NALOGE
Razvojna strategija združenega dela bo usmerjena v osvajanje proizvodnje in storitev z višjim tehnološkim nivojem in večjim vloženim znanjem. Postopoma bomo opuščali programe in dejavnosti, ki jih tržišče več ne sprejema in zagotavljajo nizek dohodek na zaposlenega, zahtevajo pa veliko angažiranje sredstev. Ker bo kmetijska proizvodnja trajno« ostala strateška usmeritev našega gospodarstva, za svoje delovanje pa zaradi narave .in dolgega ciklusa proizvodnje zahteva velika finančna sredstva, se bo moral ostali del industrijske proizvodnje intenzivneje usmeriti v višje oblike proizvodnje z maksimalno prilagodljivostjo zahtevam tržišča. To bo mogoče doseči le s temeljitim povečanjem razvojnega dela in z uveljavitvijo vseh oblik inovativnega delovanja. Nove razmere na domačem in tujem trgu terjajo, da organizacije združenega dela razvijajo tako strategijo planiranja in upravljanja, v katerem se bo uveljavilo načelo decentralizacije poslovnega odločanja in odgovornosti ter kot protiutež skupnemu določanju razvojne politike delovne organizacije in širših asociacij združenega dela.
Delo in ustvarjalnost, razvojno-raziskovalna dejavnost in množična inovativnost so osnovni pogoji za kvalitetno prestrukturiranje gospodarstva in njegov materialni razvoj. Spodbujali jih bomo s tako politiko nagrajevanja, ki bo diferenciral slabo od dobrega dela. Takšna diferenciacija bo prispevala k večji motiviranosti za kakovost dela. Motiviranost za razvojno delo in razvita kultura dela sta pogoj za večjo in uspešnejšo vključitev v mednarodno delitev dela in večanje izvoza, predvsem na konvertibilno področje.
2.2.	TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Hitrejši tehnološki razvoj je temeljna naloga našega združenega dela in osnovni pogoj za kvalitetno spremembo gospodarske strukture. Tehnološke inovacije bodo dobile svoj? mesto le ob maksimalni medsebojni povezanosti vseh gospodarskih subjektov in njihovih razvojnih in raziskovalnih kapacitet. Ob maksimalnem prenosu dosežkov temeljnih tehnologij v svetu ter na osnovi razvoja lastnih razvoj-
STRAN 21 VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
no-raziskovalnih zmogljivosti se moramo usposobiti za prenos in uporabo sodobnih tehnologij, na področjih, kjer imamo možnosti, pa tudi za lasten tehnološki razvoj. S povezovanjem raziskovalnih organizacij v proizvodnih in raziskovalnih projektih bo dosežena razširjena ponudba za tuji in domači trg ter tako povečan delež novo ustvarjene vrednosti oz. dohodka.
Za našo gospodarsko strukturo in njen dosedanji razvoj so vitalnega pomena naslednje smeri razvoja: sistemi in sestavine za avtomatizacijo proizvodnih procesov, sistemi in sestavine za varčevanje z energijo in priprave elementov in sistemov za alternativne vire energije, sestavine za informatizacijo proizvajalnih in upravljalnih procesov z uporabo računalniške in telekomunikacijske tehnike, optoelektroni-ke, računalništvo, pridelovanje hrane in njene predelave, informacijski sistemi za samoupravno odločanje in vodenje poslovanja.
2.3.	VKLJUČEVANJE V MEDNARODNE EKONOMSKE TOKOVE
Ker dosegamo v občini nizko raven vključenosti v mednarodne blagovne tokove in neugodno strukturo izvoza glede na dohodkovne učinke, bomo bistveno povečali delež prihodkov v celotnem prihodku doseženih z izvozom blaga in storitev na tuje trge. Vključevanje našega gospodarstva v sodobno tehnološko revolucijo mora postati prevladujoča razvojna strategija. Pri tem moram izkoristiti naše naravne danosti in druge zmogljivosti. Ob upoštevanju svetovnih meril učinkovitosti, racionalnosti in produktivnosti je potrebno tudi z izvozom ustvariti pogoje za doseganje čim večjega dohodka. Ekonomska motiviranost mora biti trajna osnova za usmeritev k izvozu. Izvozno delno že uveljavljene panoge (tekstilna industrija, kovinsko predelovalna industrija, industrija procesne opreme, elektrokovinska industrija, turizem in mineralne vode ter živilska industrija) morajo z večjim vključevanjem lastnega znanja in z vlaganji v posodobitev tehnološke opreme bistveno povečati obseg izvoza in utrditi svoj položaj v mednarodni blagovni menjavi. V mnogo večji meri moramo izkoristiti svoj mejni položaj s kvalitetno ponudbo v trgovini in razvojem malo obmejnega sodelovanja. Z razvojem enot drobnega gospodarstva imamo možnost povečati neto devizni učinek.
2.4.	STRATEGIJA RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
Razvoj gospodarskih dejavnosti bo temeljil na intenzivnem prestrukturiranju sedanjih nosilcev razvoja in vključevanju novih manjših tehnološko naprednih in prilagodljivih enot združenega dela in drobnega gospodarstva.
2.4.1.	INDUSTRIJA
2.4.1.1.	Industrija gospodarskih cestnih vozil v OZD Avtoradgona mora učvrstiti in posodobiti proizvodnjo nadgradenj lahkega tovornega programa v povezanosti z nosilnim proizvajalcem cestnih in specialnih vozil TAM Maribor. Ta program zahteva hitro tehnično in tehnološko obnovo in maksimalno prilagodljivost potrebam domačega in tujega trga. Razvojne in raziskovalne enote obeh organizacij združenega dela morajo z intenzivnim delom in sodelovanjem omogočiti konkurenčnost teh proizvodov.
2.4.1.2	Kovinsko predelovalna industrija se lahko razvija le v odvisnosti od razvoja ostalih dejavnosti tako v SRS, kot v svetu. Od proizvodov nizkega tehnološkega nivoja in visoke materialne odvisnosti se bomo usmerili v tehnološko in razvojno intenzivno proizvodnjo.
To bo možno doseči le s čvrstim in trajnim poslovno tehničnim in razvojnim sodelovanjem z ostalimi dejavnostmi. Pri tem moramo v prvi vrsti izkoristiti že obstoječe potenciale v občini in širši družbenopolitični skupnosti s področij elektronike, mikroelektronike, računalništva in kibernetike.
Osvajanje procesne opreme — polnilnih linij mora preiti v naslednjo kvalitetno fazo z združitvijo potencialnega znanja večjih gospodarskih panog na osnovi trajnega razvoja in proizvodnje tega programa.
2.4.1.3.	Bodoči razvoj vseh gospodarskih panog bo v znamenju elektronike, elektrooptike, avtomatizacije, procesnega krmiljenja, informatike in računalništva.
Močan razvojni potencial in industrijska tradicija v OZD Gorenje Elrad so čvrsta osnova za prodor na ta vitalna proizvodna področja. S smelo razvojno strategijo in široko integracijo razvojnega in proizvodnega dela znotraj panoge in z drugimi dejavnostmi bo delovni kolektiv učvrstil vlogo nosilca nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini.
2.4.1.4.	Proizvodnja mineralne vode se bo glede na obsežno investicijo vlaganja v razširitev in modernizacijo proizvodnega programa razvijala v smeri povečanja produktivnosti in kvaliteti dela.
2.4.1.5.	Tekstilna industrija bo sledila nivoju kvalitete izdelkov razvitih držav in sproti uvajala dosežke vrhunske tehnologije v svojo proizvodnjo.
2.4.1.6.	V lesni industriji je ob skromni surovinski bazi nadaljnji razvoj te panoge usmerjen v proizvode višje stopnje predelave lesa, kjer so odprte dovolj velike možnosti za uspešno vključitev na domačem in tujem trgu. To bomo dosegli s smotrno mednarodno delitvijo dela v okviru trajnih poslovno tehničnih sodelovanj in s postopnim osvajanjem najsodobnejše tehnologije.
2.4.2.	KMETIJSTVO, ŽIVILSKA INDUSTRIJA IN GOZDARSTVO
Naravne danosti za kmetijstvo in strateški pomen hrane dajeta tej panogi gospodarstva trajno orientacijo in možnost razvoja. Ob zastavljenem razvoju industrije predvidenih demografskih premikih in ob ustrezni ekonomski politiki bo kmetijska proizvodnja naraščala hitreje kot v povprečju SR Slovenije in s tem pomembno vplivala na hitrejši razvoj občine.
Kmetijska proizvodnja se bo ob koriščenju vseh razpoložljivih dejavnikov v občini povečevala letno za 4,5 %.
Planirana rast bo dosežena s spreminjanjem posestne strukture in s tem večanjem delovne storilnosti, z vlaganji v urejanje kmetijskih zemljišč, namakanjem kmetijskih zemljišč trajno namenjenih za kmetijsko proizvodnjo, s vključevanjem vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč v intenzivno proizvodnjo, z uvajanjem sodobne tehnologije v kmetijsko proizvodnjo, s vključevanjem vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč v intenzivno proizvodnjo, z uvajanjem sodobne tehnologije v kmetijsko proizvodnjo in s podružbljanjem celotne kmetijske proizvodnje ter trajnim povezovanjem v reprodukcijske celote.
Zaradi velike razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in s tem povezane nizke delovne storilnosti oz. visokih stroškov pridelave bomo pospešeno nadaljevali aktivnosti na zložbah zemljišč in v okviru demografskih gibanj povečevali povprečno velikost kmetijskih gospodarstev s ciljem doseganj optimalnih gospodarstev glede na proizvodno usmeritev.
Pospešeno bomo izvajali ukrepe za izboljšanje rodovitnosti tal, izvedli bomo hidromelioracije na kmetijskih zemljiščih, ki jih trajno namenjamo za kmetijsko proizvodnjo, vzporedno s tem pa bomo izvajali tudi agromelioracije. Na kmetijskih površinah, ki v občini pomenijo osnovo poljedelske proizvodnje bomo izgradili sodobne namakalne sisteme in s tem zagotovili možnosti za doseganje povečane proizvodnje.
' Izdelali bomo agrokarto in strokovno ovrednotili zmogljivost vseh kmetijskih zemljišč ter na tej osnovi izdelali letne operativne plane kmetijske proizvodnje z optimalnim kolobarjenjem in s proizvodnjo tistih kultur, ki v naših pogojih omogočajo največje učinke.
Poljedelska proizvodnja bo v prvi vrsti usmerjena v proizvodnjo krme za živinorejo, ki ostaja glavna orientacija v kmetijstvu občine. V skladu z optimalizacijo kolobarjenja bomo povečali pridelovanje žitaric in industrijskih rastlin.
- V intenzivno proizvodnjo bomo vključili kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za poljedelsko proizvodnjo pa so podane izredno ugodne možnosti za sadjarstvo in vinogradništvo. Glede na naravne danosti mora postati sadjarstvo poleg poljedelstva in živinoreje temelj kmetijske proizvodnje v občini.
Vlaganja v urejanje in zložbo površin primernih za sadjarstvo ter v urejanje intenzivnih trajnih nasadov bo uvrščeno med prioritetne naložbe v kmetijstvo. Naložbe živilsko industrijo bodo locirane v industrijsko cono Mele za potrebe mesno predelovalne industrije in v skladišča.
Izobraževalni programi, ustrezna štipendijska politika ter trajno sodelovanje z znanstvenimi institucijami, ki morajo biti najpomembnejši element razvojne strategije kmetijskih organizacij združenega dela bodo zagotavljali stalno naraščanje proizvodnje, kot posledica uvajanja najsodobnejših izsledkov v znanosti na področju agrotehnike. Večanje hektarskih donosov, izboljševanje genetskih potencialov v živinoreji in trajno povezovanje s sodobno in tehnološko visoko razvito predelovalno industrijo so temeljni elementi na katerih sloni načrtovana rast kmetijske proizvodnje. V ta namen bomo krepili tudi ustrezno strokovno usposobljeno pospeševalno službo in nadaljevali proces krepitve družbeno organizirane zasebne kmetijske proizvodnje. Združevanje dela in sredstev, predvsem kmetijskih zemljišč je pogoj za zniževanje stroškov proizvodnje.
Na osnovi povečevanja poljedelske proizvodnje bomo povečevali živinorejsko proizvodnjo, ter vzporedno temu razvijali sodobno živilsko predelovalno industrijo, ki bo zagotavljala oskrbo domačega tržišča s hrano in postala tudi pomembnejši izvoznik.
V skladu s povečevanjem sadjarske proizvodnje bomo razvijali predelovalno industrijo, ki bo sposobna trajno predelati in planirati vso proizvodnjo in ki bo v glavnem usmerjena v izvoz na zahtevno konvertibilno tržišče.
Za dosego teh ciljev bo kmetijstvo deležno posebnih ukrepov na področju kreditno monetarne politike ter sistemsko dolgoročno zastavljenega združevanja sredstev za naložbe v zemljišča, za financiranje pospeševalnih programov in za potrebe intervencij na posameznih področjih. Krepili in dograjevali bomo sistem obrambe pred točo in solidarnost pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč v kmetijstvu.
Usmeritve pri gospodarjenju z gozdovi bo smotrna izraba in krepitev naravnih gozdnih zmogljivosti ob krepitvi vseh splošno koristnih funkcij gozdov kot pogojev za biološko ravnanje in zdravo življenjsko okolje. Poseben pomen pri gospodarjenju z gozdovi bo imelo varovanje obstoječih gozdov pred požari, škodljivci ter preprečevanje onesnaževanja in zastrupljanja okolja, ki bi kvarno vplivalo na gozdove.
Gozdno gospodarstvo bo zagotavljalo surovine za lesno predelovalno industrijo in preko izvoza proizvodov z visoke stopnje finaliza-cije neposredno sodelovalo pri trajni orientaciji lesno predelovalne industrije v izvoz.
Lov in ribolov sta hkrati gospodarski in rekreacijski dejavnosti, ki imata skupaj s kmetijstvom in gozdarstvom ter vodnim gospodarstvom izrazit naravnovarstveni pomen.
2.4.3.	TURIZEM
Naravne lepote krajine, predvsem pa bogastvo mineralnih pa tudi termalnih voda in tradicija in izkušnje iz preteklosti so osnova hitrejšega razvoja turizma v naši občini, ki bo usmerjen v doseganje večjega deviznega priliva ter ustvarjanje boljših razmer za celovitejše zadovoljevanje turističnih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov.
Radenska, kot nosilka razvoja turizma bo iniciator in realizator celovitega razvoja turizma v občini. Povečevali bomo prenočitvene kapacitete in druge objekte za povečevanje stacionarnega zdraviliškega. poslovnega, lovskega, kmečkega in drugih oblik turizma.
Ob širitvi kapacitet bo glavna orientacija OZD s področja turizma bogatitev turistične ponudbe v prvi vrsti s koriščenjem vseh naravnih danosti,,kakor tudi z vsemi dejavnostmi, ki jih sodobni turist zahteva.
Zavedajoč se, da turizem niso samo hotelske in gostinske kapacitete. bo Radenska nosilec povezovanja in vključevanja ostalih gospodarskih, kulturnih, športnih in družbenih dejavnosti v celovito turistično ponudbo.
Za doseganje zastavljenih ciljev je še posebnega pomena ustrezna kadrovska krepitev v turizmu in gostinstvu. S štipendijsko politi ko, s prilagajanjem izobraževalnih programov, še posebej pa z izobraževanjem ob delu in z drugimi oblikami izobraževanja bomo zagotovili sposobne in kreativne kadre brez katerih ni možno razvijati turizma.	>
V okviru dolgoročnega koncepta razvoja turizma bomo spodbujali kvaliteto domače obrti tako v okviru družbenega kot zasebnega sektorja. V program ponudbe bomo vključili naravne lepote slovenskih goric kot tudi značilnosti panonskega sveta. Glede na to se bo moralo sanirati stanje Blaguškega in Negovskega jezera.
2.4.4.	TRGOVINA
Trgovina bo krepila svojo materialno, organizacijsko in kadrovsko osnovo za uspešno opravljanje svoje gospodarske funkcije.
Razvoj trgovine bo usmerjen v zagotavljanje ustreznih kapacitet za zadovoljevanje potreb občanov, posebna skrb pa bo namenjena zagotovitvi kapacitet in ponudbi blaga za krepitev maloobmejnega prometa s sosednjo Avstrijo in za zagotavljanje ustrezne ponudbe blaga turistom, tako stacioniranim v naših kapacitetah kakor tudi tranzitnim. Izgrajene bodo maloprodajne trgovske kapacitete v tistih krajih občine, kje/ še ni ustreznih kapacitet. V Gornji Radgoni kot občinskem središču in Radencih kot večjem centru in turističnem kraju pa bodo zgrajene sodobne blagovnice s široko ponudbo blaga. S tem bomo bistveno zmanjšali odliv kupne moči v druge kupovalne centre ter zajeli velik del prometa blaga v maloobmejnem območju in omogočili večjo ponudbo inozemskim turistom. Razvili bomo tudi trgovino na debelo, predvsem v funkciji občinskega gospodarstva in omogočili redno oskrbo z večjim delom reprodukcijskega materiala za organizacije združenega dela v občini in tudi širše. V ta namen se bo v industrijski coni Mele ponudil prostor za izgradnjo skladišča materiala in se zgradil nakupni center s skladišči reprodukcijskega materiala, predvsem za potrebe kovinsko predelovalne industrije.
Trgovske organizacije bodo trajno sodelovale s proizvodnjo in z organiziranimi potrošniki ter uvajali sodobne oblike poslovanja in se prilagajale potrebam kupcev. .
2.4.5.	DROBNO GOSPODARSTVO
Drobno gospodarstvo bomo razvijali v skladu s potrebami prebivalstva kar pomeni, da bo dan poseben poudarek za odpiranje storitvenih dejavnosti za potrebe drobnega gospodarstva.
Pospeševali bomo povezovanje drobnega gospodarstva z industrijo na osnovi kooperacije. Z ustrezno davčno in kreditno politiko bomo pospeševali razvoj deficitarnih dejavnosti, kakor tudi tistih dejavnosti, ki temeljijo na večjem vloženem lastnem znanju.
Drobno gospodarstvo bo moralo v občini G. Radgona bolj kot doslej prevzemati vlogo gradbene operative, saj z ukinitvijo DO Element nastaja vrzel na področju gradbeništva. V urbanističnih prostorsko izvedbenih aktih bomo opredelili območja za potrebe drobnega gospodarstva.
2.4.6.	VODNO GOSPODARSTVO
Osnovne naloge vodnega gospodarstva so: urejanje vodnega režima, skrb za zaščito vodnih resursov, predvsem pa zagotovitev zadostnih količin kakovostne vode ob vsakem času. Poleg potreb po kakovostni vodi in zadostnih količinah bo vodno gospodarstvo zasledovalo pri ukrepih in rešitvah za varstvo pred poplavami, pri osuševanju zamočvirjenih tal, pri preskrbi s pitno in tehnološko vodo ter pri namakanju tudi usklajevanje energetskega koriščanja voda, varstvo okolja, varstvo vodnih resursov in vodnih virov, interese in potrebe ribištva in turizma.
Za uresničevanje opredeljenih ciljev bo vodno gospodarstvo opravljalo redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi in naravnih vodotokov, izvajajo naložbe v urejanje vodnega režima pred
vsem na Muri ob gradnji verige hidroelektrarn (Apače, Radgona, Radenci, Hrastje) in na HS Ščavnica — Plitvica.
Do leta 2000 moramo preprečiti poslabšanje kakovosti voda na vseh vodotokih in odpraviti stanje najslabšega IV. in III-IV. kakovostnega razreda z ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja Mure, čiščenjem industrijskih in komunalnih odplak v Apačah, Gornji Radgoni in Radencih ter z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja Ščavnice s čiščenjem komunalnih odplak vseh urbanih naselij ob Ščavnici. Kot specifičen problem onesnaževanja okolja in voda predstavljajo koncentrirane odplake prašičerejske farme, kar bomo reševali organizirano v smislu koristne uporabe teh odplak za dognojevanje kmetijskih površin in razširitvijo lagun.
Na področju vodne oskrbe so naloge vodnega gospodarstva predvsem varovanje pomembnejših vodnih virov na apaškem polju, organizirati eksploatacijo novih vodnih zajetij na murskem polju pri Vučji vasi — Bunčani, vršiti raziskave in odkrivanje novih vodnih virov, izvajati ukrepe za zaščito in bogatitev vodnih virov ter sistematično dograjevati večnamenske zadrževalnike, ki bodo služili za preskrbo z vodo za pitne in tehnološke potrebe ter za namakanje.
2.4.7.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Dolgoročne usmeritve razvoja stanovanjskega gospodarstva so naslednje: ohranitev in izboljšanje kakovosti, boljše izkoriščanje ter racionalnejše gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom, nadaljnje zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja, pospešitev dela na prenovi zastarelega in dotrajanega stanovanjskega sklada, zvišanje stanovanjskega standarda in kakovosti bivanja ob bistvenem znižanju relativne cene stanovanjske gradnje ter racionalizacije obratovalnih stroškov v stanovanjskih objektih s poudarkom na zniževanju energetske porabe.
V ta namen morajo lastniki in upravljalci družbenih stanovanj postopoma poskrbeti za sanacijo toplotnih izgub.
Osnovna izhodišča pri uresničevanju tega plana je opredelitev, da je kakovostno in varno bivanje življenjska nuja, katere zadovoljevanje mora biti ne le skrb družbe, temveč bolj kot dosedaj skrb posameznika. Reševanje stanovanjskih potreb bo temeljilo na več vloženih lastnih sredstvih, na delu posameznika, družba pa bo morala delovnemu človeku ustvariti predvsem realne možnosti, da si na osnovi dela zadovolji stanovanjske potrebe.
Osnova za gospodarjenje, vzdrževanje in prenovo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada bodo ekonomske stanarine, ki bodo postopoma uvedene do leta 1990. Ob upoštevanju potreb in predvidevanj o materialnih možnostih se bo v občini zmanjševal trend družbenih stanovnaj. medtem ko bo izgradnja individualnih hiš ostala na isti ravni.
Individualno gradnjo bomo vse bolj vključevali v različne oblike družbeno usmerjene' gradnje. Pospeševali bomo zadružno gradnjo, strnjeno pozidavo in s tem zagotovili racionalnejšo izrabo razpoložljivih zazidalnih površin in omogočili racionalizacijo stroškov gradnje pripadajočih infrastrukturnih sistemov.
III.	RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Učinkovita ureditev družbenih dejavnosti je osnova za nemoteno delovanje vrste družbenih funkcij od ohranjanja kulturne dediščine, skrbi za delovno nesposobno prebivalstvo, odpravljanje socialnih razlik do pomoči brezposelnim.
Nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti bo odvisen od razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti. Doseženo raven zadovoljevanja skupnih potreb bomo ohranjali predvsem z učinkovitejšo izrabo kadrovskih, prostorskih in finančnih zmogljivosti. Razvijali bomo predvsem tiste programe, ki povečujejo ustvarjalnost in s tem tudi gospodarsko moč družbe ter njeno sposobnost za prilagajanje razvojnim zahtevam. S sredstvi združenimi v samoupravnih interesnih skupnostih na osnovi svobodne menjave dela bomo bolj podpirali programe tistih dejavnosti, ki bodo temeljili na dogovorjeni vsebini, kvaliteti, standardih in normativih. Za programe, ki ne pomenijo zadovoljevanja dogovorjenih potreb, temveč le dopolnjujejo potrebe posameznih uporabnikov, bodo ti uporabniki združevali sredstva neposredno. Tako bodo nekateri programi bolj prilagojeni željam in potrebam ljudi, kar bo vplivalo na večjo učinkovitost storitev družbenih dejavnosti in počasnejšo rast skupno združenih sredstev.
3.1.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Celotni vzgojno izobraževalni sistem je ključnega pomena za dolgoročni razvoj, ki mu bomo morali posvečati vso pozornost. Dejavnost izobraževanja se bo prilagajala dolgoročnim družbenim potrebam, ter sposobnostim in interesom posameznika. Posebno skrb bomo posvečali samo-izobraževanju, dopolnjevanju in izpopolnjevanju znanja.
Zagotoviti moramo skladen razvoj vseh ravni izobraževanja od predšolske vzgoje, osnovne šole do vseh oblik usmerjenega izobraževanja v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela v občini.
Ohraniti moramo obstoječo mrežo šol, doseženo raven osnovne šole in zagotavljati sredstva za izenačevanje pogojev uresničevanja temeljnih programov v osnovnih šolah. Postopoma in skladno z materialnimi možnostmi bo potrebno uvajati nov program življenja in dela
STRAN 23 VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
v osnovni šoli. Osnovna šola mora omogočiti učencem celovit osebnostni razvoj, razvijati zlasti ustvarjanost in odnos do dela ter pridobivanje splošne izobrazbe'na dosežkih sodobne znanosti in tehnologije, razvoja kulturne in družbene celote. Vsaka osnovna šola naj v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami okolja v katerem deluje, uveljavlja svoja vzgojna prizadevanja kot celodnevna šola in s tem zagotavlja vsem učencem možnost za uspešno vzgojo in izobraževanje. V osnovni šoli bo potrebno dajati večji poudarek poklicnemu usmerjanju in pri mladini vzbujati interes za proizvodno tehnične poklice.
Prizadevati si moramo za večjo povezanost šol z organizacijami združenega dela in s tem zagotoviti boljšo kvaliteto pri izvajanju strokovnih predmetov, prenosu in uporabi znanja. Organizacije združenega dela bodo dolgoročno načrtovale potrebe po kadrih ter si z učinkovitejšo kadrovsko politiko štipendiranja prizadevale za spremembo sedanje neugodne kadrovske strukture.
3.2.	ZDRAVSTVO
V zdravstvenem varstvu bodo dejavnosti usmerjene v ohranjanje zdravstvenega stanja prebivalstva in izboljšanje zdravstvenega varstva s čim večjo dostopnostjo zdravstvenih storitev, pri čemer bodo prednostne dejavnosti usmerjene v ukrepe in akcije primarnega zdravstvenega varstva.
Dejavnost za splošno medicino bo s postopnim prehodom na dispanzerske metode organizirala vedno več oblik preventivnega dela. V okyiru te dejavnosti bo potrebno zagotoviti pogoje za dosledno izvajanje zdravljenja na domu. Zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva mora biti v prioriteti, še posebno preventivne oblike. Zaradi naraščanja duševnih bolezni in duševnih motenj se bo moralo povečati preventivno delo zlasti proti sodobnim razvadam in zasvojenostim ter stresom, ki so vzroki za pojave teh obolenj.
Intenzivno bo potrebno razvijati higiensko epidemiološko dejavnost, ki je bistvenega pomena za zdravje posameznika in prebivalstva.
Prednost bo imelo hitrejše obnavljanje medicinske opreme ter vzdrževanje zdravstvenih domov. Hitreje in kakovostneje bodo obravnavani bolniki ter smotrneje izrabljene razpoložljive zmogljivosti.
Sj&emeniti bo potrebno sistem finansiranja zdravstvenih organizacij, predvsem z namenom, da ne bo edina podlaga za pridobivanje dohodka količina opravljenih storitev, temveč predvsem kakovost, varčnost in racionalnost pri izvajanju nalog.
3.3.	OTROŠKO VARSTVO
V otroškem varstvu bomo nadaljevali z vključevanjem otrok v družbeno organizirano varstvo. Vsem otrokom, ki ne bodo vključeni v vzgojnovarstvene organizacije bomo y letu pred vstopom v šolo zagotavljali pripravo na šolo. Pozornost bomo še nadalje namenjali varstvu in vzgoji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Prihodnji razvoj bo narekoval in omogočal prožnejše oblike organizacije dela in razporejanje delovnega časa. Varstvo materinstva in možnosti za nego ter skrb za otroka bodo bolj prilagojene potrebam ljudi (daljšim porodniškim dopustom, možnostjo za izrabo nepolnega delovnega časa).
3.4.	SOCIALNO SKRBSTVO
Osnovni cilj.socialnega skrbstva je skrb za človeka, ki potrebuje posebno družbeno pozornost. Socialno skrbstvo bo še naprej skrbelo za materialno in socialno ogrožene občane, ki nimajo potrebnih sredstev za preživljanje ter jim bo z denarno in funkcionalno pomočjo zagotovilo minimalno socialno varnost.
Ena od prednostnih nalog bo skrb za usposabljanje invalidov in njihovo vključevanje v delo. Tudi skrbi za ostarele občane bo posvečena posebna pozornost. Dolgoročna naloga socialnega skrbstva je preventiva, svetovalno in prostovoljno delo. Prostovoljno delo bodo v krajevnih skupnostih spodbujale in organizirale družbene organizacije in društva ob sodelovanju strokovnih delavcev centra za socialno delo.
3.5.	KULTURA
V okviru materialnih možnosti bo občinska kulturna skupnost delovala v smeri izenačevanja možnosti za kulturni razvoj in dostopnost kulturnih dobrin tudi občanom izven kulturnih središč, skrbela za ohranitev kulturne in naravne dediščine, vzdrževala kulturne domove, pospeševala medobčinsko sodelovanje, kakor tudi sodelovala s pobrateno občino in sosednjo Avstrijo.
Občinska kulturna skupnost bo kot prednostno nalogo dajala poudarek razvoju prosvetnih in kulturnih društev na vasi, razvoju knjižničarstva, kakor tudi ostalim oblikam ljubiteljske dejavnosti.
3.6.	TELESNA KULTURA
Na področju telesne kulture bomo predvsem razvijali telesnokul-turne navade. V predšolskem in šolskem športu bomo nadaljevali s športnimi akcijami in tekmovanji, krepili samoupravno organiziranost šolskih športnih društev in razvijali tiste telesnokulturne dejavnosti, pri katerih je bolj izražena vzgojna in obrambna komponenta (taborništvo, planinstvo, atletika, strelstvo).
Nadaljevali bomo z razvijanjem množičnosti in različnih oblik rekreativnega udejstvovanja. V tekmovalnem športu se bomo vključevali v tiste tekmovalne sisteme, ki bodo glede na kvaliteto posameznika ali ekipe omogočili racionalno koriščenje družbenih sredstev.
Posebno skrb bomo namenjali izkoriščenosti in vzdrževanju obstoječih telesnokulturnih objektov.
3.7.	RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Raziskovalna dejavnost bo za potrebe gospodarstva vsklajevala in povezovala razvojne sektorje in razvojne oddelke v organizacijah združenega dela na področju posameznih razvojnih programov in skupnih razvojnih programov občine Gornja Radgona.
Občinska raziskovalna skupnost Gornja Radgona se bo na osnovi regijskih potreb Pomurja vključevala v ustanavljanje in organizacijo dela v razvojnem centru, ki bo omogočal realiziranje razvojnih programov pomurske regije.
Inventivno dejavnost v vseh sredinah bomo spodbujali z oblikovanjem »TIMOV ZA KVALITETO«, z uveljavljanjem usmerjenega sistematičnega organiziranja množične inventivne dejavnosti (USO-MID metoda) in uvajanjem inovativnih krožkov v organizacijah združenega dela ter tako povezovali široko »BAZNO« inventivno dejavnost s »PROFESIONALNIMI« inovacijami.
IV.	SKLADNEJŠI RAZVOJ MANJ RAZVITIH OBMOČIJ V OBČINI
Z manj razvitih območij je prisotna migracija prebivalstva v lokalna občinska centra. Zmanjšuje se število kmečkega prebivalstva, zato bo imela pomembno vlogo v nadaljnjem razvojnu pospeševalna aktivnost in specializirana proizvodnja v družbenem kmetijstvu in kooperaciji, kar bo zadržalo delovno sposobnost prebivalstva na teh območjih. K hitrejšemu razvoju bo prispeval tudi razvoj drobnega gospodarstva kakor tudi lociranje proizvodnih obratov na manj razvita obmejna območja. Prav tako so dane možnosti za razvoj turističnih dejavnosti, predvsem kmečkega turizma.
Na teh območjih bomo okrepili oskrbne dejavnosti, razvijali infrastrukturno omrežje, predvsem cestno omrežje, skrbeli za boljšo oskrbo z energijo in PTT storitvami. Omrežje družbenih dejavnosti bomo dograjevali tako, da bod.o njihove storitve čimbolj dostopne prebivalcem.
V.	SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Nevarnost naravnih in drugih množičnih nesreč, zlasti potresov, poplav in požarov ter potencialna nevarnost vojne in druge oblike ogrožanja varnosti ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin nam narekujejo, da organizirano in načrtno uresničujemo obrambne priprave in samozaščitno aktivnost na vseh področjih družbene reprodukcije. Te priprave morajo biti še posebno dobro organizirane in celovite na področju urejanja prostora za potrebe obrambe in zaščite.
Koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite postavlja vse družbenoekonomske procese v aktiven odnos do obrambnih priprav, posebno še glede uresničevanja interesov in potreb SLO in DS. Ob tem je nujno zagotoviti čim hitrejši prehod vseh dejavnikov iz mirnodobnega v vojno stanje, uspešno in učinkovito vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora ter čim boljšo zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami. Vzporedno z razvojem in modernizacijo oboroženih sil in z njihovo usposobitvijo za delovanje v vojni je nujno, v skladu z ocenjenimi potrebami in materialnimi možnostmi, obrambne priprave vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti pripravljati tako, da bodo funkcionirale tudi v vojnih razmerah.
Temeljni namen in cilj priprav za SLO in uresničevanje družbene samozaščite je odvračanje potencialnega agresorja od napada na, našo državo, preprečitev presenečenja ob morebitnem, napadu ter zagotavljanje možnosti za učinkovito mobilizacijo in uporabo vseh sil in sredstev družbe za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora in za zaščito prebivalstva in materialne kulture pred vojnimi akcijami in drugimi nevarnostmi.
Namen urejanja prostora za obrambo in zaščito je zagotoviti takšno organizacijo, ureditev in opremljenost prostora, ki bo omogočala:
—	čim hitrejšo mobilizacijo sil in sredstev za obrambo in zaščito, zagotavljanje varnosti mobilizacijskih zbirališč, zaščita za mobilizacijo pomembnih objektov, zagotavljanje prehodnosti prometnih poti, zagotavljanje drugih prostorskih pogojev za učinkovit mobilizacijski razvoj;
—	uspešno vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, zaščita pomembnih vojaških objektov in naprav, inženirska ureditev ozemlja za vodenje bojne aktivnosti, zagotavljanje prostorskih pogojev oskrbe oboroženih sil in pd.;
—	hitro preusmeritev in uspešno delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni, ustrezna razmestitev pomembnih kmetijskih, industrijskih in drugih gospodarskih ter storitvenih zmogljivosti na ustreznih območjih in pd.:
—	učinkovito varstvo in zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi dejstvovanji, naravnimi in drugimi nesrečami ter drugimi nevarnostmi.
VI. PROSTORSKI DEL DRUŽBENEGA PLANA
6.1.	PREGLED PLANIRANIH DEJAVNOSTI V PROSTORU
Prostorski del dolgoročnega plana občine Gornja Radgona zajema ob upoštevanju varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena, naslednje:
—	naselja z njihovimi funkcijami in velikostjo ter njihovo medsebojno soodvisnost;
—	prometno omrežje;
—	energetske vire in naprave ter njihovo prenosno omrežje;
—	omrežje zvez;
—	vodne vire ter omrežje in naprave za oskrbo s pitno in tehnološko vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak.
Po namenu rabe prostora pa prostorski del družbenega plana obsega še:
—	območja kmetijskih zemljišč in gozdov, raziskovanje in pridobivanje rudnin, območja vodnih virov ter območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov;
—	ureditvena območja vseh naselij v občini in druga ureditvena območja vseh zaposlitev (industrijska območja, turistična območja)
—	območja za rekreacijo v naravnem okolju;
—	nevarna in ogrožena območja;
—	območja odlagališč odpadkov;
—	območja za posebne namene ter za druge potrebe’ splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	vodnogospodarske ureditve;
—	varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Vsebuje tudi usmeritev glede načina urejanja posameznih območij s prostorskimi in izvedbenimi akti.
6.2.	NAMEN PROSTORA
6.2.1.	Kmetijska območja
Kmetijska zemljišča v občini G. Radgona se pojavljajo v štirih značilnih območjih:
—	apaško polje;
To je najkvalitetnejši ruralni prostor, po obsegu zemljišč in intenzivnosti obdelave, pbstajajo pogoji za intenzivno mehanizirano obdelovanje in s tem potencirana kmetijska funkcija celotnega makroob-močja.
—	območje ob reki Muri, Gornja Radgona — Hrastje Mota;
Po kvaliteti zemljišč je to območje na ravni prehodnega, vendar je po površini bistveno manjše. Celotno območje je pod močnim pritiskom razvoja urbanih tendenc, posebej občinskega centra naselja Gornja Radgona s pripadajočo industrijsko cono in Radenc ter razvoja prometne in energetske infrastrukture.
—	dolina Ščavnice;
Značilnost tega območja je strnjenost kompleksov kmetijskih zemljišč, sicer nekoliko slabše kvalitete, vendar, zaradi predvidenih melioracijskih posegov, pomemben potencial za razvoj kmetijske dejavnosti.	'
—	gričevnato območje;
Procentualno minimalne površine kmetijskih zemljišč, zaradi naravnih značilnosti območja, dopolnjujejo pomembne površine vinogradniških kompleksov kot pomemben element agroživilskega kompleksa. Celotno območje obsega 62,48 % prostora občine. Zemljišč I. in II. kategorije je 5089,7 ha ali 24,22 % in vinogradov 696,8 ha oziroma 3,32 % prostora občine.'
6.2.2.	Gozdna območja
Upoštevajoč strokovne osnove planov razvoja gozdarske dejavnosti, gozdno gospodarske načrte, doseženo raven razvoja ter količinsko in prostorsko omejenost, so temeljna načela razvoja gozdarstva naslednja:
—	stalna krepitev vseh splošno koristnih funkcij kot pogoj za-bioekološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje ob optimalni izrabi naravnih proizvodnih potencialov — rastišč in sestojev,
—	smotrna, racionalna in aktivno usmerjena namenska raba gozdnega prostora, ki mora biti rezultat usklajenih interesov vseh vidikov družbene reprodukcije,
—	določanje obsega posekov in obsega blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in potreb po lesu, upoštevajoč dosedanjo stopnjo pokritja potreb in možnosti povečanja proizvodnje lesa z dodatnimi vlaganji v melioracije gozdov,
—	nadaljevati in še bolj čvrsto vzpostaviti medsebojno povezanost in soodvisnost med jakostjo poseganja in obsegom vlaganj v gozdove, tako v enostavno kot v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo ter za vse petletno obdobje zagotoviti stabilno finansiranje del na področju vlaganj v gozdove.
Navedena temeljna načela narekujejo naslednje razvojne usmeritve:
—	proizvodnja lesa in boljše pokrivanje potreb po lesu,
—	v družbenih gozdovih se bo sečnja izvajala v okviru etatov, po gozdnogospodarskih načrtih in pri tem se bodo upoštevale naravne zmogljivosti gozdov,
—	na področju enostavne gozdnobiološke reprodukcije je potrebno nadaljevati in še povečati medsebojno povezanost med posegi v gozdove s sečnjami in obsegom vlaganj v gozdove,
—	- večji povdarek je potrebno dati vzdrževanju ih gradnji gozdnih cest, kajti večina jih ne služi le gospodarjenju z gozdovi, ampak tudi širšim interesom,
—	ena izmed osnovnih možnosti racionaliziranja gozdarske proizvodnje in izkoriščanja naravnih danih pogojev pri gojenju gozdov, to je izkoriščanje naravnih možnosti pomlajevanja gozdov in boljših
rastišč, skrbnejša izbira drevesnih vrst in kvalitetnega sadnega materiala, pravočasno izvajanje negovalnih del z vlaganji v nadaljnjo mehanizacijo gozdnih del in razvijanje delovne tehnologije pri sečnji in spravilu lesa,
—	posebna pozornost bo posvečena višjim oblikam sodelovanja s tujino, izvoz do leta 2000 pa bo ohranjen na ravni iz leta 1984,
—	investicijska vlaganja bodo usmerjena v take investicije, ki bodo zagotavljale dolgoročne rezultate za ustvarjanje višjega dohodka in s tem boljšega gospodarjenja.
V občini G. Radgona je 5.794,9 ha vseh gozdov, kar pomeni 27,57 % gozdnatosti. Gozdnatost je močno pod republiškim povprečjem, ki znaša 50%, kar pomeni, da se rie smejo dovoliti kakršni koli neplanski posegi v gozdni prostor.
6.2.3.	Površine naselja
Poselitveni prostor občine Gornja Radgona ima oblikovano svojo konturo, ki jo bo glede na sorazmerno majhne potrebe po demografskem in gospodarskem razvoju kot tako tudi obdržal.
V	obdobju do 1. 2000 bo z ozirom na potrebo po racionalni rabi prostora:
—	čuvanje kmetijskih površin, optimalna razmestitev stanovanjske gradnje, gospodarskih, družbenih, oskrbnih in servisnih dejavnosti, čim enostavnejše povezave itd.
—	nujno načrtneje usmeriti ter spremljati procese urbanizacije s celotnim spektrom razmestitve dejavnosti po principu policentričnega sistema razvoja naselij v opredeljenem omrežju naselij ter tako omogočiti čim bolj enakovredne pogojema bivanje in delo.
Pri tem bodo ob koncu planskega obdobja izraziteje kot je to sedaj, delovale funkcije posameznih naseljih po sledečih nivojih pomembnosti ter opremljenosti z gospodarskimi ter družbeno-oskrbni-mi dejavnostmi:
—	G. Radgona — občinsko središče, osrednji in najmočnejši pol urbanizacije z največ novih stanovanj in najmočnejšim razvojem gospodarskih dejavnosti ter spremljajočimi centralnimi funkcijami (v isto urbano cono se vključujejo še primestna naselja: Črešnjevci, Mele, Norički vrh, Podgrad).
—	Radenci — naselje posebnega zdraviliškega pomefta se bo tretiralo kot zdraviliški kraj v smislu zakona o naravnih zdraviliščih in naravnih zdravilnih sredstvih, vključno s spremljajočimi centralnimi in gospodarskimi funkcijami ob upoštevanju krajevne atraktivnosti tudi za stanovanjsko gradnjo.
—	Krajevna središča: Apače, Videm ob Ščavnici in Negova, kjer se bodo z razvojem nekaterih obstoječih in novih gospodarskih dejavnostih razvijale predvsem oskrbne funkcije ter središčna širša oddaljenejša območja občine, občutno pa je povečana možnost stanovanjske gradnje.
—	Krajevna središča za ožja lokalna območja, večja naselja in sedeži krajevnih skupnosti: Kapelski vrh, Spodnja Ščavnica, Sp. Ivanjci, Drobtinci-Stogovci, Žepovci, Hrastje-Mota, Črnci-Mahovci, Črešnjevci.
—	Ostala naselja in zaselki.
—	Sekundarna počitniška naselja in vinorodna območja z vinskimi kletmi.
Za površine naselij, ki vključujejo v zelo pretežnem deležu stanovanjska območja ter poleg tega še območja proizvodnih in servisnih dejavnosti, območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter območja večjih športno-rekreacijskih in drugih zelenih površin je k obstoječim že izkoriščenim površinam ali med njimi dodatno dolgoročno namenjeno cca 260 ha zemljišč, za širša območja, kjer bo možno graditi počitniške hišice oz. vinske kleti (ob obstoječih) pa cca 50 zemljišč.
Seveda bodo opredeljene, na novo predvidene površine spreminjale svojo namembnost (v večjem deležu iz slabših kmetijskih zemljišč) etapno, v skladu s srednjeročnimi potrebami in na osnovi prostorsko izvedbenih aktov — to je: zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov in lokacijskih načrtov ter v manj angažiranih območjih prostor-sko-ureditvenih pogojev.
Za širša območja mesta Gornja Radgona in okolice ter Radenci z okolico predpostavijo dolgoročne usmeritve razvoja etapnost izgradnje in prostorsko izvedbene načrte — urbanistične zasnove teh naselij (obdelano v pog. 13.1.).
Krajinske zasnove območij bodo podale podrobnejše dolgoročne usmeritve za razvoj in ohranitev naslednjih pomembnih območij: Blaguško jezero z okolico, Negovsko jezero z okolico, vinorodno območje v zaledju zdraviliškega kraja Radenci, vinorodno območje v zaledju mesta G. Radgona ter po posebnih analizah širše območje celotnega poteka Mure v občini, kjer so predvidene hidroelektrarne Konjiš-če, Apače, Radgona, Radenci in Hrastje-Mota (obdelano v pog. 13.4.).
Za ta območja bodo naknadno morali biti izdelani ureditveni načrti ali lokacijski načrti.
Prostorsko izvedbeni načrti bodo v skladu z dinamiko, ki bo narekovana s srednjeročnimi plani za širitve, graditve in prenove naselij in druge posege, poleg onih, ki so določeni z urbanističnimi in krajin-,skimi zasnovami, slej ko prej morali biti izdelani: kot zazidalni načrti za naselja ali dele naselij, kjer so predvidene večje površine za razvoj (Apače, Negova, Videm, Kapela, Sp. Ščavnica, Sp. Ivanjci, Drobtinci-*Stogovci, Hrastje-Mota, Žepovci) kot ureditveni načrti za njihovo prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno sanacijo pomembnejših naselij ter za urejanje zelenih, rekreacijskih, kmetijskih in drugih po-
STRAN 24 VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
segov in kot lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave.
6.2.4.	Površine voda
Na karti namenska raba površin, so kot površine pod vodo evidentni vodotoki, akumulacije in gramoznice. Čeprav po svoji funkciji nedvomno koristne umetno ustvarjene površine voda, akumulacije in gramoznice predstavljajo, sanacijsko relativno velik problem, zaradi nedefinarnih ali ne dovolj definiranih sekundarnih funkcij.
Osrednji vodotok je v občini Gor. Radgona, reka Mura, ki je v IV. kakovostnem razredu, kar pomeni močno omejevanje rab tega naravnega potenciala. Zaradi količine vode in pretoka je vodotok energetsko zanimiv. Pomemben vodotok je v občini potok Ščavnica, o katerem ni podatkov za eventuelno kakovostno razvrstitev. Njegova funkcija je v glavnem povezana s kmetijskimi značilnostmi območja. V zgornjem toku Ščavnice je predvidena gradnja akumulacije za potrebe obrambe pred poplavami in namakanja.
Poseben in tudi večji pomen moramo dati Blaguškemu in Negovskemu jezeru zaradi nedvomno velikih potencialov za razvoj turizma in rekreacije na prostem.
6.2.5.	Prometne in energetske površine zunaj naselij
V občini Gor. Radgona so znotraj teh površin predvsem obstoječe trase prometne in energetske infrastrukture ter razdelilna trafo postaja v Šratovcih. Do leta 2000 je predvidena gradnja za občino izredno pomembnih objektov in sicer visokotlačnega plinovoda na relaciji Hrastje-Mota—Radenci—Boračeva in dela trase nove ceste Maribor— Lendava, kot prestavitev zaradi izgradnje novega mostu čez Muro pri gradnji hidroelektrarne v Hrastju. »
6.2.6.	Odlagališča odpadkov
Zaradi skoraj že izkoriščenih površin na obstoječem odlagališču komunalnih odpadkov Hrastje-Mota, je predvidena ureditev novega odlagališča in sicer na lokaciji ob reki Muri med sejmiščem in Avto-radgono. Nova lokacija, ob ustreznih tehnoloških rešitvah in nadzorovanim sistemom odlaganja, omogoča varno in brez večjih ekoloških posledic dolgoročno odlaganje odpadkov.
Razen reševanja problematike komunalnih odpadkov v občini Gornja Radgona je nujno potrebno zbrati podatke o virih, količinah in vrstah posebnih odpadkov. Glede sistema zbiranja in odlaganja posebnih odpadkov se bo občina Gornja Radgona vključila v enotno republiško zasnovo.
6.3.	NARAVNI VIRI
6.3.1.	Kmetijska zemljišča
Kmetijska zemljišča pomenijo površine, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo in obsegajo obdelovalna in neobdelovalna zemljišča.
V občini Gornja Radgona je takih zemljišč 13.128,4 ha.
Tendenca in družbena akcija v cilju učinkovitejše in večje proizvodnje hrane narekuje določene posege v kmetijska zemljišča. V občini Gornja Radgona so do leta 2000 predvidene sledeče intervencije: a) hidromelioracije 4390_ha (osuševanje in namakanje)
— Apaško polje, Segovci, Drobtinci
— Ščavniška dolina
— Mele
— Radenci, Hrastje-Mota
— Stanetinci 4390 ha
b) agromelioracije 210 ha
— Terbegovci
—	Kocjan
—	Kraljevci
— Grabonoš
— Kutinci
— Grabšinci
— Negovska vas.
V občini Gor. Radgona bo torej do leta 2000 izvedenih agroope-racij na skupni površini 4600 ha.
6.3.2.	Gozdovi in gozdna zemljišča
Na 5.794,9 ha družbenih in zasebnih gozdov je predvideno stanje zalog in prirastka naslednje:
a) lesna zaloga	m2	
	iglavci	listavci
družbeno	109.612	254.169
zasebno	190.407	434.960
skupaj	300.019	689.129
b) letni prirastek	m2	
družbeno	2.288	6.593
zasebno	4.134	11.717
skupaj	6.422	18.310
c) letni etat	m2	
družbeno	2.425	5.624
zasebno	3.513	8.906
skupaj	5.938	14.530
Izračunane letne zaloge in prirastek je planiran na obstoječe površine gozdov v občini G. Radgona. Kakšen koli poseg, oziroma
zmanjševanje teh površin bo pomenilo sočasno, procentualno zmanjšanje podanih vrednosti.
6.3.3.	Energetski viri
Za dolgoročni gospodarski in družbeni razvoj občine G. Radgona bo nemotena preskrba z energijo eden temeljnih razvojnih dejavnikov. Zato bo zagotavljanje zadostnih količin energetskih virov prednostna razvojna naloga. Vpeljali bomo sistem smotrnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta, in porabe energije in s tem v zvezi začeli s potrebnimi vlaganji v elektroenergetske naprave za pridobivanje, pretvarjanje in prenos energije na eni,, kot tu.di za njeno smotrno porabo na drugi strani. Dejstvo, da je potrebno praktično vso energijo pripeljati v Gornjo Radgono in da je večji del občine posebej severni del, v ekološko občutljivem območju bo zahtevalo gradnjo takih sistemov energetske oskrbe, ki bodo dolgoročno zagotavljali smotrno izrabo energije in obenem prispevali k zmanjševanju onesnaženosti okolja. Električna energija bo kot pretvorno najfleksibilnejša energija služila za standardne potrebe gospodinjstev in gospodarstva za potrebe javne razsvetljave in za neobhodne potrebe v proizvodnji.
Energetsko rezervo za razvoj v dolgoročnem planskem obdobju predstavljajo:
—	tehnološki razvoj na področju izrabe konvencionalnih energetskih virov z večjim izkoristkom,
—	visoko organizirani komunalni sistemi ob podpori razvite teh-nike informatike in upravljanja in ob finančnem stimuliranju družbeno racionalnih sistemov,
—	nova, energetsko varčnejša izolacija, način izolaciji: zgradb in tehnologije proizvodnje,
—	tehnološki razvoj izrabe danes nekonvencionalnih energetskih virov kot so male HE, geotermalna energija, sončna energija in bioplin,
—	gradnja plinovoda.
Kot zanesljiv in sicer klasičen energetski vir štejemo pridobivanje električne energije iz pretočnih hidroelektrarn planiranih na reki Muri, moči 22 MW. Kakor tudi ostale nekonvencionalne vire energije (sončna, geotermalna, plin in druge oblike odpadne energije). V ta namen bodo spodbujali razvojno aplikativno in inovativno dejavnost.
6.3.4.	Rudna in mineralna nahajališča
Celotno območje občine Gor. Radgona je geološko uvrščeno k tako imenovani »Radgonski antiklinali«. Temeljno gorovje vrhnih sedimentov tvorijo metamorfne kamenine, ki še pripadajo Centralnim Alpam. Na njih so odloženi miocenskinn pliocenski sedimenti, ki dosegajo ponekod debelino čez 2.000 m. Debelina slojev raste z oddaljevanjem od nekdanje obale k centru takratnega Panonskega morja. V tej smeri naraščajo tudi zaloge rudnin, ki se nahajajo v posameznih slojih sedimentov.
Nahajališča številnih slatinskih vrelcev kažejo, da potekajo čez paleozoiske skrilavce tudi prelomnice. Gričevnati predeli so zgrajeni pretežno iz nevezanih meteoterciarnih sedimentov, to je proda, peska in gline in v manjši meri peščenih laporjev in apnenih peščenjakov.
Mineralne surovine, torej izhajajo iz geološke sestave tal in so v občini Gornja Gadgona naslednje:
—	mineralne vode,
—	termalne vode,
—	glina,
—	gramoz in pesek.
6.3.4.1.	Mineralne in termalne vode
Na podlagi raziskav Delovne organizacije Radenska sta evidentna dva velika vrelčna območja in sicer Radensko in Ščavniško.
Radensko vrelčno območje se razteza od naselja Mele do naselja Hrastje Mota in obsega 2.800 ha. Na tem območju se mineralna voda eksploatira v gospodarske in zdraviliške namene.
Odpiranje novih vrelcev je vezano samo na dinamiko količinskega izkoriščanja. Poseben problem predstavlja varovanje vrelčnih območij pred negativnimi vplivi na kvaliteto vod. Zaradi tega je potrebno, kljub sprejetemu odloku o varovanju vrelčnih območij, dejavnosti v prostoru planirati tako, da ne ogrožajo mineralnih voda.
6.3.4.2.	Glina in gramoz
Glina kot pomembna surovina v gradbeništvu, kot opekarniška glina, se nahaja v večjih količinah na pleistocenskem območju občine Gornja Radgona vendar je zaradi .ekonomičnosti eksploatacija isto vprašljiva.
Po ugotovljenih kapacitetah ima največ perspektiv izkoriščanje gramoza in peska na Apaškem polju pri naselju Sp. Konjišče. Ker so te zaloge peska in gramoza dokaj eksploatirane, se omenjena gramoznica ne bo več širila v taki meri kot doslej. Gramoz in pesek se bo koristil za potrebe krajevnih skupnosti. Dokončna sanacija se bo ugotovila ob gradnji hidroelektrarn.
6.3.4.3.	Izviri vode
Element, ki nasplošno določa meje rasti mest in naselij ter s tem v zvezi povečanje števila prebivalstva je med drugim tudi pitna voda. Zato je posebno pomembno smotrno izkoriščanje znanih vodnih virov, nenehna skrb za ohranjanje kvalitete pitne vode ter odkrivanje in aktiviranje novih vodnih virov oz. zajetij. Prodne naplavine Apaške kotline, ob reki Muri, vsebujejo pomembne količine podtalne vode, ki jo izkoriščajo črpališča v Vratji vasi, Podgradu in Segovcih.
Omenjeni vodnjaki so zaščiteni z ustreznim občinskim odlokom, s katerim je določena meja zaščitenega območja in varstveni pasovi
Registrirana kapaciteta večjih in urejenih izvirov pitne vode je v občini Gornja Radgona sledeča:
—	Vratja vas,	21	1/s
—	Segovci, '	801/s
—	Podgrad,	50	1/s
—	Videm,	181/s
Razen omenjenih izvirov so v uporabi tudi manjši izviri lokalnega značaja, za katere ni podatkov o kapacitetah.
Za oskrbo s pitno vodo bo izvedena gradnja črpališča v Vučji vasi — Bunčani s cevovodom za potrebe občine Gornja Radgona.
6.3.5. Naravne lepote in druge naravne in z delom ustvarjene dobrine, ki so bistvene za razvoj.
Neustavljivi procesi urbanizacije, potrebe po razširjanju infrastrukturnega in komunikacijskega omrežja, odločno zahtevajo, razen zaščite naravne in kulturne dediščine, poudarjene napore za zaščito avtohtonih, naravnih ambientov, oziroma zaščito značilne podobe pokrajine.
Dolgoročno, naše naloge na tem področju bodo:
—	ohranjanje značilne podobe pokrajine, neokrnjenosti in izvir-, nosti kulturnih sestav in dediščine,
—	obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost spomeniškega fonda, — preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnila spremeniti ’ njena lastnost, vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje,
—	zagotavljanje uresničevanja pravice delovnih ljudi in občanov do uživanja vrednot naravne in kulturne dediščine.
V	občini Gor. Radgona je potrebno valorizirati in zaščititi sledeče spomenike in območja, pomembna za podobo krajine:
—	mofeta ob cesti pri vasi Ivanjševci;
—	nezajet izvir slatine v kapelskih goricah;
—	Niderlov hrast v Sp. Ščavnici;
•	— železovi vrelci (Norički vrh);
Povečani pritisk na odprta in naravna zemljišča lahko povzroči degradacijo naravnega okolja in izgubljanje evidentnih krajinskoe-stetskih kvalitet nekaterih območij občine Gor. Radgona. Zaradi tega - je potrebno identificirati in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ohranjati ambientalno kvalitetna območja skozi: — zaščito fizičnega okolja,.
—	vizuelno perceptivno zaščito okolja,
—	zaščito kraja Radenci, kot zdraviliškega kraja v smislu zakona o naravnih zdraviliščih in naravnih zdravilnih sredstvih.
Prvi način se nanaša na neposredno zaščito okolja pred fizičnim ogrožanjem, to je s prepovedjo gradnje na ambientalno kvalitetnih lokacijah. Drugi način vključuje sistemsko analizo ambientalno kvalitetne lokacije oziroma identifikacijo še dopustne meje vključevanja zgrajenih območij v pas zaščite naravnega okolja. Oba načina morata najti ustrezno mesto pri planiranju' posameznih delov naselja, objek-. tov infrastrukture ter lociranja turističnih in počitniških objektov,
6.4.	GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
Geografski položaj občine in mednarodne prometne poti, ki tečejo čez naše področje ter vedno pomembnejši blagovni tokovi za potrebe našega gospodarstva zahtevajo izgrajevanje optimalnega pro-' metnega sistema in njegovo povezanost z jugoslovanskim in mednarodnim prometnim sistemom. Zato moramo doseči vsaj delno posodobitev cestne in železniške povezave.
Nosilec razvoja tovornega prometa mora v okviru progrhma razvoja integralnega transporta in povezave cestnega in železniškega transporta ustvariti pogoje za hitrejši pretok blaga in zmanjšanja transportnih stroškov v družbenem bruto proizvodu.
S posodobitvijo železniških tirov med Ljutomerom in Gor. Radgono in preselitvijo železniške postaje v industrijsko cono ter ureditvijo industrijskih tirov, kakor tudi izgradnjo transportnega terminala v industrijski coni, bodo dane možnosti za nadaljnjo preusmeritev tovornih prometnih tokov s ceste na železnico. Da bi se izboljšalo stanje krajevnih cest, bodo OZD pri investicijah obvezno morale kalkulirati stroške, vzdrževanja lokalnih cest, ki jih bodo uporabljale.
6.4.1.	Cestno omrežje
Koncepcija razvoja cestnega omrežja občine Gor. Radgona bo mogla dolgoročno rešiti dva elementarna cestno prometna sistema. Prvi Se nanaša na optimalno in smiselno, v skladu z zastavljenim policentričnim razvojem občine G. Radgona, povezavo vodilnih naselij med sabo in svojim zaledjem in drugi na ustrezno,tekočo in hitro ko-munikacijo z republiškim cestnim križem na novi trasi.
6.4.2.	Železniško omrežje
Nenehno dviganje cen naftnih derivatov in s tem v zvezi tudi povečanje stroškov, po enoti prevoza v cestnem prometu, številne tehnične in tehnološke ter druge prednosti železniškega transporta narekujejo prioritetno 'potrebno usmeritev prometne politike v hitrejšo posodobitev železniškega omrežja. Železniški promet nujno mora prevzeti vlogo temeljnega kopenskega prometnega sistema, na katerega bodo usmerjeni in koncentrirani prometni tokovi, predvsem na daljših razdaljah.
6.4.3.	PTT omrežje
Koncepcija razvoja PTT prometa do leta 2000 je definirana na podlagi ocene gibanja .družbenih potreb po PTT storitah ter tehničnih, tehnoloških, ekonomskih in kadrovskih možnostih za njihovo realizacijo.
Ključna izhodišča za oceno gibanja družbenih potreb po PTT storitvah in razvoja PTT prometa kot celote so zlasti naslednja:
—	pomen PTT prometa kot osnovnega nosilca pretoka informacij v notranjem in mednarodnem prometu,
—	- možnosti za zadovoljevanje družbenih potreb velikih uporabnikov oz. skupna izgradnja, eksploatacija in vzdrževanje telekomunikacijskega sistema zvez kot celote,
—	dosežena stopnja zadovoljevanja družbenih potreb ter raven tehnične opremljenosti procesa dela,
—	možnosti, ki jih daje PTT promet z razvitostjo omrežja PTT enot in naprav, zlasti še na področju prenosa malih količin proizvodov iz kraja proizvodnje oziroma izvora na kraj potrošnje ter opravljanje poslov denarnega prometa,
—	usklajenosti razvoja PTT zmogljivosti s potrebami SLO,
—	nujnost uvajanja novih vrst PTT storitev, ki jih narekujejo vse zahtevnejše oblike medsebojnega komuniciranja in sicer prenos podatkov, teletekst, videotekst itd.,
—	razvoj PTT informacijskega sistema,
—	razvoj poštne tehnike in tehnike telekomunikacij.
Izhajajoč iz tega, predvidene dinamike bodočih potreb uporabnikov po PTT storitvah in nujnosti boljšega obvladovanja potreb po količini in kakovosti so osnovne usmeritve razvoja PTT prometa do leta 2000 zlasti naslednje:
—	pospešen razvoj PTT zmogljivosti vseh vrst in na vseh ravneh za notranji PTT promet, upoštevajoč pri tem vlogo, pomen in stopnjo razvitosti PTT zmogljivosti, prehod slovenskega gospodarstva na tehnološko intenzivno proizvodnjo, specifičnost potreb uporabnikov v občini ter optimalno povezovanje in vključevanje v republiški in jugoslovanski prostor. V ta namen je nujno vzpostaviti prečno povezavo z -Mariborom,
—	hitrejši razvoj PTT prometa na manj razvitih obmejnih območjih občine.
—	graditev PTT.zmogljivosti, da bodo te zadovoljevale potrebe SLO in družbene samozaščite,
—	skladnejša in družbeno racionalnejša izgradnja sistemov zvez, — avtomatizacija in modernizacija tehnološkega procesa ter uvajanje v promet najsodobnejših dosežkov tehnike telekomunikacij in pošte.
—	razvoj PTT informacijskega sistema.
Za uresničitev vsega tega je potrebno, da PTT poskrbi za širitev krajevnih omrežij, telefonskih central in javnih govorilnic z vključevanjem ostalih uporabnikov.
6.4.4.	Plinovodi
V cilju usmerjanja na nove energetske vire, oziroma zagotavljanja ustreznih količin energije za funkcioniranje gospodarskega sistema občine Gor. Radgona je nujna priključitev večjih porabnikov občine na magistralno plinovodno omrežje republike. Program izgradnje plinovodnega omrežja predvideva možnost prevzema in uporabo zemeljskega plina v letu 1987. V tem času so predvidene nove količine zemeljskega plina za slovenski plinovodni sistem iz novega vira.
Plinovodno omrežje bo zgrajeno za preskrbo potrošnikov z zemeljskim plinom in sicer:
—	industrijskih porabnikov, ki bodo plin uporabljali v tehnološkem postopku in kot gorivo v industrijskih pečeh,
—	industrijskih porabnikov zemeljskega plina, ki bodo plin uporabljali za proizvodnjo tehnološke pare in za ogrevanje prostora,
—	obstaja možnost priključitve javnih in stanovanjskih objektov, za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov.
6.4.5.	Kanalizacijsko omrežje
Obnova, posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture bodo zahtevali bolj pospešeno, načrtovano in sistematično vlaganje ne le zaradi izboljšanja bivalnega standarda in potreb po enakomernejši oskrbi s komunalnimi storitvami, temveč predvsem zaradi večje nuje po zaščiti bivalnega okolja in naravnih virov. V tem smislu bomo izgrajevali ustrezne sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in industrijskih voda v vseh večjih urbanih naseljih v občini, predvsem pa v Radencih, Radgoni, Negovi, Apačah, Vidmu ob Ščavnici in ob industrijskih objektih ter živinorejskih farmah. Prav tako bomo v okviru občine v širšem prostoru strokovno urejali odlagališča komunalnih in nevarnih odpadkov ter si prizadevali za izboljšanje splošnega odnosa do čistega okolja. Vasi, ki so v bližini industrijskih objektov bodo skupaj z njimi reševale problem kanalizacije.
' Na območju občine Gornja Radgona imajo dosedaj zgrajene kanalske sisteme s prečrpališči naslednja naselja:
—	Radenci z zgrajenim prečrpavanjem odpadnih voda in čistilno napravo s kapaciteto 6.000 enot, za katero se predvideva povečanje na 15.400 E.
—	Gornja Radgona s prečrpavanjem odpadnih in meteornih voda v reko Muro,
—	Avtoradgona ima lastno čistilno napravo,
—	Podgrad, farma bekonov ima zgrajeno prečrpališče odpadnih in meteornih voda s provizorno čistilno napravo tipa anaerobne lagune.
Pri zasnovi kompleksne ureditve kanalskih sistemov na območju ob reki Muri, v zvezi z energetsko izrabo reke, je potrebno opozoriti na naslednje:
—	pričakovati je zaradi zmanjšanja pretočne hitrosti reke Mure tudi zmanjšanje samočistilne sposobnosti vodotoka, česar posledica bo nujno povečanje čistilnih sposobnosti delujočih, in planiranih čistilnih naprav;
—	zajezitev reke Mure bo povzročila tudi potrebo po prečrpavanju odpadnih vod, ki danes gravitacijsko odtekajo v reko Muro. To
STRAN 22 VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
lahko pričakujemo predvsem pri odvajanju odpadnih vod v Gor. Radgoni, Lutvercih, Podgradu in Apačah.
Glede na to potrebo skupaj je s čistilno napravo prioritetno kanalizirati apaško področje in zagotoviti ureditev gnojišč kmečkih gospodarstev.
6.5.	URBANISTIČNE ZASNOVE NASELIJ IN KRAJINSKE ZASNOVE OBMOČIJ
6.5.1.	Urbanistične zasnove naselij
Za posamezna ureditvena območja razvojno najpomembnejših mest ali prostorsko in funkcionalno medsebojno povezanih mest in naselij mestnega značaja ter za industrijska, proizvodna, oskrbna, turistična in druga razvojna središča, ki bodo glede na predviden razvoj postala mesta ali naselja mestnega značaja so v dolgoročnem planu urbanistične zasnove naselij.
Z urbanističnimi zasnovami naselij so podrobneje kot sicer na drugih območjih v dolgoročnem planu, opredeljene planske,usmeritve za razvoj dejavnosti na teh območjih njihova prostorska organizacija in podrobnejša namenska raba prostora.
V	občini Gor. Radgona so v okviru dolgoročnega plana opredeljene in obdelane zasnove naselja za:
—	mesto Gor. Radgona in njegovo najbližjo okolico, ki se funkcionalno navezuje nanj in jo tvorijo primestna naselja in zaselki: Podgrad, — Hercegovščak, Norički vrh, Črešnjevci in Mele — vse skupaj kot osrednje urbano območje v občini.
—	zdraviliški kraj Radenci in njegova najbližja okolica z naselji in zaselki: Boračeva, Sratovci, Rihtarovci, Kobilščak in Paričjak.
6.5.2.	Urbanistične zasnove mesta Gornja Radgona in njegove okolice
Mesto Gor. Radgona tudi v nadaljnjem dolgoročnem razvoju občine ostaja središče z najmočnejšo intenziteto razvoja in pol, ki bo prevzemal dominentni delež urbanizacijskih tokov v občini.
Sedanji okviri grajene strukture mesta so domala v vseh smereh že dokaj limitirani vendar je glede na potrebe do leta 2000 možno zapolnjevati obstoječe vrzeli znotraj mesta, dobivati koristne pokrite površine s prenovo starega dela mesta ter predvsem etapno vključevati še prazne, površine do smiselno že definiranih naravnih meja mesta. Za nekatere funkcije osrednjega urbanega območja občine bo vzporedno že nujno načrtno vključevanje še razpoložljivih površin primestnih naselij in zaselkov.
Mesto in okoliška naselja — celotno ureditveno območje — je razdeljeno na manjša ureditvena območja (planske cone), ki se urejujejo s podrobnejšimi izvedbenimi načrti ter se glede na svojo opredeljeno namembnost, glede na potrebe, etapno in načrtno vključujejo v izgradnjo mesta in okolice.
Stanovanjske potrebe je možno še nadalje prostorsko zadovoljevati na območju »Trat« s postopnim vključevanjem prostih površin v smeri proti Muri. To območje, kjer bo zgrajena večina blokovske gradnje v občini bo predvsem na stičnih površinah s sedanjim središčem mesta, predstavljalo tudi poglavitve in najugodnejše lokacije za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti za katere se v tem obdobju pojavlja potreba tako za funkcije občinskega pomena kot za funkcije mestnega ali ožjega pomena.
Manjše število etažnih stanovanj in storitvenih dejavnosti bo možno dobiti s prenovo starega mestnega jedra ali tam, kjer je to možno, z njegovo rekonstrukcijo.
Individualna stanovanjska gradnja bo zaradi racionalne izrabe mestnega prostora imela vse manj možnosti svojega lociranja v širšem središču mesta ter bo zato urbanizacijski priliv mesta zadovoljeval svoje potrebe po individualni gradnji bolj na obrobnih mestnih področjih (grajski hrib, Velclov vrt ter zahodni rob mesta) in predvsem v primestnih naseljih in zaselkih (Črešnjevci, Podgrad, Norički vrh). Na teh območjih bo vzporedno potrebno izgrajevati oskrbne in storitvene 'kapacitete lokalnega pomena.
Proizvodne dejavnosti, ki se bodo razvijale v planskem obdobju, bodo prostorsko umerjene v obstoječo osrednjo občinsko industrijsko cono Gor. Radgona — Mele, ki do meje s trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči in gozdom nudi dovoljšnje površine. Obstoječe proizvodne dejavnosti v samem mestu bodo ob ekološko in bivanjsko ne-konfliktnih programih lahko povečini tu tudi ostale. Na področju prometnih povezav je predvidenih več zelo nujnih izboljšav — predvsem je to nova trasa magistralne ceste (grajena najverjetneje po letu 2000), ki se bo v funkciji obvoznice mesta preselila iz samega mestnega središča daleč na zahod od nastanitvenega dela mesta. S. tem bo možno znatno bolje organizirati notranji mestni promet (tudi z novimi povezavami) predvsem v smislu boljših, varnejših ter bolj diferenciranih povezav med vsemi deli mesta in primestnih naselij ter predvsem med bivalnim in zaposlitvenim delom območja.
Železniška postaja bo preseljena na jugo-vzhod k industrijski coni, kjer se postopno formira blagovno-transportni center. Predvidena je tudi sprememba lokacije avtobusne postaje.
Nove predele ureditvenega območja bo z upoštevanjem sanacij v obstoječih predelih potrebno nujno opremljati s kompleksnimi sistemi komunalnih in energetskih omrežij (dograjevanje vodovoda z alternativnim črpališčem in vključevanjem v regionalno omrežje, dograjevanje kanalizacije z gradnjo skupne čistilne naprave, daljinsko ogrevanje na alternativnih virih, osrednja deponija komunalnih odpadkov, urejanje pokopališča itd.).
Na domala vse prostorske usmeritve in posege v prostor bo v zelo močni meri vplivala izgradnja hidrocentral na Muri, od katerih bo stopnja HE Radgona locirana pred samim mestom, z vsemi njihovimi stranskimi učinki.
6.5.2	Urbanistične zasnove kraja Radenci in njegove okolice
Naselje Radenci ima v razvojnem smislu tudi dolgoročno poseben in specifičen pomen v omrežju naselij radgonske občine, ki ga ka-rakterizira zdraviliško-turističen pomen kraja in njegove okolice in čemur bodo podrejene tudi vse ostale funkcije, ki jih bo kraj razvijal. Prostorske možnosti razvoja dejavnosti v prostoru so slej ko prej omejene s trajno zavarovanimi kmetijskimi zemljišči na jugu in zahodu ter reko Muro z njeno dokončno ureditvijo — po izgradnji hidrocentral — na severu. Vendar je glede na dolgoročne potrebe še dovolj prostora znotraj in na obrobju sedanjih okvirjev naselij za vse poselitvene funkcije.
Celotno ureditveno območje se deli na manjša ureditvena območja, za katera bodo izdelani ali novelirani prostorsko izvedbeni akti. Razvoj zdravilišča se usmerja na desni breg Boračevskega potoka to je jug-vzhodno od obstoječega kompleksa, ob koncu dolgoročnega obdobja pa bo z dokončno ureditvijo HE na Muri možno izkoristiti tudi površine sedanjega inundacijskega prostora Mure od obstoječih obrambnih nasipov do novih energetsko-obrambnih napisov ob Muri. Zdraviliškemu značaju naselja in širšega območja bo podvrženo urejanje kraja — predvsem njegovega središča s centralnimi funkcijami (družbenimi, oskrbnimi in storitvenimi), ki se bodo izgrajevale predvsem v obstoječem središču in že načetem kompleksu južno od sedanje magistralne ceste in železniške proge. Širši spekter teh dejavnosti bo usmerjen za popestritev zdraviliškega kompleksa.
Proizvodne dejavnosti, ki temeljijo predvsem na izkoriščanju mineralnih voda, drugih brezalkoholnih.pijač ter proizvodnje opreme za tako proizvodnjo, so prostorsko že locirane v Boračevi, kjer bi se ta industrijska cona izpopolnjevala v danih okvirih.
Stanovanjske potrebe, ki so prvenstveno namenjene zaposlenim v Radencih in Boračevi je prostorsko možno zadovoljevati z blokovsko oz. gostejšo zazidavo predvsem na območju novega centra — južno od proge, z individualno gradnjo na južnem delu Radenc (večje vrzeli znotraj in ob robu naselja), v manjših vrzelih v ostalih naseljih ureditvenega območja ter ob koncu dolgoročnega planskega obdobja z'ureditvijo nekaterih površin med sedanjim zazidalnim območjem in energetsko-obrambnim nasipom reke Mure.
Radenci kot zdraviliški kraj bo dolgoročno urejevan v smeri izboljšanja bivalnega okolja iz vseh vidikov, pri čemer pomen in dolgoročno urejanje prometa s premestitvijo magistralne ceste južno od naselja (verjetno po letu 2000) ter s tem diferenciacijo prometa le na lokalnem nivoju, eno od bistvenih postavk. Ob tem je predvidena povezava obeh delov središča naselja preko železniške proge z izven-nivoj-skim prečkanjem.
' Vzporedno z izgradnjo naselij na ureditvenem območju bo nujno dograjevati obstoječe komunalne in energetske naprave in obenem z upoštevanjem novih obremenitev izgrajevati sistemske rešitve čiščenja odplak, ojačitve vodooskrbnih sistemov (povezave na regionalno omrežje vodovoda oz. druga črpališča), daljinskega ogrevanja itd.
6.5.4.	Krajinske zasnove območij
Za posamezna območja izven ureditvenih območij naselij, kjer je izražen poseben družbeni interes zaradi krajinskih in drugih vrednot človekovega okolja, zaradi različnih interesov pri rabi prostora ali zaradi predvidevanj večjih posegov, ki bi bistveno spremenili odnose v prostoru, so v dolgoročnem planu določene krajinske zasnove območij.
S krajinskimi zasnovami območij se podrobneje kot sicer v dolgoročnem planu usmerja razvoj dejavnosti v prostoru in določa njegova prostorska organizacija, namenska raba prostora predvsem pa: določajo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, opredeljuje raba prostora, določajo usmeritev za oblikovanje in varovanja krajine ter usmeritve glede urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
V	občini Gor. Radgona so v okviru dolgoročnega plana občine določene krajinske zasnove za:
—	Območje reke Mure v celotnem poteku njegovega toka po severnem robu občine v širini vplivnega pasu predvidenih hidroelektrarn na Muri.
—	Območje Blaguškega jezera z okolico (Blaguš. Kraljevci, Sov-jak, Ženik, Videm).	"
—	Območje Negovskega jezera z okolico (Sp. Ivanjci, Ivanjski vrh, Kunova, Negova).
—	Vinorodno območje nad (zaledja) zdraviliškim krajem Radenci (Očeslavski vrh, Okoslavski vrh, Rožički vrh, Stanetinci, Janžev vrh, Radenski vrh, Kapelski vrh, Paričjak, Melajnski vrh, Kocjan. Turjanski vrh, Kobilščak — del površin je zajetih tudi v urbanistične zasnove Radenc).
—	Vinorodno območje nad (zaledje) mesto G. Radgona (Police, Zbigovci, Orehovski vrh, Ptujska cesta, Stavešinski vrh, Ivanjševski vrh, Lastomerci, Plitvički vrh — del površin je zajetih tudi v urbanističnih zasnovah G. Radgone).
6.5.4.1.	Krajinske zasnove vplivanega območja predvidenih hidroelektrarn na Muri (desni breg)
V dolgoročnem planskem obdobju se po osnutku dolgoročnega plana SR Slovenije predvideva gradnja tipskih hidroelektrarn na Mu-
ri in sicer 6 na mejnem odseku z Avstrijo: Sladki vrh, Cmurek, Ko-njišče (te bo gradila Avstrija), Apače, Radgona, Radenci ter 5 na notranji Muri: Hrastje, Veržej, Mota, Gibina in Mursko Središče. Vsaka stopnja naj bi imela isti bruto padec 8.00 m, instaliran pretok 333.40 Qm7s, moč 22 MW in letno proizvodnjo po 92 GW/h.
Na območju občine Gornja Radgona so locirane:
HE Konjišče (gradi Avstrija), HE Apače pred katero je predvidena večja akumulacija, HE Radenci in HE Hrastje, delno pa vplivajo še nasipi za HE Veržej. Vse te gradnje pomenijo radikalne posege na okolje, ki bodo vplivali iz raznih vidikov globoko v notranjost od desnega brega Mure.
Krajinske zasnove v tej fazi, ko še prihajajo podatki projektne zasnove za hidroelektrarne in ko še ne razpolagajo s spremljajočimi študijami o hidrogeoloških raziskavah vplivov na podtalnico, smernicami za varstvo naravne in kulturne dediščine, raznimi vodnogospodarskimi rešitvami ter mnogimi drugimi strokovnimi preverbami, lahko imajo le značaj evidentiranja do zdaj znanih problemov in opozarjanja kako jih omiliti.
Za vsako stopnjo bodo suksezivno morali biti izdelani ureditveno — lokacijski prostorsko izvedbeni akti, ki bodo podrobno obdelovali celotno prostorsko problematiko na izvedbenem nivoju (za izdajo lokacijske odločbe).
Najradikalnejši poseg na območju radgonske občine je izgradnja čelne akumulacije med HE Konjišče in HE Apače, ki se s celotno vsebino 3,0 x 106 m1 razliva na jugoslovansko stran. Akumulacija zavzema cca 281.60 ha sedanjih zemljišč, od katerih je največ gozda in prvega območja kmetijskih zemljišč. V spodnjem delu zajezitve akumulacije zavzema ožji in najožji varstveni pas vodovodnega zajetja Segovci 80/1/S, ki predstavlja člen v sistemu regionalnega vodovodnega omrežja. Poleg tega bo jezero vplivalo na podtalnico še v drugih vodnjakih ter na sam nivo podtalnice.
Akumulacija bo zalila večje število domačih s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, za katere bo potrebno najti nadomestne lokacije. Ob tem bo zalitih tudi več odsekov lokalnih cest, ki bodo nadomeščene z novo ob celotnem drenažnem jarku, ki poteka ob zunanjem robu nasipa. Izgraditi je potrebno čistilno napravo za Apače. HE Radgona bo na območju, med stopnjo HE Apače in jezom HE Radgona, lociran gorvodno od grajskega hirba, omogočil, da se lahko v spodnjo vodo še izlijejo zaledne vode Apaške kotline in potoka Plitvica, v dolžini 5.32 km in širini cca 90 m (vključeno z nasipom in dre-nažnim jarkom) posegala le v sedanji inudacijski prostor, kjer so sedaj gozdovi. Na tem odseku pa se bodo novi nasipi dokaj približali naselju Lutverci in farmi Podgrad, kar pri projektiranem višjem nivoju Mure pogojuje zaščito pred vplivi podtalnice. Potrebno bo dograditi čistilno napravo za farmo v Podgradu in Lutvercih. Prav tako je potrebno ustrezno ščititi vplive za zajetje v Podgradu (50 1/s), ki je vključeno v regionalno omrežje vodooskrbe.
Potek novo urejene struge — bazena za HE Radenci teče mimo mesta G. Radgona, kjer bo potrebno zgraditi obrežne zidove namesto nasipov ter zaščititi vplive višjega nivoja Mure na podtalnico na območju Trat. Potrebno bo dokončno urediti kanalizacijo in čistilno napravo za mesto in industrijsko cono. Kvaliteta vode v drenažnem jarku mora zaradi možnih vplivov na mineralne vrelce na celotnem njihovem območju biti kontrolirana. Tako bo nujno tudi naselja Mele in Šratovci komunalno urediti skupaj z Radenci s kanalizacijo in čistilno napravo. Na tem odseku, ki bo dopuščal boljšo izkoriščenost površin sedanjega inudacijskega prostora, bo prav tako kot za širitev Ra-denc pod HE Radenci, možno načrtno vključevati določene površine tudi za razvoj Radgone (npr. Pomurski sejem, odlagališče odpadkov, itd.). Odsek od HE Radenci do HE Hrastje z novo predvidenimi nasipi ob razširjeni strugi Mure zavzema del obstoječega industrijskega prostora Mure, kjer so povečini gozdovi. Tudi tu je nujno zavarovati pred vplivi povišane Mure mineralne vrelce, podaljšati most v Petanj-cih, prestaviti 110 kV DV Radenci — Murska Sobota, ki teče točno čez predvideni jez, predvideti možnost novega mostu čez Muro (varianta nove trase meg. ceste Maribor — Lendava).
G. Radgona, 27. 12. 1985
Štev.: 30—13/11
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL, I. r.
33
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/35), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Un 1. SRS št. 23/77) in 20. člena Statuta KS Lendava je Skupščina KS Lendava na svoji seji, dne 7. 2. 1986 sprejela
SKLEP o uvedbi samoprispevka v Krajevni skupnosti Lendava
L člen
Za območje KS Lendava se po odločitvi krajanov in delovnih ljudi na referendumu, dne 19. 1. 1986 uvede samoprispevek v denarju. >
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1991.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi’ s samoprispevkom bo financiran naslednji program ureditve nekaterih krajevnih komunalnih in drugih problemov:	.-
v —000 din
1.	Dokončana bo gradnja letnega kopališča	20.000
2.	Urejen bo pločnik in kolesarska steza v Kolodv. u.	3.000
3.	Urejena bo javna kandel. razšv. v Kolodvorski ulici	6.000
4.	Asfaltirane bodo Spodnja, Vodna, Ozka, Prešernova,
del Kidričeve ul. Nas. Prekm. brigade in del Trimlin. 20.000
5.	Urejena — popravljena bo obstoječa Tržnica	1.000
6.	Urejena bo ulična razsvetljava v vseh ulicah, ki le te
še nimajo	2.000
7.	Vzdrževani bodo krajevni komunal, objekti in
naprave	3.350
8.	Prisp. bodo sredstva za delovanje krajevnih društev in
združenj ter za izvajanje referend. programa	6.000
9.	Urejena bodo postajališča delavskih	avtobusov	1.000
10.	Dokončan bo vaško gasilski dom v Trimlinih in
nabavljena bo oprema zanj	1.000
11.	Prisp. bodo sredstva za popravilo gasilskega doma v
Lendavi	4.000
12.	Sofinancirana bo rekonstrukcija ceste v industrijski
coni od Indipa do Trimlinov	3.000
13.	Sofinanc. bo asfalt, ceste mimo nogometnega igrišča 5.000
14.	Sofinanc. bo izgradnja primarnih objektov za razvoj
telefonije	4.000
15.	Sofin. bo izgr. zbirne kanalizacije in čistilne nap.	15.000
16.	Sofinan. bo preureditev dvorane »Nafte«	1.650
17.	Sofin. bo ureditev okolice lendavskega gradu	1.000
4.	člen
Sredstva samoprispevka se v valoriziranih investicijskih vrednostih uporabljajo v enakem deležu kot so določena v referendumskem programu, kije ovrednoten po cenah iz leta 1985.
5.	člen
Vrstni red izvajanja del po programu in 3. člena tega sklepa določi za vsako leto Skupščina KS Lendava.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo krajani in delovni ljudje, ki imajo stalno bivališče na območju KS Lendava (t. j. v Lendavi in Trimlinih) in sicer v naslednji višini.
a)	2 % od neto osebnih prejemkov in nadomestil iz delovnega razmerja
b)	.2 % od neto prejemkov iz dopolnilnega del. razmerja
c)	1 % od pokojnin
d)	2 % od čistega osebnega dohodka zavezancev iz samostojnega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti
e)	2,5 % od katastrskega dohodka za katerega se plača davek
f)	2 % od povprečnega osebnega dohodka preteklega leta v občini, delavci na začasnem delu v tujini enkrat letno
Zavezanci, ki imajo dohodek iz več virov plačujejo samoprispevek za vsak dohodek posebej.
7.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od OD in nadomestil iz delovnega razmerja, dopolnilnega delovnega razmerja in pokojnin obračuna in odtegne izplačevalec teh dohodkov. Zbiranje samoprispevka od delavcev na začasnem delu v tujini organizira KS Lendava sama. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunala in odtegnila Uprava za družbene prihodke občine Lendava. Samoprispevek plačujejo zavezanci iz 6. člena tega sklepa na račun KS Lendava št.: 51920-842-021-8750.
9.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren Svet KS Lendava. V primeru, da se zbere več sredstev kot je bilo predvideno v 3. točki tega sklepa ali ne pride do izvedbe planiranih del, kjer nastopa KS Lendava kot sofinancer, odloča o uporabi zbranih sredstev Skupščine KS Lendava.
Začasno prosta sredstva lahko Svet KS Lendava posoja oziroma veže pri banki, če oceni, da jih v določenem času ne bo mogoče aktivirati.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. marca 1986.
Lendava, 7. 2. 1986
Predsednik
Skupščine KS Lendava
Marjan Levačič 1. r.
34
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in na osnovi Statuta KS Bratonci je Skupščina KS Bratonci dne 6. 2. 1986 po predhodni odločitvi na zboru občanov, dne 24. 12 1985 sprejela
STRAN 20 VESTNIK, 20. FEBRUAR 1986
sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Bratonci. Referendum bo v nedeljo, dne 16. 3. 1986 v vaškem domu v Braton-cih, v času od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	asfaltno prevleko vaških ulic
—	vzdrževanje že izgrajenih objektov, cest in poti, ki so last KS
—	gradnjo, vzdrževanje in opremo mrtvaške veže, ureditev pokopališča
—	gradnjo telesnokulturnega objekta, ureditev športnih površin
—	pokrivanje stroškov za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti
—	nadalnji razvoj telefonskih zvez
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 60.000.000,— din sredstev, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom znaša prav tako 60.000.000,- din.
Sredstva, zbrana nad predvidenim zneskom se lahko uporabijo za namene dogovorjene v programu oz. se prenesejo v naslednje plansko obdobje.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. 6. 1996 do 31. maja 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Bratonci in sicer v naslednji višini:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	2,5 % od katasterskega dohodka
—	2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost in drugo dejavnost
—	2 % od pokojnin
—	2 % od tujih pokojnin
—	2 % mesečno od povprečnega dohodka v SR Sloveniji občani, ki so na začasnem delu v tujini
Zavezanci plačila samoprispevka, ki imajo dohodek iz dveh ali več dejavnosti — virov navedenih v gornjem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
6.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se bodo uporabljala določila 12» člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85).
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju naše KS stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto in višino samoprispevka, obdobje, za katero se uvaja samoprispevek in glasovnico za glasovanje na referendumu.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BRATONCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 16. 3. 1986 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Bratonci, ki se uporabi za:
—	asfaltno prevleko vaških ulic
—	vzdrževanje že izgrajenih objektov, cest in poti, ki so last KS
—	gradnjo, vzdrževanje in opremo mrliške veže, ureditev pokopališča
—	gradnjo telesnokulturnega objekta, ureditev športnih površin
—	pokrivanje stroškov za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti
—	nadaljni razvoj telefonskih zvez
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od I. junija 1986 do 31. maja 1991.
Višina samoprispevka bo znašala :
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	2,5 % od katasterskega dohodka
—	2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost in drugo dejavnost
—	2 % od pokojnin
—	2 % od tujih pokojnin
—	2 % mesečno od povprečnega dohodka v SR Sloveniji občani, ki so na začasnem delu v tujini.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Bratonci.
11.	člen
Nazor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet KS Bratonci ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 01-02/86
V Bratoncih, dne 6.2. 1986
Predsenik skupščine KS Bratonci
Štefan Jerebic 1. r.
35
- Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet SO G. Radgona na seji, dne 6/2-1986 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi ureditvenega načrta pokopališče v Apačah
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta »pokopališče v Apačah« v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine G. Radgona in v skladu z zakonom o urejanju naselii in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta »pokopališče v Apačah«, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 1/86-UN.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih krajevne skupnosti Apače in v prostorih skupščine občine G. Radgona, Partizanska c. 13, za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem M. Sobota.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-4/86-10
Datum: 6/2-1986
PREDSEDNICA
izvršnega sveta SO G. Radgona
Dana SUKIČ, 1. r.
36
Na podlagi 97. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 je izvršni svet SO na seji, dne 6/2-1986, sprejel
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen dogovor o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
1.
Izvršni svet SO Gornja Radgona ugotavlja, daje dogovor o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker gaje podpisalo več kot 2/3 udeležencev.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 3-1/84-11
Datum: 6/2-1986
PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ. 1. r.