Issued tri -weekly every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3 .00, for Europe $3— 50. For City of Chicago $3.50.
LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
'^fajesloga tlacij
STEV. (No.) 27.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. MARCA 1922.
LETO (Vol.) VIII.
LASTNIKI PREMOGOV NE MARAJO MIRU.
Predsednik premogarske unije, J. L. Lewis je izdal pred kratkem na vse lastnike premogovnikov povabilo, da bi se sešli s zastopniki delavstva v Clevelandu danes in se posvetovali, kako bi se preprečila stavka premogarjev, ki je napovedana za 1. april. Toda vsi lastniki se kratko odklonili priti na sejo. Predsednik Lewis je zato izdal izjavo, da ne bo posvetovanja.
Sedaj je predsednik Harding ukazal delavskemu ministru Davisu, naj on skliče posvetovanje premogarjev in lastnikov in naj skuša posredovati med obema strankama in doseči sporazum. Te dni bodo premogarji glasovali za in proti stavki.
NOVA ŽIVINSKA BOLEZEN.
Med domačo živino v več krajih Amerike se je pokazala neka živinska kuga, ki umori vsako žival, katera zboli tekom 5 do 72 ur. Poljedelsko ministerstvo je izdalo posebno svarilo farmarjem, in živinozdrav-niki hite najti proti strup, kako bi nastopili proti tej strašni morilki. Do sedaj so bili vsi poskusi rešiti o-bolelo živinče zamanj.
DR. NINČIČ O JUGOSLOVANSKI KRALJICI.
Minister zunanjih zadev dr. Nin-čič je na vprašanje dopisnika "Beo-gradsko Vreme" odgovoril: "Vem, da vas zanima slišati kaj o naši bodoči kraljici. Bodite prepričani, da si bo pridobila kraljica takoj, ko pride, srca celega našega naroda, katerega tudi ona ljubi. Zato mislim, da sem dobro izrazil čutila celokupnega naroda, ako sem rekel, da naš narod nestrpno želi videti njo, ki bo s ponosom nosila s kraljem krono države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srečnega se tudi čutim, da morem reči, da se je ravno s to zaroko utrdilo prijateljstvo in zavezništvo med nami in Vel. Rumunijo."
PRIJATELJI NAŠEGA LISTA SO PRIDNO NA DELU.
Nadaljevanje razširjevalcev našega lista, katerim smo poslali za nagrado krasen svetlikajoči križ, ki sveti po noči, kakor smo to razpisali za vsakega, ki nam pridobi dva ce-lo-letna naročnika na list Edinost.
Mrs. Mary Božič, Pueblo, Colo., za tri nove naročnike dobila 1. križ.
Mrs. Jos. Lesjak, La Salle, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. Math Geršič, Chisholm, Minn., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mr. P. V., Evcleth, Minn., za dva nova naročnika dobil 1. križ.
Miss J. BeltiČ, Chicago, 111., za dva nova naročnika dobila i. križ.
Mrs. G. T., North Chicago, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. Annie Sugara, Portland, O-regon, za dva nova naročnika dobila 1. križ.
- Mrs. Maria Dugar, Indianapolis, Ind., za dva nova naročnika dobila i. križ.
Mrs. J. Zupančič, Milwaukee, Wis., za tri nove naročnike dobila 1. križ.
Mr. Joe Krall, Bridgeport, Conn.,
za tri nove naročnike dobil 1. križ. Mr. Jos. Velkovrh, Collinwood,
0.,	za 2 nova naročnika dobil 1. križ. Mrs. Ana Kastelic, West Allis,
Wis., za tri nove naročnike dobila
1.	križ.
ZVEZA ŠTIRIH DRŽAV NA VIDIKU.
Dr. Ninčič nadaljuje: "Z ministrom preds. Bratianom in minist. zunanjih zadev Dukanom smo se takoj sporazumeli v vseh vprašanjih. Tudi je bil v Bukareštu postavljen temelj za politično grupacijo štirih sil centralne Evrope, ki predstavljajo sedemdeset miljonski narod, namreč zveza Jugoslavije z Rumunijo, Čeho-SIovaško in Poljsko, t. j. zve-ia, s katero mora Evropa računati. Tu ni več govora o mali antanti, ampak o četverozvezi. Prvi korak k tej zvezi bo ekonomska in finančna konferenca, ki se bo vršila 5. marca v Beogradu. V tej konferenci se bo dogovorilo skupno postopanje vseh štirih sil v vseh ekonomskih in finančnih vprašanjih na konferenci v Genovi." Morda le kedaj zašije soln-ce!
Katoliški časnik tebe brani!
Katoliški časnik se za te bori.
ALI JE BIL LEON XIII. KATOLIK?
Ko je umrl veliki Leon XIII. pripoveduje se ta le slučaj, ki se je zgodil v Chicago. — Niger je prišel v uredništvo nekega lista ponujat sadje.
"Ali si katoličan?" ga vpraša u-rednik.
"Ne! Jaz sem baptistovske vere", pravi niger.
"O, potem te pa nič ne zanima smrt papeža Leona?"
"O, zakaj pa ne?"»
"Kaj te bo zanimala, če pa nisi katoličan. Papež je pa katoličan?"
"Res? Papež je katoličan?"
"I, seveda!"
"Na! Jaz sem pa vedno mislil, da je papež Italijan !"
BLAGOSLOV BOLJŠEVIZMA.
Ko se bo prihodnje spomlad stopil sneg, ki pokriva na debelo široke ruske planjave, razkril bo svetu strašno zgodbo o velikanski sreči. (?) s katero je osrečil protiverski prismojeni boljševizem in rciečkari-ia nesrečni ruski narod. Milijone mrtvih trupel, ki so to zimo storili konec od vsega hudega, posebno od lakote in mraza, bo ležalo ob cestah. Cela pokrajina ob Volgi bo nastlana s temu nesrečnimi trupli. In tu sem naj gredo tisti zaslepljenci, ki še danes vrjamejo v kaka rdeča nebesa, ki se še danes dajo slepiti, da bo kak prismojen nauk, kakor je židovski boljševizem, osrečil kak narod, ki ga bo sprejel. — Tu sem naj gredo tudi tisti slovenski rdeči zaslepljenci, ki se še sedaj dajo slepiti "Prosveti" in njenim trabantom.
RESNA BESEDA ONIM KATERIH SE TIČE.
wZa božične praznike je New Yor-ški nadškof Hayes izdal poseben pastirski list na vse katolike svoje obširne nadškofije, v katerem se obrača z vso odločnostjo proti modernemu poganstvu, ki se kaže zlasti v o-mejevanju porodov po družinah. V "imenu Betlehemskega deteta" svari katoličane, naj se varujejo moderne propagande in modernih hudobij, ki se širijo po zakonih kot nečista moderna kuga. V tem pismu resno svari tudi proti naraščajočim razpo-rokam in obsoja tudi "nekoliko preveč prosto in predrzno obnašanje ženstva posebno, deklet."
Mej drugim pravi pismo: "Dete Jezus se ni ustavilo priti na ta svet zato, ker je bila njegova mati revna, brez strehe in ni bila preskrbljena za jutri. On je vedel, da Bog, nebeški Oče, ki skrbi za lilije na polju in ptice pod nebom, bolj ljubi o-tročičke ljudi, kakor pa ljudje sami.
Otročiči prihajajo iz nebes na zemljo zato, ker Bog, tako hoče. On sam ima pravico ustaviti njih prihod, ko nekatere družine blagoslavlja po svoji volji z mnogimi otroci druge le z malo, zopet druge z nobenimi. Prihajajo pač na način, kakor ga je določila njegova neskončna mu-drost: Gorje tistim, ki zlorabljajo, in onečaščujejo zakon narave, kakor ga je določila uredba neskončnega Boga samega. Če tudi je kateri izmed teh angeljčkov v človeškem telesu vsled moralne ali telesne pokvarjenosti starišev, za človeško oko nerazvit, je breme človeške družbe, vendar ne smemo nikdar izgubiti izpred oči veliko prepričanje krščanstva, da tem pokvarjenem telescu živi neumrjoča duša, katero moramo rešiti in jo pripeljati k Bogu, da bo poveličana na vse veke pri Bogu v nebesih.
Zverinski je greh storjen proti u-stvarjajoči moči Božji, ki po zaktm-ski zvezi povabi moža in ženo, da sodeljujeta pri razširjanju človeške družbe. Vzeti temu bitju potem življenje po spočetju, je strašen zločin, preprečiti pa človeško življenje, katero namerja Stvarnik postaviti v življenje, je satansko. V prvem slučaju se umori telo, mej tem ko duša dalje živi, v drugem pa se ne umori samo telo, temveč se prepreči tudi življenje duše, da ne pride v bivanje ne za čas, ne za večnost. Prihranjeno je bilo našim časom, da gledamo kako se nesramno oznanja po-zakonjenje tako satanskega početja.
V imenu Betlehemskega deteta, katerega postavo vi, krščanski očetje in matere, ljubite in ubogate, zaprite svoja ušesa tej poganski modrosti, ki bi delala čast samemu Herodu, ki prezira ves človeški razum in razodetje in se postavlja nad to postavo starega in novega zakona, katerega izvor je Kristus, njegova veljava in namen.
Branite svetišča svojih krščanskih domov pred vsem tiskom glede
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Nevarna italijanska agitacija v Dalmaciji. — Split, 25. jan. —Iz popolnoma zanesljivega vira je izvedel Vaš poročevalec, da hodijo po krajih v III. zoni, ki je Italijani še ved-* no ne izpraznijo, italijanski karabi-nerji in. zbirajo podpise, da bi se prebivalstvo izreklo za opcijo, to je, da prosi za italijansko državljanstvo. Znano je |da je v III. zoni večinoma brezposelno prebivalstvo, ki preživlja težke dneve v pomanjkanju vsega. Ker se naša vlada kljub ponovnim pozivom in prošnjam do-sedaj ni odzvala ,je verjetno, da bodo imeli ti italijanski poskusi precej uspeha v našo državno in narodno škodo. Naj bi se meroaajni krogi že vendar enkrat zganili.
Pašičeva razkritja. — Belgrad, 26. januarja. — Na današnji seji je v razpravi o vladni deklaraciji govoril črnogorski demokrat Andrija Ra-dovič. Očital je vladi, da je s svojo zunanjo politiko zakrivila izgubo Skadra. Radoviču je takoj odgovoril ministrski predsednik Pašič in rekel, da je poslanec Radovič kot delegat nase države na pariški konferenci zakrivil, da se ni sprejela Wil-sonova črta in cla smo izgubili Idrijo. S tem razkritjem min. predsednika Pašiča se je zaključila razprava o vladni izjavi. Skupščina je prešla na glasovanje o zaupnici vladi. Poleg Jugoslovanskega kluba, socialnih demokratov in zemljoradnikov sta glasovala proti vladi Protič in dr. Momčilo Ivanič.
GrozeČe stanje jugoslovanskega prometa. — Belgrad, 1. febr. (Izv.) Stanje naših železnic je naravnost obupno in se od dne do dne slabša. Pri vsej mizeriji in pomanjkanju premoga je promet vendar še kolikor toliko funkcioniral, zadnje dni pa je padel po vseh pokrajinah sneg in je na mnogih progah promet popolnoma zastal. V kolikor pa vlaki vozijo, imajo velikanske zamude. Načelnik belgrajske postaje je javil ministrstvu za promet, da so pošle vse zaloge premoga in da bo prisiljen vstaviti ves promet. Po raznih postajah v Srbiji je obtičalo nad 3000 vagonov raznega blaga, ki ga vsled pomanjkanja premoga ne morejo spraviti naprej.
Za naše vojake. Poslanec Jugoslovanskega kluba prof. Sušnik je stavil na vojnega ministra odločno
vprašanje zaradi slabega postopanja z našimi rekruti. Fantje so se ravno za božič cel teden vozili po železnici na svoja mesta, in sicer v ne-zakurjenih vagonih. V vojašnicah so morali tri tedne hoditi v lastni obleki, spati na golih tleh in v ne-zakurjenih sobah. Nesnaga po vojašnicah je strašna, naši fantje morajo pasti uši. Hrana je nezadostna in slaba, postopanje surovo. Poslanec zahteva, naj voj. minister takbj ukrene potrebno, da se te nedopust-nosti odpravijo in odredi naj strogo preiskavo o dosedanjih krivicah.
Zgleden stražar. V Osijeku je bil na zahtevo državnega pravdništva aretiran glavni stražnik tamošnje kaznilnice, ker je zapravil ves denar, ki so mu ga poverili jetniki. Dalje se je dognalo, da je bil možakar še leta 19^19. član razbojniške družbe, ki je napravila veliko zla v okolici Djakova.
ŠE VEDNO VOJSKA? . . .
V stari domovini je še vedno — vojska! S svojimi posledicami namreč. Na tisoče je še zapuščene in zanemarjene dece, ki jej treba nujne in radikalne pomoči, predvsem potom— vzgoje!
Ljuclpka izobrazba v armadi. Notranji minister se je obrnil na vojno ministrstvo s prošnjo, naj po vseh vojašnicah uvede pouk za nepismene vojake. Pouk naj prevzamejo za to usposobljeni častniki. Poleg či-tanja, pisanja in računanja naj se vojakom jpredava zgodovina, zemljepis, zdravstvo in narodno gospodarstvo. Upajmo, da se ta načrt čim preje izvede.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
te nečiste nesnage prav kakor pred kakim hudobnim duhom. Ne grešite proti svojim otrokom, ki so na vse zadnje tudi najplemenitejši nagibi in varstvo zakonske ljubezni, zvestobe in zdržnosti.
Še en. krščanski nauk, katerega se mora e^mdanes svet naučiti — Božja postava glede razporoke. Pogubo-nosno tako, da se ne da popisati, je za človeško družbo, ako ženske štejejo svoja leta ne po rojstvih svojih otrok, temveč po možeh, kolikor so jih že imele."
DENARNE POŠIUATVE
VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbliznjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone;
500 kron .............$1.85
1000 kron ............$3-65
5,000 kron ........... 17.50
10,000 kron ........... 34 00
Za italijanske lire:
5o hr ................$3.25
ioq ^ir ............... 6.10
500 lir ...i............28.00
100q lir ...............55-00
Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1 .00. Za večja na kazila raču* hamo po 2. centa od vsakega dolarja.
Vse pošiljatve naslovljajte na:
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd St., Chicago, IlL
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
1849 W. 32nd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October IX, 1919. at the post office at Chicago, III.
under the Act of March 3, 1879.
a
Ut
omnes unum
sint."
"Ut omnes unum sint!" — "Da bi bili vsi eno!" — S to molitvijo je šel naš Gospod po zadnji večerji v svoje trpljenje! Gotovo mora biti to ena izmed najvažnejših stvari za vse ,ki bodo priznali Njega kot svojega
Kralja, kot svoj ideal, ko bodo šli za njim!
* * *
Da, pomislimo samo v Ameriki!
Najmanj 24 milijonov je katolikov. Ko bi teh 24 milijonov bilo vsi enega duha in enega srca! Ko bi vsi ti milijoni držali skupaj, kakor pravimo, vsi pred vsem mislili na skupnost, mislili na skupne koristi in skupne potrebe, ko bi bili vsi drug za drugega, kako velikanska sila bi to bila. Mi katoliki pomenjamo sicer jako veliko v Ameriki. Proti nam si nihče ne upa nastopiti, nihče si nam ne upa še kratiti naših pravic, kajti ako bi si tudi kdo kaj takega upal, naletel bi precej na hud odpor in katoliki bi ga na gentlemanski način prisilili, da bi moral priznati katoliškemu sodržavljanu enake pravice, kakor jih zahteva za se.
To se je že večkrat poskušalo. Imeli smo že veliko pokusov raznih protikatoliških fanatikov ,ki so poskusili nastopiti proti svojim katoliškim sodržavljanom in proti katoliški cerkvi sploh. Tako je znana organizacija A. P. A. (American Protectiv Association), ki je pod tem imenom nastopila in hotela začeti mal kulturni boj med nami. Pa je kmalu sprevidela, da ne gre.
Vendar pa pri tem ne smemo tajiti, da katoliki tudi v Ameriki ne vži-vamo še tistih pravic in tistega priznanja in nimamo še tiste veljave v A-merikanskem javnem življenju,kakor bi jo morali imeti po našem številu. Ce pogledamo po raznih službah, vidimo, da smo katoliki daleč zapostavljeni. Zato se je pa ustanovil Catholic National Welfare Council, da bo tudi v tej stvari odpomogel. Upajmo, da bodo možje, ki so s tolikim navdušenjem stopili na čelo katolikov tudi vspešno-izbojevali naše pravice in popolno enakopravnost.
* * *
Poglejmo dalje med nas, ameriške Slovence! Vsi smo katoliki, kaj ne. Toraj lahko rečemo, da nas je 100 proc. katolikov. Seveda moramo pa računati z velikim odstotkov katolikov odpadnikov to je rojakov, ki so odpadli od vere, ali ki so versko brezbrižni. Vendar pa ali tvorijo ti odpadniki večino? Nikakor ne! Pred nedavnim časom je nek rdeči list povedal resnico, da je pravih vodilnih verskih odpadnikov rdečkarjev med Slovenci komaj kakih 700. In vendar nas je Slovencev v Ameriki nad 125 tisoč. Ali imamo toraj mi katoliki vodilno besedo v naši javnosti? Vsi vemo, da je nimamo, da jo imajo nasprotniki. Zato se je pa dotični rdeč-karski list pobahal in rekel: Samo 700 nas je, pa vendar — kontroliramo
javno mnenje med Slovenci v Ameriki. In prav je imel.
* * *
Kaj je uzrok tem nezdravim razmeram med nami? ^Zakaj tolika večina ni priznana? ne vodi odločilne in vodilne besede? Zakaj moramo biti pod vpljivom in vodstvom nasprotnikov?
Rojaki, to rešno vprašanje vam stavimo danes, da ga premislite in se potem izjavite sami, kaj vi mislite. Pišite nam kratko svoje misli, kaj o tem? Te zanimivo in potrebno! Ako bomo enkrat splošno spoznali svoje hibe in napake, morda bomo našli tudi sredstva, da jih popravimo, ca uredimo naše razmere tako, da bodo zdrave.
Iz slovenskih naselbin.
O NESREČNI SMRTI ROJAKA LEGINA.
Poizvedeli smo o nesrečni smrti rojaka Johna Legina, da ga je povozil avtomobil Yelow Cab Co. Rojaki se bodo pognali zanj in zahtevali od kompanije odškodnino za njegovo ženo in otroke. — Ker ni bil v nobenem društvu zložili so njegovi prijatelji potrebno svoto za njegov pogreb.
KAJ PRAVI ROJAK O "SVETLI-KAJOČEM" KRIŽU, KI GA JE PREJEL KOT NAGRADO.
Xleveland, Ohio. — Prisrčna Vam hvala za poslani križ. To je pa v resnici krasen spomin, ki po noči sveti in človeka spominja na delo, ki ga je storil za katoliški tisk. Ko sem ga prejel, se mi je zdelo, da mi je govoril: "za spomin so me poslali !" Jaz pa sem ga z veseljem sprejel in pozdravil, ker vem, da kjer je sveti križ, vlada sreča in zadovoljstvo. Zelo sem zadovoljen ž njim. Zato Vam še enkrat najlepša hvala. Z Bogom!	John Intihar.
La Salle, 111.—Priloženo Vam pošiljam naročnino za sebe za oba lista in poleg tega pa še za dva nova naročnika, ki sem jih pridobila za Vaši list "Edinost", katerega ljudje tudi pri nas čedalje rajši čitajo. Vcem rojakom v naši naselbini pa priporočam, da naj pridno širijo naš list "Edinost", ker ta list je edini list, ki se neustrašeno bori proti našim zagrizenim rdečkarjem. V vsako slovensko hišo naj zahaja "Edinost"! Vse pohvale zasluži tudi prelepi list "Ave Maria." Kako krasni članki in spisi so v tem prelepem listu, vsaki-krat ga prečitam z največjim zanimanjem. Tudi na ta list, kateri ga še nima, se naj nanj naroči, ker Slovenci smo potrebni takih listov in zlasti katoličanov je dolžnost, da podpiramo in širimo pravo katoliško časopisje. Zato junaško naprej, za pravi katoliški tisk! Pozdravljam vse uradnike Vašega podjetja in želim vsem skupaj obilo božjega blagoslova in vspeha. Pozdrav tudi vsem čitateljem in naročnikom tega lista.	Jozefa Lesjak.
Joliet, 111. — Komaj je potihnila naša domača vojska med katoliški-
_"EDINOST**_
mi časnikarji že ti pride in sicer to pot brez vsakega vzroka, urednik "Glasila K. S. K. J.7' in ti na neos-novani način napade svojega lastnega sobojevnika katoliški list. To je sramota prve vrste, za urednika Glasila K. S. K. J.! Sam sem čital v slovenskem brezverskem časopisju, kako podlo in sramotno so pisali o sv. Očetu Benediktu XV. In za obrambo sv. Očeta ni imel časa urednik Glasila napisati ne enega članka, za napad na katoliški list, ki zasluži danes med katoliškimi Slovenci v A-meriki prvo mesto, pa je imel čas! To je vredno si zapomniti, posebno za nas, ki smo člani K. S. K. J.! Ali naj li mi plačujemo svoje uradnike, da bojo napadali našo katoliško stvar? Ali smo res že tudi pri naši jednoti prišli tako daleč, da bomo sami podirali to, kar z velikim trudom zgradi katoliško časopisje? Jaz kot član K. S. K. J., svetujem temu raz-diralcu uredniku I. Z., da resignira, ker jesti kruhek od istega gospodarja, ki ga v svojem srcu in po prepričanju sovraži, je več, kakor more prenesti 1 'švigašvagarski značaj!" Kako velik prijatelj je on katoliškega tiska, znači posebno to, da je napadel katoliški list in to ravno v mesecu, ki je bil namenjen za razširje-vanje katoliškega tiska. Kakor velik prijatelj je on katoliškega tiska, tako velik prijatelj je tudi katoliškega prepričanja. In s tem, upam, da je povedano dovolj! Taki velikani, kakor je urednik I. Z. so katoliški stvari 111 jednoti največja coklja na poti napredka. Le žal, da gotovi faktorji tega ne uvidevajo. Njim je za lastni žep, za jednoto jim je bore malo! Dokazov zato ti i premalo. Ker se pri tem ne gre za osebnost, ampak za stvar, zato se. da se izognem zaletavanju v mojo osebo, ne podpišem s polnim imenom ampak samo.	Jolietčan.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
(Nadaljevanje z t. strani)
Pobesnelo žandarstvo. Zadnjič smo poročali, kako sta prišla v Djur-djevcih pri Djakovu dva pijana žan-darja razsajat v zasebno hišo, kjer sta s streli ranila kmeta Korajka. Korajko je sedaj v bolnišnici za ranami umrl. To pa žandarjetn ni bilo dovolj, ampak se hočejo še maščevati za svojo lastno hudobijo. X'e-prestano prihajajo v Djurjevce in pretepajo ljudi kar od kraja. Koraj-kovega sina so pretepli do smrti in leži sedaj v bolnišnici v Vinkovcih, kjer je umrl njegov oče. Tudi več drugih kmetov so tako pretepli, da so jih morali domačini odpeljati takoj v bolnišnico. Še hujše stvari u-ganjajo žandarji po drugih krajih Djakovščine. V Strizivojni so osumili uglednega kmeta Damjanoviča, da ima skrito puško. Da bi ga prisilili na priznanje, so žandarji odvedli Damjanoviča v gozd in ga privezali na drevo. Potem so nabasali puške m postreljavali proti njemu, neprestano psujoč in kolneč. Tako so jnučili kmeta tri četrt ure. Potem so ga izpustili, a ga zopet aretirali in v kosarni strahovito pretepali. — \ \ rhpolju se je mladina nekaj pregrešila. Namesto da bi žandarji stvar naznanili pristojni oblasti, so sami prihruli v vas in nedoletno mladino neusmiljeno pretepali in mučili. Obesili so mlade fante na vrv in jih nečloveško pretepali. E-nemu fantu so žandarji odsekali prste, drugemu so bajonet porinili v usta. Nekaterim fantom se je posrečilo pobegniti; žandarji so šli k njihovim starišem in jim zagrozili z najhujšim, ako otrok do večera ne bo doma. Ko so se kmetje nad vsem tem postopanjem prišli pritožit v Djakovo, jih nobena oblast ni hotela sprejeti. Vsa ta dejstva objavlja na uvodnem mestu osješka "Hrvatska Obrana." Potem se pa kdo čudi hrvatskemu kmetu, da gre z Radi-čem, ki mu obeta osvobojen je izpod žandarske strahovlade!
Ta je pa lepa! Konjenik Slovenec
iz Subotice nam piše: Vaš list 'Stražo', ki sem jo imel naročeno četrt letno, so mi prepovedali, da je ne smem citati. Moja edina zabava mi je bil vaš list, a sedaj so mi ga nasilnim potom zabranili. Doma imam ženo in dva otroka, sem gospodar in posestnik 43 oralov in moram služiti dve leti. Prosim poslance Jugoslovanskega kluba za pomoč, sicer bom obupal. — Tacega postopanja naši slovenski fantje niso vajeni in si ga ne bodo pustili dopasti. Naše poslance pa opozarjamo, da zopet enkrat zagodejo v zbornici vojnemu ninistru kot je naš neustrašeni poslanec Sušnik Pašiču. _(Straža št. 8.)
HUD POPER.
O saj se bodp spametovali! Saj bodo počasi spoznali vsi naši rojaki, kako prav smo mi imeli celi čas s svojimi idejami in s svojim delovanjem. Vsi, še vsi nam bodo pritrdili. ker resnica je pač nepremagljiva in vedno zmaga. Kako smo mi svarili tudi naše "ta-rdeče" naj nikar Kristanu ne vrjamejo? Naj bodo pametni, naj mu nikar ne mečejo težko prisluženih dolarjev, ker se jim bo v pest smejal in se nazadnje še iz njih norčeval, ker on je čisto navaden prefrigan koritar. Kristan, ko bj mu klerikalizem bolje kazal, kakor mu rdečkarija, bi bil pa klerikalec. Kar nese, to je pa. Ker je videl. da je slovensko delavstvo zasle-pelo, da vr jame vsakemu, samo če mu zna prav debelo na srce pihati m da kriči proti kapitalistom, si je pa mislil, "pa 11111 dajmo pihati"! In pihal mu je in veliko napihal. da mu nikdar več ne bo treba težko delati. 1 oliko časa je bil navdušen socialist, dokler ni postal kapitalist. Zdaj ko je pa kapitalist s pomočjo ameriške zaslepljenosti in prismojenosti rdečega dela delavstva, sedaj je miren in tiho. sedaj mu je pa delavec deseta briga. In taki so vsi oni, fa-lirani študentki 111 učiteljčki in pro-lesorčki. ki so bili od doma izgnafti ali so ušli žendarjem ali ječam, pa sedaj pyhajajo k ameriškemu slovenskemu delavstvu in se mu laskajo. Del ameriškega delavstva je pa že tak, da ie vse dobro, samo ako je proti veri in proti duhovnikom. Res je duhovščina sama nekoliko tega kriva. Vendar to je mentalite-ta našega naroda in se ne da pomagati. In naj pride sedaj sem v Ameriko kak drug Kristan, naj nastopi enako z aroganco in sladkim jezikom in židovsko hinavščino. pa naj začne proti duhovnikom in veri in — nekoliko radi lepšega — proti kapitalistom, pa mu bojo rdeče zaslepljeni backi šli zopet na limance. Katoliški ne! Katoliški so prepametni.
Zato je pa za nas katoliško zavedne slovenske delavce v Ameriki velikansko zadoščenje, ko vidimo, kako je prišlo vse na naše. kako nas je naše prepričanje obvarovalo, da še nas niso za nos vlekli, kakor so vlekli 111 deloma še vlečejo velik del slovenskega rdečega delavstva, dokler se še temu delu ne bode že vse skupaj zdelo preveč neumno. Kako
z listom . . T "Kozma Teleban" meri hlače namreč po sebi — a na drugi strani piše, da ga bo Delavska Slovenija napodila, kakor hitro dobi novega1 urednika iz starega kraja. Verjamem, da si to čikaška gospoda silno želi, kajti potem bi Delavska Slovenija šla tako na bum, kot
je Kristan spravil Proletarca. * * *
Pa brez zamere, ako si vzamem nekoliko prostora, ter vam naštejem nekoliko vaših grehov, zakaj vzlic vsemu fehtarenju ne morete več vleči vašega političnega vozička, kajti vi sami ne vidite svojih grehov na sebi.
* * *
Grešili ste: Učili ste slovenske delavce radikalizma tako dolgo, dokler si niste utrdili stolčkov pri S. N. P. J. — a ko je delavstvo zahtevalo od "vas realnega dela, ni bilo
vašega radikalizma nikjer več. * * *
Grešili ste: V početku svetovne vojne ste bili proti vsaki politični akciji ameriških Slovencev za osvoboditev izpod avstrijskega jarma —• a kasneje ste pričeli sami z republikanskim združenjem — zidati ste hoteli to, kar ste prej podirali. Ker ste bili najpametnejši med najpametnejšimi, zato niste prej vedeli, da senatni odsek v Washingtonu ne zaslišuje tujih državljanov in zato ste tamkaj tudi slovesno izjavili, da je Trst italijanski. S tem ste došli
na vrhunec vaše polomijade. * * *
Grešili ste: Pobirali ste za milijon dolarski sklad za osvobodenje, a denar ste porabili v druge svrhe. — Žnjim ste kupili Blaznikovo tiskarno v Ljubljani češ da se bo tamkaj tiskal Naprej, a danes se tiska Naprej v drugi tiskarni. — Ustanovili ste "Jugoslav Commercial Board", hoteli ste postati " businessmeni" kjer ste zapravili $10.000 denarja, nabranega za osvobodenje — $60,-000 delavskega denarja ste na ta način uničili, a danes želite, da vas narod naj zato ljubi in vam zaupa še več!
* * *
Grešili ste: Huronsko vpitje se je razlegalo iz "Čikage" proti pošiljanju zabojev v staro domovino, a .slednjič ste pričeli s pošiljanjem zabojev sami ter tako pljuvali v lastno skledo .česar posledica je bila, da ste pogoreli.
* * *
Grešili ste: Vsakdo je v naših o-čeh ničla, neumnež, nazadnjak itd., kdor ne ukloni tilnika brezpogojno našemu diktatorstvu.
ZOPET EDEN!
Tako bi kričali naprotni, posebno socijalistični listi, ko bi se šlo za kakega duhovna! T11 se pa gre sedaj za ljubljenca vesolne socijalne demokracije ,za Bela Kuna! Nek ogrski komunist, ki si bržkone sam ni mogel zadosti nabasati svoje lastne bisage, je postal nezadovoljen in objavlja jako čedne stvari o Ž<
Kunu. Ze v Nemčiji so bila raz-
so nas takrat prezirali, ko so pobi-j kritja pri zadnjih pučih o socijali-rali tisti nesrečni milijondolarski stih in komunistih jako zanimiva
fond. Danes pa?
Tu prinašamo nekoliko vrstic, katere je prinesla Mihvauška rdeča Slovenija. Naj prebero to naši somišljeniki in naj se nekoliko postne-jajo, kako si sedaj ta rdeči sami med seboj vest izprašujejo.
Ta list piše:
Boli vas, ker ni narod več tako neumen, 7-1 kakoršnega ste ga smatrali vi, zato vam je obrnil hrbet. —
Prav ste zapisali v zadnji številki "vsi slovenski delavci niso neumni"; ker niso neumni, zato ste brez naročnikov !
* * *
Učiti hočete slovenskega delavca, kako gospodariti, a niti sami ne znate gospodariti pri listu in stranki, pri kateri imate $1929.66 dolga brez
kakoršnegakoli premoženja.
* * *
Urednik Proletarca piše, da je u rednik Slovenije bil kupljen zaeno
Gotovo pa ne zna nikdo tako reševati socijalnega vprašanja -kakor Bela Kun, bog naših slovenskih soci-jev. On je skril kos zlata, ki je tehtal več kil!! — Komunistično trobilo, ki osrečuje nemško Avstrijo, šteje v največji greh graški "Arbei-ter-Zeitung" — svoji bivši prijateljici, aa je spravila to zadevo v javnost. Komunisti pravijo: "Take stvari nei spadajo v javnost (!!)> treba jih pojasniti pred v za to poklicanimi krogi (!!) in pred člani stranke." — Kako ljubeznjivo, kako nežno! Lepo molčati treba o lum-parijah! — "Rothe Fahne" pa je zabrusila tudi "gospodi 'okoli Ar-beiterzeitung eno pod nos: Pravi, da imata socija Austerlitz in Seitz tudi dovolj masla na glavi . ... Še marsikaj bomo zvedeli ,ko bodo začeli sociji prati svoje umazano perilo! Kaj pač bodo porekli naši Pro-svetarji, oziroma zavrtnikov očka na to?
- _ ..........._________ ______


•-M - irU .................. . ., _______-i&kSL._____.—iSi-.-

EDINOST"
AMERIŠKA SLOVENKA.
AMERIŠKE MATERE IN SLOVENŠČINA.
slovenščine pri jim ne bo ško-
Slovenci v Ameriki kot narod nimamo nikake prihodnosti. Preje ali pozneje bomo izginili, kakor so vsi drugi narodi, ki so se naselili sem pred nami.
To je dejstvo, katerega se vsi naseljenci v Ameriki zavedamo.
Tudi me slovenske žene in matere vemo, da naši otroci ne bodo veliko znali našega jezika, t. j. svojega materinega jezika. Jezik dežele bo spodrinil naš jezik. Vse vemo, da nasi otroci neradi govore slovensko in zato tudi slabo govore.
Nekatere matere, recimo raje kar naravnost, skoraj vse, ali vse slovenske matere zato prav nič ne store, da bi ohranile svojim otrokom ljubezen do slovenščine. Le prerade še same z otroci "tolčejo" angleščino, kolikor jo pač znajo.
Pravzaprav nam tega nihče ne more zameriti. Mi smo v Ameriki in vsak bi sc rad naučil kolikor mogoče hitro jezika dežele. Naše matere bi rade razumele, kaj se otroci med seboj v angleščini pogovarjajo, zato ni čuda, ako bi se tudi same tako rade prejkopreje naučile tega jezika. Zato pa je naravno, da potem zanemarjajo z otroci govoriti slovensko, še manj pa jih učiti slovenščine.
Vendar ali pa matere s tem koristijo svojim otrokom, da zanemarjajo slovenščino doma? Ali morda sebi koristijo?
* Ne! Ne sebi ne otrokom !
Prav je. da skušajo kolikor mogoče učiti se angleščine in jo znati prej ko preje in kolikor najbolje mogoče.
Toda da bi pa morale zato zanemarjati negovanje svojega jezika, s katerim so pele svojim otročičkom pesmice ob zibeli, v katerem so jih najprej učile in se z njimi pogovarjale katerega same najbolj znajo, ki je njih, toraj za otroke materni jezik, pa nikakor nihče odobravati ne more.
Matere s tem škodujejo sebi, ker si odtujujejo otroke. Mati ne zna po tem angleško in otrok ne slovensko. Tako se nikdar ne more prijateljsko, materinsko z njimi pogovoriti. O trok ne more materi povedati svojih čutil, svojih misli, ne more pri nji sveta iskati, ker ji ne zna povedati tega, kar mu je na srcu, tako, kakor bi rad.
Matere, ali ne opažamo le prevečkrat. da je naša odrastajoča mladina nam tuja, da ji je tuja domača hiša, domača družina? da sili vedno le ven, le med svoje prijatelje?
Kaj je bolj razumljivega kakor je to! Mislimo si me matere same. da bi morale biti med angleži, ali bolje mislimo si same svoje stariše, da bi nam govorili jezik, katerega ne bi razumele dobro. Kako bi nam bilo težko! Me neznamo dobro angleško. Pride kdo v hišo, ki bi se rad z nami pogovoril, kako je to težko nam in njemu. Dostikrat raje nočemo ničesar govoriti, kakor da bi slabo go vorili. ker ne razumemo in se ne moremo izraziti.
ne zanemarjajmo svojih otrocih. Saj dilo, ako znajo dobro slovensko? Kolikor več jezikov kdo zna, toliko več velja. Kako koristno je za človeka, ako zna dva ali tri jezike. Tudi Amerikanec, ki je tako trd za kake tuje jezike, spoštuje človeka, ki zna več jezikov!
Kako lepo delo za to vrši že veliko let list "Ave Maria", ki navdušuje naše otroke, da se zanimajo za slovenščino. Kako veliko dobro delo stori, da se trudi z njih pismi. Jaz smatram to za najbolj plemenito stvar med nami Slovenci. To se mi zdi, kakor neka korespondenčna šola za naše male v slovenščini. Kako lepo je toraj od mater, ki dajejo o-trokom ta list v roke in jih navdušujejo naj pišejo "Našemu stričku!"
Zato poživljam slovenske matere, naj se o tem predmetu izrazijo, kako one mislijo. Morda jaz ne mislim prav.
slene, da prosti čas porabite za šivanje, "štrikanje", "heklanje." Vendar za izobrazbo našega razuma mora biti pa tudi čas.
Ko že govorim o domačem delu, naj pripomnim, da tudi jaz pridno vrtim svoj kolovrat ali "spinen vil" in naredim za dom za mojo družino vse doma, "Vvederse", nogovice, rokavice in tako dalje. Našla sem, da je to najboljše. Zato svetujem vsem ženskam, ki imate ovce doma, nikar ne prodajajte volne. Tako poceni in iz pristne volne boste imele doma vse, kar potrebujete.
Pri tem delu pa se vendar silno zveselim, ko pride "Edinost", takoj odložim vse delo in prečitam vso, posebno, ako najdem v nji Ameri-kansko Slovenko. Do sedaj so vse pisale jako lepo in mi je bilo všeč. Pa še naša dekleta pozivam, da bi se oglasile, kakor jim je pisala Miss Silva.
Ko že pišem, naj se pa na tem mestu prav lepo zahvalim vsem našim Willardskim ženam, za njih priznanje mojega delovanja pri altarskem društvu. Drage mi sestre! Na zadnji seji smo se menile, da bomo delale kaj lepega vsaka po svoji moči za "fer", da bi ga enkrat po leti priredile in denar obrnile za nakup novih cerkvenih klopi v naši cerkvi na Willardu, ki so tako potrebe. Kar sem jaz obljubila, to bom storila in tudi dala. Obljubim, da bom tudi nadalje vse storila, da bomo napredovale in posebno dosegle, kar smo sklenile. Pisala bom na vse strani in upam, da nobeno moje pismo ne bo zastonj. Saj tudi iz starega kraja
Kaj si že sklenil, da boš naredil ta mesec za katoliški tisk?
Bojevito katoliško časopisje, je med nami največja potreba.

Greenwood, Wis. —
Blagor ji,
ki dolžnost izpolni, če tudi s težavami, veliko prijateljev si dobi.
S temi besedami vas tudi jaz pozdravljam, drage mi amerikanske Slovenke. Ne moreni Vam popisati, kako sem bila vesela, ko sem zagledala zopet naš kotiček v "Edinosti" odprt za dopisovanje. Po tako dolgem času sem že tudi jaz mislila, če bomo dobile me ženske kako pr- j beračijo od vseh strani in se zate-
vico nazaj pri "Edinosti" ali ne. Pa lej, naša junaška Mrs. Bevec je s svojim navdušenem dopisom urednika tako uščipnila, da je kar poskočil in nam takoj priznal naše pravice. Vidite, tako-le je, če se kdo za
kajo k nam Amerikancem in vsak gotovo vsaj nekaj dobi. Zakaj bi se pa me bale prositi nekoliko, ko smo revni. Kajne gospod urednik, še vi boste posegli v žep in nam nekoliko pomagali, ako Vam bom pisala.
& & & ^ & & ^ ^ ^ & & & & & & & & & & & & ^ & & &
D-&
^ & & ^ &
!> &
*>
S> &
J> &
&
troci. Ker se ne znajo izraziti, ti pa ne povedo, kar bi ti pravzaprav morali ali bi ti radi.
Tako pehamo matere svoje lastne otroke proč od sebe, proč od materinega srca, proč ven med mrzli svet, med tuje ljudi, med tovariše in to-
svoje pravice ne potegne, jih pa do- Mi Vam bomo pa zato nekaj naroč- ;
nikov nabrali. Ali Vam bomo pa zo-; pet kakega ščetinca poslali. Veste i pregovor pravi, da roka roko umi- \ va. Nekaj mi že imamo, drugo bo-nto pa nabrali in me ženske bomo ] hitreje dosegle, kakor pa če bi se na- 1 ši možki lotili. Me ženske smo bolj sitne in nadležne. Če nam kdo tudi nerad da, pa da se nas znebi, pa le j more. On je vesel ker se nas je znebil, me pa, da imamo njegov dar. In vem. da nam tega nihče ne bo zameril. saj ne gre za nas, ampak za dobro stvar. Naši kmetje imajo sicer dobro veljavo v posestvih. Toda denarja je pa bolj malo. Naši stroški *ias namreč vedno premagajo z našimi dohodki. O tem bomo še pisali. kaj ne, da boste sprejeli, g. urednik	Neža Seliškar.
Opomba: Ako ste zadovoljne, Vam dovolimo, da si od vsakega no-vega_naročnika, ki ga nam dobite, 11-trgate za cerkvene klopi, $2.oO in samo Si.oo nam pošljete. Za vsako ponovljeno naročnino pa vam dovolimo polovico. Alt ste s tem zadovoljne? Dobite nam 33 naročnikov, pa imate stotak. Ali ni to dobro? — Dopise pa glede tega radi sprejema-ko hudobni. Jaz mislim, da tebe vsi i1110 bomo vse priobčili in Vam pomagali. da dosežete. kajti v resnici klopi so Vam potrebne. Cerkvica je čedna, toda sedanje klopi kaze. Naprej, žene!	Urednik.
bil ne bo. Drugi mu jih ne bodo dali. Mrs. Bevec, prav ste povedali! Tudi jaz vas hočem posnemati in malo rokave zavihati in nekaj novih naročnikov dobiti za našega Pavleta. Žene, pokažimo res, da smo boljše za kaj dobrega storiti, kakor so pa naši možje. Pokažimo da smo bolj junaške, kakor so pa naši možje, da me bolj zaslužimo priznanje, kot možje. Čez čas, ko bodo boljše razmere, si bom . pa tudi jaz rokave prav do komolca zavihala in šla na delo za Pavleta, samo da nam bo zmiraj kaj nedolžno.smešnega povedal in nas razvedril. Veš, Pavle, res si sedaj bolj "fajn", ko imaš vse tako na "šport", in si ves nov. Pa tudi tvoj obrazek se je nekam izpre-menil. Preje si tako poreden zgle-dal. sedaj se pa tako prijazno držiš. Prav, prav! S prijaznostjo jih boš več pridobil. Veš. za eno stvar te imam vendar na sumu. Glej, vse si nam povedal, kje si kupil in kdo ti je kaj dal, o mareli pa kar molčiš. Le na (lan. in povej nam čisto po pravici, ker drugače te bodo tvoji nasprotniki sodili, da si jo kaki "punci" ukradel. No, pa morda niso ta-




i
"lajkajo." Samo malo ti radi pona-gajajo in klubujejo, ker si tako 'test' Vidiš, mati, tako je s tvojimi o- 111 ker jim znaš tako dobro nazaj za-
vrniti. Jezi jih tudi ker si dobil toliko večino glasov. Koliko glasov večine si pa pravzaprav dobil? Prav vsega nam sicer res ni treba povedati, vendar mi tvoji volilci bi pa le radi vedeli. Kajne, da nam boš prihodnjič povedal? Tudi se nam jako
varišice, ki so dostikrat slabi in po- dopadeš. ker znaš take lepe pesmice
kvarjeni. Pa se potem še čudimo, kako je to. da sin noče biti doma, da hči sili samo ven k drugim ljudem. Tja silijo, kjer ljudi razumejo in kjer jih drugi razumejo in kjer se, lahko pogore z njimi, kar je čisto naravno. — S tem pa matere same razbijamo družinsko svoje življenje.
Kjer mati zna dobro angleško, da se z otroci lahko popolnoma pogovori in ne "lomi" samo angleščine, je že še. Toda koliko je naših mater, ki smo prišle iz stare domovine, da bi znale tako dobro angleško?
Zato matere, ako hočemo same sebi dobro in svojim otrokom, nikar
peti! Daj na še katero zakrožiti. Veš, samo to rečem, da smo me ženske res lahko ponosne na našega Pavleta, ker se tako rad z nami pogovarja, ker to kaže, da ni preveč stole."
Vendar ni dosti, da samo Pavletu pustimo, da piše, tudi me se zavze-mimo in pišimo, če ne veliko, pa vsaj vsaka malo, da bomo krepko držale, kar smo si pridobile. Morda bo katera rekla, "naj le druge pišejo! Jaz nimam časa!" Vsaka si mora vzeti nekoliko časa, ker to nam je tudi potrebno. Izobrazba nam je zelo potrebna. Res je, da ste zapo-
JEDILNI LISTKI.
Sreda (Kvat^rna) : Obed: Fižolova juha. — Kruhovi knedeljni — Zabeljen fižol. Kislo zelje. — Kava.
Večerja: Makaroni. — Mrzel fižol z jesihom in oljem. Sir. Petek (kvaterni): Ob«d: Leča. — Sirovi štruklji (kuhani). — Zabeljen krompir. Sa-lata.
Večerja. — Čokoladna juha. — Surovo kislo zelje z oljem in mrzlim fižolom. — Čaj z mlekom. Sobota (kvaterna): Obed: Krompirjeva juha. — Shrimps (rački) (ako teh ni ribe po-hane ali Salmon v škatlji). — Ten-stan krompir (German fried) — stročji fižol (iz bakse) — Salata. Mrzlo mleko (Butter Milk).


POZOR!
Naročniki in čitatelji "Edinosti."
Ker se je več naših naročnikov in prijateljev našega lista pismeno oglasilo, da naj bi se kampanjo za nabiranje novih naročnikov na list "EDINOST", podaljšalo še za en mesec, za to smo sklenili to tudi storiti. To smo storili pa tudi zato, ker veliko naših naročnikov bi rado djobilo lepo razpisano nagrado, "SVETLIKAJOČI KRIŽ" do katerega je vpravičen vsakdo, ki nam pošlje dva celo-letna naročnika na "EDINOST." Marsikateri, pa ni imel v tem kratkem času prilike, da bi si zaslužil to lepo nagrado. Zato, naznanjamo vsem našim naročnikom in prijateljem, da kampanja za nabiranje novih naročnikov za list "EDINOST" bo trajala še c*l ta mesec. Zato vsi, ki še niste dobili tega lepega križa, potrudite se nekoliko in zaslužite si prelepo nagrado z razširjevanjem KATOLIŠKEGA TISKA, ki je najmodernejše orožje proti nasprotnikom NAŠE VERE.
Vsem onim, ki so nam poslali nove naročnike zadnje dni, prosimo ,d apotrpe par dni. Zaloga križev je nam pošla in novo pošiljatev dobimo vsaki čas. Kakor hitro prejmemo križe jih razpo-šljemo vsem ,ki so nam poslali po dva nova naročnika za naš list.
UPRAVA "EDINOSTI."
TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE
naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj
"SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC".
Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, da si isto naročite takoj dokler ne poide.
Knjiga stane s poštnino $1.00.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS.
1849 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
SEDAJ JE ČAS, DA POŠLJETE SVOJIM DOMAČIM
KAK DAR ZA
"P I R U H E."
Da bojo velikonočne pošiljatve dospele na svoje mesto pravočasno je važno, da iste odpošljete pravočasno svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pri tej priliki vas zopet opozarjemo, da bo v vašo lastno korist, ako boste poslali svoje pošiljatve po "BANČNEM ODDELKU EDINOSTI", KI vam nudi NAJBOLJŠO IN NAJHITREJŠO POSTREŽBO, TER POLEG TEGA TUDI NAJNIŽJE CENE JUGOSLOVANSKIM "KRONAM IN DINARJEM."
Ker smo stopili z novim letom v zvezo z najbolj poštenim in zanesljivim denarnim zavodom v Sloveniji z:
"LJUDSKO POSOJILNICO" V LJUBLJANI,
zato dospejo naše pošiljatve primeroma najhitreje na svoje mesto, ter so iste dostavljene na najbljižjo domačo pošto prejemnika.
Rojakom ki nameravajo naložiti svoje prihranke v Jugoslaviji, priporočamo "LJUDSKO POSOJILNICO" V LJUBLJANI, ker je zanesljiv zavod in plačuje najboljše obresti od vlog.
Za navodilo in vse drugo se obrnite ali pa pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI",
Ts
«9
t
t

•e
•e
«9
A
1849 West 22nd Street
Chicago, 111.
*



"E D l N O S
Neznani Bog.
(Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje)
Iznenadenje Germanov je bilo toliko veče, ker so spočetka imeli od severa prodirajoče Rimljane za svoje rojake in zaveznike. Zato niso imeli niti toliko časa, da bi se pripravili na boj s strašnim nasprotnikom. Bitka je trajala od poldne, ko je Germanik prišel v stik s zadnjimi četami barbarov, do solčnega zahoda. Noč in silni naliv bi bila tudi sama napravila klanju konec.
Ko je drugi dan proti poldnevu dež prenehal in se je bojazmožno vojaštvo zop^t zbralo v taboru, je cezar pregledal svojo vojsko. Bilo jih je še čez trideset tisoč mož. V kratkem nagovoru se moštvu zahvali za vstrajnost in hrabrost, s katero so se bojevali in jim obljubi novo izvan-redno plačilo za zvestobo.
Potem je prašal po paalih in ranjenih častnikih. Tel mu je poročal, da je tudi mladi poveljnik prelaza med njimi. Zadet od več puščic se je zgrudil ob strani svojega zvestega druga. V bojnem metežu je pa bil 3d njega ločen in kljub vsemu iskanju ga ni mogel med množico padlih najti. Še le zgodaj zjutraj, ko je zopet prihitel na tisti kraj, da bi iskanje nadaljeval, ga je našel nezavestnega in ga s pomočjo Longina, ki je bil tudi precej težko ranjen, zavlekel v neko kočo na bregu Adiže, nedaleč od bojnega polja.
Germanik je po pravici pripisoval srčnosti in iznajdljivosti mladega junaka precejšen del svoje zmage, — saj so njegovi metalni stroji na jezeru veliko pripomogli, da se Germani niso mogli tako prosto gibati in da je prevzela njih srca zmedenost in pobitost, — obiskal je Pavla osebno v spremstvu svojega telesnega zdravnika.
"Možem, kakršen je on", govoril je Germanik, ko ga je videl, "se ne more skazati dovolj spoštovanja. Kar je že samo ob sebi dobro postane v njihovih rokah še boljše. Dobrobit cele vojske je dostikrat odvisna oci tega, da imajo pravega poveljnika, ki jo zna voditi, varovati in če je potrebno tudi navdušiti za najtežje žrtve. Oboje je storil Pavel Emilij Le-pid. Zaradi tega ga danes imenujeemo za vojnega tribuna."
VI.
Vrnimo se zopet k prebivalcem, "začaranega" gradu.
Tu najdemo gospo Leo in njeno hčerko, ki še vedno pričakujete s severa o sinu, oziroma bratu kakega poročila. Med tem časom, kar sta bivali tukaj, se ni prigodilo nič takega, kar bi moglo Grkinjo z nova vznemirjati zaradi hčerine varnosti. Dnevi so jima minoli v neskaljenem miru in samoti. Lea, ki je poprej vedno sanjala o Španiji, kot o zadnjem pri-bližališču, je počasi popolnoma pozabila na daljno nepoznano deželo. Njena najsrčnejša želja je bila, da bi se vrnil njen sin čim preje ovenčan a slavo in častjo in da bi se izpolnila njena nada, da bi Avgust vrnil staro družinsko posest v prave roke, ako ne ko nagrado za sinovo hrabrost, vsaj na prigovarjanje Germanika.
Agata je pa živela samo za svoje pse, cvetlice in školjke. Včasih je šla tudi, kakor se je izrazila, v spremstvu strica na "potovanje na Špansko", v skrivnosti polno notranjost grada, kjer je odkrila vedno nova čuda. Zvesto sledeč triumvirovem opominu, ni nikdar sama poskušala preiskati čudoviti labirint. Mesto tega si je pa večkrat dovolila neko drugo malo prelomljenje dane besede, ki bi bilo zanjo skoraj usodno.
Včasih, ko je morje posebno burno divjalo, ali pa tudi ko je gladko bleščeče se v solnčnih žarkih ležalo pred njenimi nogami kakor krotko jagnje in se s tisočerimi zapeljivimi očmi oziralo gori k njej, se ni mogla vstavljati notranji sili. Gotovo in lahkonogo kakor koza je hitela k njemu med pečinami, med katerimi je zasledila pot deloma sama, deloma je pa že prej bila. Dvomila je pa, da bil kdaj pred njo hodil kateri človek po tem potu, ako se sme tako imenovati. Na videz ni bilo nobene zveze med različnimi malimi pomoljki pečin, čez katerih trdo in raztrgano površino je hitela, včasih vidna od zgoraj doli, včasih pa skrita pod velikanskimi naprej štrlečimi pečinami. Tako je mlado deklico, zapeljala radovednost, da je naposled našla nekako stezo do morske gladine, po kateri je mogla z nepreveliko težavo dospeti zopet nazaj. Doslej še ni nič povedala v tem ne materi, ne stricu, a čakala je samo prilike zato, čeravno je vedela, da ji bodo v prihodnje prepovedane ure, ki jih je presanjala globoko doli ob morski gladini. Že zadnjič, ko je prinesla domov školjko nenavadne oblike jo je gospa Lea začudeno vprašala, kje da jo je našla. Toda Agata ni imela srca, da bi bila povedala resnico. Ta mala laž jo je skoraj stala prostosti in življenja.
Toda le prekmalu sta bili mati in hči na nepričakovani način iztrgani iz tega prijetnotihega življenja.
Še predno sta zjutraj zapustili spalnico, so jima povedali, da je prišel njih prijatelj in rojak Dionizij Atenjan. Prinesel jima je poročilo o odsotnem sinu. Kakšno je to bilo, si moremo misliti. Vendar moramo nekaj dodati.
Po odločilni zmagi, ki jo je dobil nad barbari, je Germanik sklenil za to zimo vojno končati. Iz tega vzroka pošlje svojo vojsko v severna italijanska mesta na prezimovališča. Za ranjence, ki so jih morali pustiti na severu, je zgradil lazaret in nekoliko manjših lesenih hiš. V varstvo jim pusti nekaj čet. Potem se pa junak dneva pri Mantovi prepelje čez Pad in hiti, kakor na krilih v Rim, da poroča Avgustu o slavni zmagi. Ves Rim je poživel pri tej veseli vesti in je začel svojega ljubljenca obožavati in pričakovati od njega, da bo Rim povzdignil do prejšnjega veličja in sreče. A pripravni trenutek še ni prišel, ko je pa prišel, mu je manjkalo predrznega poguma in volje. Tudi sedaj si je Germanik prepovedal, deloma iz skromnosti, deloma iz strahu, da bo še bolj razskačil Tiberijevo l jubosumnost in sovraštvo, zasluženi triumf, ki mu ga je hotel prirediti senat. Vse to, kakor tudi, da je njegov mladi prijatelj ranjen in imenovan za tribuna, je pripovedoval mladi Grk obema gospema, ki sta ga poslušali z napeto pozornostjo.
Obe sta takoj sklenili, nemudoma oditi k mlademu ranjencu.
Dionizij pa pravi: "Kar se tiče vas, plemenita gospa, mislim, da lahko odpotujete brez zapreke. Da celo, vaša pričujočnost in postrežba bi dejansko pripomogla k ozdravljenju ranjenca. Z veseljem vas spremim v Rim, da vam tam preskrbim pri Luciju PizonU potrebna pisma za izmenjavo konj na poštnih postajah. Kar se pa tiče vaše hč,ere, zdelo se mi bi neprevidno izpostavljati jo temu dolgemu potovanju, ko je vendar tu toliko bolj na varnem in se dobro počuti v tem gradu."
"Res, prav imate, dobri prijatelj", potrdi gospa. "Agata naj ostane tu pod varstvom svojega strica. Le moja sužnja Melena naj me spremlja. Zelo bi me tudi pomirilo, ako bi si mogla pridobiti za sina pomoč našega učenega rojaka Karikleja, a zato je le malo upanja. —"
"Motite se, plemenit^ gospa", odvrne Dionizij. "Tudi jaz sem že na to mislil in veseli me, da vam moram sporočiti, da nameravava jaz in Ka-riklej takoj, kakor hitro dovršiva najnujnejše posle pohiteti z največo naglico v Verono obiskat najinega prijatelja."
Ginjena je prosila Lea, naj izreče Dionizij prisrčno zahvalo za to nenavadno-sočutje in požrtvovalnost njemu, od katerega ie za gotovo pričakovala ozdravljenje svojega sina.
"Imam še drugo poročilo za vas", nadaljuje Dionizij, "in čeravno ni popolnoma po vaši volji, vendar upam, da ga boste zadovoljno sprejeli. Morcfc^ ste že slišali, da je — med nami rečeno — nesramni Vedij Polijo nazadpxje vendar le umrl pri svojih jeguljah. Kakor je pa zdaj običaj, zapustil je svoja posestva pri Kumi božanskemu Avgustu in on, ki pa ne bi rad iztrgal iz rok Tiberija levji del gotovih posesti, ki so vam dobro znani, namerava to novo zapuščnino podariti vam in vašemu sinu, čigar pogum in vojaškega duha so mu zelo pohvalno opisali."
Lea se ni mogla obraniti lahke groze.
NAZNANILO IN PRIPOROČoLO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylvania, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najto-pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
»OOOOOOOO000*00000000000^0000«
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 35., K. S. K J. V CLEVELANDU, OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejema jo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr zboruje vsako i nedeljo v mescu v Knau sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure po poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobitr lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 Eaat 61 s t Street.
Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist St Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vtdne in plinov© cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, aH pa če pridete osebno na:
JAMES A. J AN DOS, 2042 W. 22nd St, neai Hejne Ave.,	Chicago* HL
TeL: Canal 4108
Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi nož na te? S tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš vi deti.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O.
V društvo se sprejemajo člani od it> do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od
1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob I. uri popoldne.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, n53 E. 61st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton
Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin.
Katoliški list je vojak v "treneah" za tvoje ideale 1
J. KOSMACH.
i8°4 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupit raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ J A« KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
DENARNE
pošte in kabla.
000
V DINARJIH IN DOLARJIH PO NAJNIŽJI CENI.
000
SlFKARTE ZA VSE LINIJE.
000
Pišite po cenik.
000
EMIL KISS. BANKIR
133 Second Avenue New York, N. Y.

A
&
^ ««
& & & &
JOHN STAYER.
GROCERY
1952 West 22nd Place,	Chicago, III.
Priporočam Slovencem -in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, impoctirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam.
Telephone Canal 1404.
tr
S?1
ČT
sr
sr ir
sr

* + * * * * * *
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
* *
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
2049 West 22nd Street,	Phone: Canal 5190.
ZNIŽANA VOŽNJA
Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene. se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene 1 vozni red parnikov.
Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite to tozadevna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki vam nudi točnost in nizke cene.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKO BANKO
70—-9th Ave., New York City.
*»M3
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. 1 •
Phone: Canal 2534. i