GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Leto V. - Štev. 22 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i 1 d — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, St 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 din. — izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini PREKMURSKI FESTIVAL 1953 naš kulturni praznik Naše mesto, Soboto, že zajema praznično razpoloženje. Jutri, v soboto 30 maja, se začne »Prekmurski festival 1933«. Še vsem so nam v spominu dnevi velike lanskoletne prireditve, ki smo jo nazvali Prekmurski teden. Letos imamo festival, prirejen po izkušnjah lanske prireditve, le z razliko, da nosi predvsem kulturni značaj. Lanska prireditev je zajela vse Prekmurje. Celotno prebivalstvo je sodelovalo bodisi na razstavi ali pa v kulturnem sporedu. Ali bo tudi letos tako? Ali smemo prireditev v resnici imenovati »Prekmurski festival«? Prav gotovo smemo. Tudi letos ima priredatev vse širši pomen, kot pa bi lahko kdo sodil samo po tem, kar bo prikazanega v Soboti. Tudi letos sodeluje v festivalu celotno prebivalstvo Prekmurja in ne le oni, ki bodo nastopali na prireditvah festivala in oni, ki si bodo te prireditve ogledali v sami Soboti. Zamisel krajevnih prireditev pred Prekmurskim tednom nam je dala posrečeno obliko socialističnega praznika na vasi občinski praznik. Lani so tako praznovali v vseh občinah in še po nekaterih vaseh. Letos so že pred festivalom praznovali v Turnišču in Kuzmi, drugod pa še bodo v poletnih mesecih ali na jesen. Toda višek vsega, kar naj bi prikazalo kulturno rast in napredek Prekmurja v zadnjih letih, bodo festivalske prireditve v Soboti. Lanskoletne prireditve si je ogledalo okrog 100.000 ljudi. Letos jih bo verjetno manj, saj prireditev ni tako obsežna kot je bila lanska, toda gotoov bo festival privabil v Soboto velike množice ljudi iz vsega okraja. Poleg štirih dramatskih skupin raznih društev, ki se nam bodo predstavila v teh dneh, bomo spet slišali številne podeželske pevske zbore in zadnji dan združene pevske zbore Prekmurja. Posebnost letošnje prireditve bo tudi nastop združenih pionirskih zborov, ki bodo nastopili zadnji dan festivala. Prav tako bo privlačen nastop združenih godb na pihala, folklornih skupin, dalje kmečki večer in koncert soboškega dr štva, SKUD »Štefan Kovač« Tudi velik telovadni nastop vo nedeljo, festivalska povor in politično zborovanje z množičnimi kulturnimi nastopi zadnji dan festivala dajeta prireditvi posebno obeležje. Pričakujemo, da bo »Pre murski festival 1953« v resni to, kar želijo prireditelji, da bo resnično pokazal veliko rast razvoj ljudskoprosvetnega kulturnega dela v Prekrmurja da bo v resnici naš kulturni praznik. Zato — pozdravljeni vsi, boste v teh dneh prišli v na mesto, ki vas vabi in z veseljem pričakuje. PREKMURSKI FESTIVAL vabil Udeležite se svečane otvoritve »Prekmurskega festivala 1953« jutri, t. j. v soboto, 30. maja zvečer ob 20. uri, na letnem odru DOM »TVD PARTIZAN« VSO SKRB IN LJUBEZEN MATERI IN OTROKU V zadnjih letih si je Teden matere in otroka že kar utrl pot med prekmurske vasi. Tudi letos ga praznujemo, vendar je potrebno, da mu vsako leto damo več socialistične vsebine. Včasih smo se žene zaganjale na vse mogoče konce in kraje, da bi pripravile našim malčkom čim več darov in Jim preskrbele čim več presenečenj; razne organizacije pa so med seboj tekmovale z obdaritvami, proslavami itd. Ob takih znnanjih prizadevanjih pa smo pozabljali na globljo vsebino, ki bi jo morali dati Tednu matere in otroka, to je na vzgojno vsebino. Menim, da moramo v zamisli Tedna matere in otroka zasledovati iste cilje, kot so jih imeli naši zakonodajni organi, ko so z Ustavo postavili zakon in družino pod zaščito države, pod posebno zaščito pa še prav mater in otroka. Potrebno je torej, da se ob Tednu matere in otroka malo zamislimo, da pogledamo kar sami sebe, svoje družine, naše žive družine v Prekmurja, saj jib drugod niti preveč ne poznamo. Nočem postavljati v središče pozornosti naše družine, zato da bi ji peli hvalnice in moralizirali o njej. Vemo, da je bilo v preteklosti zapetih mnogo takšnih hvalnic, bi pa ne samo, da niso dosti koristile. temveč so bile večkrat celo lažnive in bi se bile prav gotovo razblinile v nič in v pravi zasmeh, če bi pogledali v življenje naših mater in družin le malo globlje. Zamislimo se samo v nastanek večine naših družin v preteklosti. Po naših vaseh so se sklepale zakonske zveze iz pohlepa po povečanju kmetije, le tu pa tam je uspelo mladim ljudem združiti se iz osebnega medsebojnega nagnjenja. Toda tako ustvarjena družina je bila podvržena stalnemu vplivu s strani nezadovoljnih staršev. Jasno je. da tako družine niso mogle zavzeti v družbi svoje resnične vloge, ker ene niso imele v sebi neogibno potrebne in naravne življenjske sile, drugim je pa primanjkovalo dovolj trdne ekonomske baze in jim je »najsvetejše družinsko breme« mnogokrat bilo tako neznosno, da so pod njim hirale. S spremenjenimi družbenimi in gospodarskimi razmerami je tudi naši družini zagotovljeno drugačno življenje. Toda od nas samih je odvisno, kako si bomo znali družinsko sožitje urediti, kako bomo vzgojili naše otroke, bodočnost nas samih. Predvsem se pa pri nas marsičesa moramo otresti mi starši, saj se vzgoja otrok začne že pri vzgoji staršev. Naša slaba navada je, da običajno zamudimo najdragocenejši čas za vzgojo otroka že v predšolski dobi, ko se z otrokom sploh ne ukvarjamo, misleč da bo zrasel za šolo in ga bodo takrat vzgajali učitelji. Ko pa že hodi v šolo, se kvečjemu zanimamo, kako se uči brati, pisati, računati itd., mogoče se celo razveselimo nad njegovim uspelim (Nadaljevanje na 4. strani) Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakon o kmetijskem zemljiškem sklada Preteklo sredo jt v Beogradu Ljudska skupščina FLRJ nadaljevala svoje VI. redno zasedanje. Na dnevnem redu ata bila dva zakonska predloga: predlog zakona o kmetijskem zemljišern skladu splošnega ljudskega premoženja in predlog zakona o verskih skupnostih. O prvem predlogu je poročal ljudski poslanec Jovan Veselinov, ki je med drughn dejal: »Zakon predvideva, da zemljiški maksimum mora sedaj in v bodoče znašati 10 hektarov obdelovalne površine. S tem se v največjl meri preprečuje kapitalistični razvoj na vasi in stalno ter sistematično izkoriščanje tuje delovne sile. S tem so istočasno težišče naše borbe za pospešitev kmetijska proizvodnje prenaša na kmečko delovno zadružništvo bi na druge oblike kmetijskih organizacij. Z eno besedo, cilj tega zakona je krepitev socialističnih demokratičnih sil na vasi kakor tudi na področja proizvodnje in v političnih odnosih.« POPOLNOMA SVOBODEN PROMET Z ZEMLJO Po uresničitvi tega zakona bo treba ukiniti zadnje administrativne ukrepe za omejevanje kmetijske posesti. Dovoliti bo treba svoboden promet z zemljo v okviru postavljenega zakonskega maksimuma. To pomeni. da bodo vsi kmetje kot svobodni lastniki zemlje lahno z njo svobodno razpolagali: jo prodajali, kupovali, vlagali v zadruge, jo darovali in podobno. DODELJEVANJE ZEMLJE KMETIJSKIM ORGANIZACIJAM Z dodeljevanjem te zemlje, kakor tudi one, ki se že od prej nahaja v posesti družbe, kmetijskih zadrug, podjetij in kmečkih delovnih zadrug, ustvarjajo poleg rentabilnih in naprednih gospodarstev tudi širšo osnovo za napredek kmetijstva v celoti, za ustvarjanje novih družbenih odnosov na vasi. Organe ljudske oblasti mora voditi pri izvajanju tega zakona to, da ustanovijo dobra in napredna proizvodna podjetja, ki bodo po svoji naprednosti in ekonomski moči središča napredka kmetijske proizvodnje v vsej okolici. Po izčrpni razpravi je zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o zemljiškem sklada splošnega ljudskega imetja in dodelitvi zemljišč gospodarskim organizacijam. Zanj so glasovali vsi poslanci razen enega. Dogodki zadnjih dni KONFERENCA »ZAHODNE TROJICE« — Novica, da so se britanska, ameriška in francoska vlada slednjič odločile za trojno konfcrenco zunanjih ministrov na Bermudskih otokih, je prvi hip presenetil svetovno javnost. Pričakovala je namreč, da bodo Churchillov predlog o sestanku »četvorice« obravnavali delj časa in da ne bodo kot neke vrste »vmesno stopnjo« priporočali še predhodni sestanek treh zahodnih ministrov. Vendar kaže, da so bila nasprotja med zahodnimi silami, posebno med Veliko Britanijo in ZDA, v nekaterih najvažnejših vprašanjih tako očitna, da se niso mogle odločiti za drugačen sklep. Trojna konferenca, ki naj bi bila v drugi polovici junija, zaradi VLADNE KRIZE V FRANCIJI, še ne sloni na trdnih nogah. Ni namreč nobena skrivnost, da trajajo vladne krize v Parizu kaj rade po več tednov in da se pri tem zvrste drag za drugim kot predsedniki-kandidati prav vsi, ki imajo kolikor toliko »upanja za delen, če že ne za popoln uspeh. Po mnenju političnih krogov v Pariza pa mora Francija predstavljati na Bernardih močna osebnost, ki bo kos težkemu notranjemu položaja v državi in ki bo hkrati znala na zunanjem področju pravilno zastopati francoske interese. V Parizu so namreč že delj časa sumili britansko in ameriško vlado, da se namerava brez sodelovanja Francije pomeniti s predsednikom sovjetske vlade Malenkovim, o onih vprašanjih, ki odločilno zavirajo pot medsebojnemu sporazuma. S tem naj bi dokazali, da Franclje ne ocenjujeta več kol »velesilo prve »stopnje«. Ta bojazen je sedaj odpadki, pojavilo pa se je vprašanje, ali bodo v Pariza pravočasno preboleli vladno krizo. RAZLIKE PRI OCENJEVANJU zunanjepolitičnega položaja v sveta po smrti Stalina so med Veliko Britanijo In ZDA precejšnje. V svojem nedavnem govoru je predsednik britanske vlade Churchill namignil, da od sovjetske vlade ne zahteva takoj sprememb v njenem dosedanjem odnosu do Zahoda, Je pa takoj pripravljen za mirovna pogajanja o vseh vprašanjih, ki povzročajo vročo kri in umetno stopnjujejo mednarodno napetost. V Evropi gre predvsem ta vprašanje avstrijske in nemške mirovne pogodbe, za sovjetski odnos do Jugoslavije, za razširitev splošnih medsebojnih štrkov na vseh področjih mednarodnega življenja itd. Na daljnem Vzhodu predstavlja nerešeno vprašanje Koreja s svojim zamotanim potekom. Prav toliko pozornosti, če še ne več, vzbuja med diplomatskimi krogi Vzhoda in Zahoda razvoj dogodkov v Indokini, kjer izgubljajo francoske kolonialne oblasti vse bolj tla pod nogami, a se kliub temu trdno drže starih kolonialnih načel upravljanja. Tudi odnos do LR Kitajske, posebno glede njega bodočega sodelovanja v OZN še ni razčiščen. (Nadaljevanje na 2. strani) Naš družbeni red jamči svobodo in enakopravnost vseh veroizpovedi Sprejet je zakon o pravnem položaju verskih skupnosti Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je bila tudi razprava o predlogu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. V imenu Zveznega izvršnega sveta je predlog obrazložil Aleksander Rankovič. Tovariš Rankovič je poudaril, da je že ustava zagotovila državljanom svobodo vesti in veroizpovedi. Ustava pa tudi določa, da je cerkev ločena od države in da je prepovedana zloraba cerkve in vere v polične namene. Govoreč o vlogi Vatikana je tov. Rankovič poudaril, da se Vatikan brezobzirno vmešava v notranje zadeve naše države in da v tej izključno politični težnji z vsemi močmi napada naš družbeni red in prav zaradi tega ne dopušča, da bi se odnosi katoliške cerkve z našo državo urejali pri nas. Toda s to politiko se ne strinjao mnogi duhovniki, ki so uvideli škodljivost takega in podobnega ravnanja. Tej duhovščini pa nasprotujejo mnogi škofje, ki so lani s posebno deklaracijo prepovedali duhovniška združenja. Svojo obrazložitev je zaključil z besedami: »Sprejem tega zakona bo pripomogel k ureditvi odnosov med krajevnimi verskimi organizacijami In krajevnimi organi oblasti, s čimer se bodo preprečili nesporazumi, ki so nastali zaradi pomanjkanja takih pravnih predpisov.« Po obrazložitvi tov. Rankoviča je Ljudska skupščina vodila daljšo razpravo, nato pa sta oba sveta soglasno sprejela predlog zakona o pravnem položaju verskih skupnosti Končan je III. kongres sindikatov Slovenije V začetku tega tedna je bil v Ljubljani III kongres sindikatov Slovenije. Nad 500 izvoljenih delegatov je na kongresu razpravljalo in sklepalo o številnih perečih vprašanjih naše stvarnosti, še posebej pa o problemih družbenega upravljanja in o delu sindikatov pri vzgoji in izobraževanju delavcev. Epidemija kolere, ki se je pred kratkim pojavila v nekaterih predelih Indije, je zahtevala 47 človeških žrtev V svetem mestu Benares. na obalah Gangesa, se je kolera pojavila med romarji. Čeprav so cepili okrog 10.000 ljudi proti tej bolezni, je že vedno nevarnost, da se bo znova razširila, ker vsak dan prihajajo nove skupine romarjev iz vse dežele. Maršal Tito je govoril na proslavi Dneva jugoslovanskega vojnega letalstva Predzadnji četrtek Je bila na letališču Batajnici pri Beogradu velika proslava Dneva jugoslovanskega vojnega letalstva, ki ji je prisostvoval tudi predsednik republike maršal Tito. Ob tej priliki je maršal Tito Izročil šestnajstim letalskim polkom nove bojne zastave. Ko je maršal Tito čestital letalskim polkom k izročenim zastavam in jih pozval, naj jih varujejo neomadeževane, je imel daljši govor, v katerem je poudaril, da smo mi neodvisna država in da bomo z vsako državo na svetu, če je le količkaj mogoče, ustvarjali enakopravne in znosne odnose. Predlagano jc bilo znižanje otroških doklad, ker se je zanje uporabilo nad 10,5 milijarde dinarjev več, kakor je bilo predvideno v družbenem planu. Planirano je namreč bilo, da bo v preteklem letu prejemalo otroške doklade 1,083.000 upravičencev, prejemalo pa jih je 1,380.000. Spored festivala SOBOTA 30. MAJA Jurčič-Govekar »Deseti brat«, uprizori sindikalno umetniško društvo »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan — začetek ob 20. uri. NEDELJA 31. MAJA Velik telovadni nastop, prireja TVD »Partizan« M. Sobota s sodelovanjem vseh okrajnih društev in gasilcev Dopoldne tekmovanja v mnogoboju na stadionu SD Sobote. popoldne ob 14. uri povorke telovadcev po mestu, ob 15. uri telovadni nastop na stadionu. PONEDELJEK 1. JUNIJA Haiek-Gorinšek: »Dobri vojak Švejk«, uprizori kultur- noprosvetno društvo »Kajuh« iz Rakičana pri M. Soboti. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan« začetek ob 20. uri TOREK 2. JUNIJA Večer slovenske pesmi. Nastopijo mešani zbori: KPD »Miško Kranjec« iz Lendave DKUD »Beli rudar«, Lendava-Nafta; IZUD Bogojina, Kuzma, Turnišče; KUD »France Prešeren«, Grad in moški zbor IZUD iz Rogaševec. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan« začetek ob 20. uri SREDA 3. JUNIJA Kmečki večer — spored ljudskih plesov, pesmi in običajev. Nastopajo kmečke Skupine iz Bogojine, Melinec, Odranec, Beltinec, Dokležovje, Martjancev in Bodonec. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan« — začetek ob 20 .uri ČETRTEK 4. JUNIJA Pero Budak: »Metež«, uprizori kulturnoumetniško društvo »Dr France Prešeren« iz grada. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan« — začetek ob 20. uri PETEK 5. JUNIJA Glasbeni koncert — prireja kulturnoumetniško društvo »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Nastopata zbor tn orkester. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan« — začetek ob 20. uri SOBOTA 6. JUNIJA Moliere: »Scapinove zvijače« — uprizori kulturnoprosvetno društvo »Miško Kranjec« iz Lendave. Prireditev na letnem odru — dom TVD »Partizan« — začetek ob 20. uri NEDELJA 7. JUNIJA Zaključek festivala. Dopoldne ob 9. uri velika povorka »PREKMURSKEGA FESTIVALA 1953«, nato politično zborovanje in množični kulturni nastopi Nastopajo: združeni pevski zbori, združena godba na pihala, združeni pionirski pevski zbori, folklorna skupina Beltinci in folklorna skupina madžarske narodne manjšine iz Lendave. — Politično zborovanje in množični kulturni nastopi na velikem odru pri novi gimnaziji, ul. Štefana Kovača. Popoldne športne in telovadne prireditve na stadionu SD Sobote. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 29. maja 1953 LJUTOMERSKI OKRAJ V TEDNU MATERE IN OTROKA Kakor vsa leta po svoboditvi, tako se bo prebivalstvo ljutomerskega okraja tudi letos spomnilo na mater in otroka in jima priredilo nekaj prijetnih presenečenj. Posebna skrb bo veljala partizanskim mamicam in vojnim sirotam, vzgojno zanemarjenim otrokom in ženam, ki so dale družbi več življenj. Domala v vseh občinskih središčih in večjih krajih bodo v Tednu matere in otroka kulturne prireditve, vzgojna predavanja in ponekod celo poučne razstave. Žene in obiskovalke otrok bodo obiskale zlasti tiste matere, ki imajo več otrok in niso docela kos svojim vzgojnim nalogam. Pomagale Jim bodo z vzgojnimi nasveti. Marsikje so pionirji izdelali lične predmete, ki jih bodo podarili partizanskim materam in njihovim še preživelim otrokom. Spomnili pa se bodo tudi na ostale matere; njim v čast bodo priredili več otroških igric. V tem času bo na podeželju tudi več vzgojnih predavanj o negi in hranjenju otroka, tuberkulozi in drugih nalezljivih boleznih in posledicah alkoholizma, ki je v vinogradniškem predelil še vedno socialni problem. NOVE MATERINSKE POSVETOVALNICE V Tednu bodo odprli materinske posvetovalnice pri Tomažu, v Cezanjevcih in na Razkrižju. Posebno pridno se pripravljajo množične organizacije v križevski občini. Imeli bodo dvoje predavanj: o tuberkulozi in otroških boleznih. V Iljaševcih in Vučji vasi bodo matere in otroke povabili na dramske predstave. Križevska in okoliška dekleta pripravljajo darila za zaslužne matere. Po proslavi v občinskem središču bodo pogostili vse navzoče otroke in matere. Pevski zbor kultuno-umetniškega društva bo obiskal onemogle v Lukavcih in jim zapel nekaj domačih pesmi. Tjakaj se bo napotil tudi ženski pevski zbor iz Ljutomera, ljutomerski gimnazijci pa bodo obiskali mladinski dom v Veržeju in tam uprizorili pravljično igro Milčinskega »Mogočni prstan«. Doma bodo uprizorili igrico »Kresniček«, pripravili mamicam in malčkom lutkovno predstavo in organizirali cvetlični dan. IN DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V najbolj oddaljeni občini Ivanjci bodo ustanovili društvo prijateljev mladine in preselili materinsko posvetovalnico v primernejše prostore. Na Stari cesti, kjer prebivajo pretežno revilejši ljudje, so starši izrazili željo, da bi tudi v njihovi vasi odprli otroški vrtec. Tudi sami bi nekaj žrtvovali za to ustanovo. Babice bodo obiskale zlasti mlade matere, ki so posebno potrebne vzgojnih nasvetov. Imele pa bodo tudi predavanja za ostale žene. Od njihovega dela na podeželju je marsikaj odvisno; da je res tako, bi nam prav gotovo potrdila tudi babica Anica Kavčičeva, ki je v cezanjevskem okolišu dosegla zavidljive uspehe. Prav njeni požrtvovalnosti in vnemi sc imajo matere zahvaliti, da letos ni umrl noben dojenček v njenem okolišu, čeprav je bila v preteklih letih umrljivost otrok v teh krajih precejšnja. Tudi v občinah Veržej in Apače niso na zadnjem mestu. V Žepovcih nameravajo odpreti otroški vrtec za 30 malčkov. Nekaj sredstev so sami zbrali, nekaj pa sta jim primaknila zadruga in okrajni ljudski odbor. Igralci bodo uprizorili v Apačah igro in čisti dobiček odrinili za počitniške kolonije. V Podgorju bodo odprli posvetovalnico za matere in obiskali socialno ogrožene družine. Društvo prijateljev mladine v Apačah bo priredilo lutkovno predstavo in slavje ob zaključku šolskega pouka. Radodarni Veržejci in okoličani pa so darovali precej sredstev za siromašne in vzgojno zanemarjene otroke. Pobudo za to zbirko je dala Socialistična zveza. Prav pa bi bilo, da bi prav v Tednu matere in otroka dali več poudarka boju proti pijančevanju in neodgovornemu zapravljanju otroških doklad za alkoholne pijače. Ta prizadevanji družbe naj bi dobila svoje mesto tudi v vinogradniških zadrugah, v katerih je zadnje ča- se precej popustila skrb za otroške vrtce in podbne vzgojne ustanove. V Železnih dverih so celo hoteli zapreti vrtec in namesto njega odpreti gostilno. Skratka: zadružnike in njihova vodstva je treba pripraviti do tega, da bodo sami v svojih vrstah začeli pometati z zlom, ki jim je že vzelo precej mladih življenj, -ar Beseda naročnikom! V predzadnji številki našega lista smo prav vsem priložili poštne položnice za poravnavo naročnine. Povedati moramo, da sc je lep del naših naročnikov temu odzval, mnogo jih je, ki so takoj ali v naslednjih dneh poravnali naročnino, mnogi pa plačali tudi za nekaj mesecev naprej. Še vedno pa je kup naročnikov, ki sc niso spomnili na upravo lista. Ste mar tudi Vi med temi? Če res, prosimo, ne prezrite našega opozorila tokrat. Poravnajte naročnino, da bo »Obmurski tednik« lahko redno prihajal v Vašo hišo in Vas seznanjal z vsemi dogodki doma in po svetu. Uprava »Obmurskega tednika«. Ko iščemo vzroke - ne prezrimo alkohola ! V naših krajih Še vedno najdemo ljudi, ki vidijo v alkoholu zgolj svojega prijatelja, ne pa tudi največjega sovražnika, ki je že v marsikateri družini napravil razdor, povzročil bedo in pomanjkanje in marsikoga pahnil v pogubo. Žlahtna kapljica prleških goric, ki sicer poživlja in daje navidezno moč, se je že neštetokrat prelevila v zlo, usodno za življenje tistega, ki jo je prekomerno užival. O tem nam pričajo pisana in nepisana izročila, to nam potrjuje tudi sodna kronika. Alkohol se kot črna nit vleče skozi vsa tista dejanja, ki so naperjena proti življenju in te- lesu. Le redki so bili v zadnjih letih prepiri in pretepi, kjer ne bi bil prisoten alkohol! Poglejmo točneje! Napravimo črto med dvema okolišema, ki spadata v delokrog okrajnega ljudskega sodišča v Ljutomeru, vinorodnem in nevinorodnem, in videli bomo, kako alkohol vpliva na razpoloženje ljudi. V prvem okolišu, ki šteje 8143 prebivalcev, so lani našteli 16 pretepov in 47 žalitev ali eno tako dejanje na 129 prebivalcev, v drugem okolišu z 18.594 prebivalcev pa 31 pretepov in 52 žalitev ali eno dejanje na 229 prebivalcev. Še bolj očitna je razlika, ko gre za dejanje, ki so v zvezi z neplačevanjem preživnin in priznavanjem očetovstva; razlika 15 proti 10 je naravnost presenetljiva, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je v vinorodnem okolišu dvakrat manj prebivalcev kot v nevinorodnem. Toda posledice pijančevanja se kažejo tudi drugod. Alkohol jemlje stotinam ljudi težko priborjeni zaslužek in je vzrok slabim življenjskim pogojem v marsikateri družini. Ni malo viničarskih družin, v katerih se je naselila beda prav zaradi prisotnosti alkohola! Enolična prehrana, slaba stanovanja, pomanjkanje sredstev za človeka dostojno preživljanje otrok in še marsikaj drugega spremlja prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Lahko si zamislimo, kakšna prihodnost se obeta otrokom, ki jih starši že v zibelki zastrupljajo z alkoholom! Pijanec se tako dolgo ne spreobrne, dokler se v jamo ne zr- ne — pravi slovenski pregovor. Toda ne bodimo črnogledi ljudje! Zato poglejmo resnici na ravnost v oči. Morda pa bomo le našli izhod? Res je sicer, da bo za one. ki v pijanosti počenjajo škodljiva dejanja, še tako stroga kazen, le kaplja v morje, če se hkrati ne bomo vztrajno bojevali proti pijančevanju — kot družbeno škodljivemu pojavu. Za uspešen boj pa ne zadostuje zgolj beseda, marveč morajo slediti dejanja! Brez vzgoje ljudi se prav gotovo ne bo dalo ničesar napraviti. Ljudi bo treba neprestano vzgajati, da se bodo omejevali pri uživanju alkoholnih pijač, da bodo bolj skrbeli za svoje domove, družine in otroke. Na mladini slonita svet in bodočnost, zato smo dolžni storiti vse, kar je v naših močeh. da bomo otroke iztrgali iz okolja pijancev in jih vzgojili tako, da ne bodo posnemali svojih rednikov. Marsikaj bi dosegli z odpiranjem novih otroških vrtcev in podobnih vzgojnih ustanov. j Alkoholizmu pa je tudi treba ' spodrezati korenine, ki so v materialnih pogojih za pijančevanje. Statistika kaže, da v vinogradniških zadrugah popijejo velike količine vina, medtem ko propadajo stanovanja posameznih zadružnikov. Koliko zaslužka steče po grlu, namesto da bi ga obrnili v koristnejše namene: za popravilo stanovanj, za hrano in obleko otrok itd. Prav v zadrugah je področje za uspešni boj proti pijančevanju. Skratka: treba je začeti pometati pri temelju! -ar Sedem vaških odborov v ljutomerski občini Na pobudo ljudskega odbora ljutomerske občine, katere področje se razteza tudi na več vasi v okolici, je bilo v zadnjem času izvoljenih sedem vaških odborov, ki bodo kot posvetovalni organ pomagali ljudskemu odboru pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki se tičejo posameznih vasi in so zanje značilna. Vaški odbori mu bodo dajali predloge za izboljšanje komunalnih naprav, popravilo mostov, brvi in cest na svojem področju, zanimali se bodo za socialna vprašanja itd. Kot dobri poznavalci razmer v svojih vaseh, bodo najlaže zastopali interese volivcev pred ljudskim odborom, ki se bo tako laže posvetil številnim odprtim vprašanjem v zvezi z ureditvijo mesta in postavljanjem zelo potrebnih poslopij. Vaški odbori bodo dobili tudi potrebna sredstva za opravljanje krajevnih delovnih akcij. Pred gasilskim praznikom Kaj pa naši dimniki? Ko se gasilci našega Obmurja trudijo, da bi še pred Dnevom gasilstva popravili in očistili svoje orodje, ki mora biti v takem stanju, da bodo lahko vsak trenutek prijeli za njega, se je treba vprašati: »Ali redno čistimo tudi dimnike in ostale naprave, v katerih kaj lahko nastane požar, če so zanemarjeni? Požar jo laže preprečiti kot pa gasiti!« Zato naj bi se gasilci v svojem tekmovanju vprašali: »Ali dimnikarji ne- moteno izvršujejo svoj posel? Pa nimamo v vasi nekoga, ki jim brani, da bi očistili in pregledali dimnike in ostale na- prave? Ali tak človek ne ogra-ža požarne varnosti svoje domačije in vasi? Morda pa imamo tudi med gasilci človeka, ki zapira vrata dimnikarju?« Na ta vprašanja ne bo težko najti odgovorov. Prav gasilci bi morali biti tisti, ki na take ljudi vzgojno vplivajo in jim prikažejo posledice, ki lahko nastanejo zaradi malomarnosti posameznikov Vplivati pa je treba tudi na dimnikarje, da bodo svoj posel vestno opravljali. Le tako bomo omejili požare, ki so prečesto posledica slabo očiščenih dimnikov in drugih naprav. Tudi leseni dimniki, ki jih še vedno lahko opaziš na starih — s slamo kritih hišah — bodo morali odstopiti mesto novim, zidanim dimnikom. Že sama iskra zadostuje, da se vname suhi les, in nesreča je tu! Na vse to in še marsikaj drugega je treba opozoriti prebivalce, ki se ne držijo požarno-varnostnih predpisov. In prav zdaj, ko tekmujemo, je čas za tako vzgojno delo! Če se bodo gasilci še bolj strokovno usposabljali za svoje odgovorno strokovno poslanstvo in vzgajali tudi ostalo prebivalstvo, potem bodo lahko naši delovni ljudje vsak večer brez skrbi legli k počitku, saj bodo prepričani, da lebdi nad njihovo streho izvežbana gasilska roka. K. C. Mladi gasilci-pionirji, Foto Hozyan CANKARJEVI »HLAPCI« NA LJUTOMERSKEM ODRU Igralska družina MKUD »Štefan Cvetko« iz Murske Sobote je predzadnjo soboto gostovala v Ljutomeru s Cankarjevo dramo »Hlapci« in doživela popoln uspeh. Igro je režiral profesor Franč Zadravec. V nabito polni dvorani, ki je tokrat sprejela nad 400 gledalcev, so soboški srednješolci zelo dobro podali svoje vloge. Navzoče občinstvo je vsak njihov uspeh toplo pozdravilo. Skrb ZB NOB za partizanske sirote Organizacije Zveze borcev v ljutomerskem okraju so se resno zavzele za partizanske otroke in vojne sirote, ki so izgubile svoje starše v narodnoosvobodilnem boju. Na zadnji seji okrajnega plenuma so delegati naročili skrbstvenim organom, da naj čimprej dodelijo podpore tistim sirotam, ki so jih upravičene prejemati. Otroke, ki jih sedanji redniki slabo vzgajajo in izkoriščajo, je treba izročiti drugim varuhom, ki bodo zanje bolje skrbeli. Ti otroci naj bodo deležni brezplačne zdravniške nege in nadzorstva. Prav tako so sklenili, da je treba najti sredstva za štipendije tistim sirotam, ki študirajo. Tudi na učnih mestih v obrtnih obratih jim je treba dati prednost. Učiteljem pa so priporočili, da posvetijo posebno pozornost vzgoji partizanskih sirot. Skupaj s člani Zveze borcev naj bi obiskali njihove starše in rednike ter se pozanimali, kako ti otroci žive. Na takih posvetih naj bi kritično ocenili vzgojo, katere je otrok deležen doma. Vojne sirote je treba vzgajati v ljubezni do domovine, za katero so tudi one trpele. Organizacije ZB ne bi smele dopustiti, da jih vzgajajo naši nasprotniki. Tudi praznik slovenskega ljudstva — Dan vstaje — bodo dostojno proslavili. Tega dne se bodo v Ljutomeru zbrali stari borci na prijateljskem pomenku. Pripravljajo tudi kulturni program. Se letos nameravajo na Desnjalcu odkriti spominsko ploščo narodnemu heroju Ivanu Kaučiču, kateremu je v tej vasi Stekla zibelka. Začeli pa so tudi zbirati prostovoljne prispevke za spomenik padlim žrtvam na otoku Rabu. -ar. DOGODKI (Nadaljevanje s 1. strani) Po izjavi predsednika ZDA generala Eisenhowerja pa želijo ZDA najprej preizkušati sovjetsko -»odkritosrčnost« z njih dejanji. Kremeljsko vodstvo naj s pametnim popuščanjem v dosedanji trdoglavosti dokaže, da njena »mirovna« ofenziva ni samo prikrita propagandna poteza, temveč resnična želja po miru in zmanjšanju mednarodne napetosti. Američani so torej v svojih zahtevah odločnejši, pa tudi previdnejši do »sprememb« po Stalinovi smrti. Konferenca zahodne »trojice« naj bi bila po mnenju Zahoda priprava za poznejšo KONFERENCO »ŠTIRIH«, kolikor bi se zunanji ministri na Bermudih zanjo odločili. Ko se je britanski premier Churchill zavzel zanjo, je med drugim tudi dejal, da ne gre za kakšno koli delitev sveta na nova »vplivna področja«, kjer naj bi — kot na Jalti med drugo svetovno vojno — kovali usodo malih narodov, temveč za zamenjavo stališč, z a pametno Dosvetovanie in za pametne načrte za bodočnost. Vendar konference »velikih« navadno ne minejo brez večjega ali manjšega poseganja v usodo vrši za »zaprtimi vrati«. To sumnjo je omenil tudi maršal Tito v svojem govoru v Slavonskem Brodu, ko je govoril o našem stališču do četverne konference. ln slednjič: ali niso Združeni narodi, ozir. njihova najvišja instanca Generalna skupščina, tisti, ki naj ob prisotposti vseh držav-članic spregovore o spornih mednarodnih vprašanjih končno in odločno besedo?! Če- mu bi jih predstavniki velesil tako radi obšli, če ne nameravajo krojiti usode ostalim ali vsaj vplivati nanjo? NASA ODLOČNA BESEDA ITALIJI — Ko je govoril o jugoslovansko-italijonskih odnosih, je maršal Tito v Slavonskem Brodu izjavil, da se Jugoslavija ne bo nikoli odrekla Trstu, kakor to zahtevajo, oziroma priporočajo v Rimu. Znova je poudaril, da podpira jugoslovansko vlada določbe mirovne pogodbe o Samostojnem tržaškem ozemlju, ozr. svoj predlog o skupni italijansko-jugoslovanski upravi nad tem ozemljem, po kateri bi menjaje se upravljala Trst jugoslovanski in italijanski guverner, Predsednik italijanske vlade De Gasperi, ki se pred zahodne javnostjo kaj rad baha kot po budnlk medsebojne sprave, je Maršalove predloge zavrnil in sr zavzel za priključitev STO Italiji. Sicer je pokazal svojo »popustljivost« tako, da je podpiral »etnično načelo«, to je, da bi Italija dobila čisto italijanske okraje STO, Jugoslavija pa slovenske, ni po upošteval poveza nosti obalskih mest (ki so pretežno talijanska) z zaledjem (ki je čisto slovensko ozir. hrvatsko) Kako je pravzaprav s težnjo po medsebojnem »pomirjevanju« pa kažejo najnovejša izzivanic italijanskih iredentistov na vseh večjih zborovanjih, v vsem italijanskem tisku, ob vsaki večji Izjavi uradnih predstavnikov sedanje Italije. Tak način med sebojnega »pomirjevanja«, kjer se očitno kažejo stare imperialistične težnje po tujem, seve odločno odklanjamo. Besede maršala Tita so to tudi stoodstolno potrdile. PREKMURSKO KMETIJSTVO V DESETIH LETIH BODOČNOSTI (1. nadaljevanje) RAZKOSANOST POSESTEV IN PARCEL Se večje težave povzroča razkosanost zemlje na majhna kmetijska posestva, ki ne morejo kriti potreb družin, ampak so nekateri člani prisiljeni iskati zaslužek drugje. Le tako si lahko zaslužijo tiste življenjske potrebščine, ki jim jih majhno gospodarstvo ne more nuditi. Poglejmo si to stanje v številkah. Soboški okraj ima 19.708 kmetijskih gospodarstev, ki so razdeljena po velikanskih skupinah takole: Brez lastne zemlje je 155 družin, do 1 ha posestva poseduje 3103 družin, od 1 do 2 ha 2961, od 2 do 3 ha 3170, od 3 do 5 ha 4938, od 5 do 8 ha 3309, od 8 do 10 ha 930, od 10 do 15 ha 864, od 15 do 20 ha 219, od 20 do 30 ha 106, od 30 do 45 ha 28 in od 45 ha navzgor 27. Te številke kažejo, da prevladuje izrazito mala posest. Na takih posestvih pridelujejo predvsem tiste pridelke, ki jih rabijo za prehrano domače družine, in nekaj krmnih rastlin, ki pa ne zadoščajo za primerno vzdrževanje živine. Med take obrate lahko štejemo vsa gospodarstva do 5 ha površine, ki jih je 14.127 ali 73.22 %. Med srednja kmečka posestva, ki merijo od 5 do 15 ha, spada 5100 gospodarstev ali 25,86 %. Ta posestva pridelujejo več, kakor porabijo domače družine, zato višek prodajajo. Koliko lahko prodajo, pa je odvisno od števila članov družine in od kraja, kjer živijo — rodnosti zemlje. Razlika je tako velika, da največja površina te skupine 15 ha v goričkem predelu daje komaj toliko koristi kot 5 ha v ravnini, kjer je najboljša zemlja To pa zaradi tega. ker je v goričkem predelu več gozdov, slabša zemlja in težavnejša obdelava. V ravninskem predelu pa je domača potrošnja večja, ker so številnejše družine. Kmetijskih gospodarstev z nad 15 ha površine pa je po številu razmeroma malo — 380 ali 1,92%. Pri presoji teh pa je treba računati, da posedujejo večje gozdne površine. Še slabšo sliko dobimo, če analiziramo sestav površine posameznih gospodarstev. Zato nimamo točnih podatkov, toda vemo, da so sestavljena iz številnih malih parcel in parcelic. Mala kmetijska gospodarstva, s številnimi majhnimi, raztresenimi parcelami, ki so medsebojno zelo oddaljene, predstavljajo veliko oviro pri izboljšanju in povečanju proizvodnje. Na takih se ni mogoče posluževati sredstev in načinov naprednega kmetijstva. Zato je pridelovanje drago in lastniki ne morejo tekmovati s cenami na svetovnem tržišču. ZDRUŽEVANJE ZEMLJIŠČ IN IZBIRA KULTUR V okviru desetletnega načrta zemljišč posameznikov (združevanje parcel v eno celoto). Izvedba tega je sicer povezana z velikimi stroški, ki pa jih kmalu povrnejo povečani pridelki. Z združevanjem parcel in zemljišč bo podana osnova naprednejšemu in donosnejšemu poljedelstvu — omogočena bo obdelava z različnimi poljedelskimi stroji, kakor tudi izvedba agrotehničnih ukrepov. Za izvedbo arondacije je potrebno nuditi dolgoročne kredite. Potrebno je misliti tudi na pridelovanje le tistih kultur, ki bodo prinašale največ koristi. Možnost izvedbe tega pa je odvisna predvsem od izobrazbe in uvidevnosti kmetovalcev, ki iipajo zemljišča v gotovih legah. Omenjeni nalogi sta temeljnega značaja in odločilnega po-mena pri izboljšanju poljedelske proizvodnje; pomenita prvi, najvažnejši korak iz sedanjih neugodnih prilik. Kdor pozna naše posestne razmere, bo pozdravil te akcije. Pripravljenost za izvedbo teh nalog se že opaža; nekateri kmetovalci so pripravljeni medsebojno zamenjati svoje parcele, da pridejo do večjih skupnih površin. To bi bilo treba omogočiti z znižanjem oziroma z odpravo raznih taks za prepise parcel na nove lastnike. Mnogo bi se dalo napraviti prav ob urejevanju katastra, ki ga bo treba urediti v vsem okraju. KAJ PRIDELUJEJO NA NAŠIH NJIVAH Sedanje stanje našega poljedelstva je o ozirom na zasejane površine v enem letu sledeče: Žitarice pridelujemo na 27.077 ha rili 69.6 % vseh njivskih površin in sicer pšenico na 9788 ha, rž na 9996 ha. ječmen ozimini na 150 ha. jari na 2 ha. soržico na 5 ha. oves, jari na 1388 ha. koruzo na 5152 ha, proso prašno na 591 ha in ajdo prašno na 5 ha. Ker koruza spada med okopavine, je njeno površino treba odšteti in nam ostane le 21.925 ha ali 55,4 o njivske površine. Od tega pridelujejo za človeško prebrano (domače potrebe in prodajo) na 19.784 ha, na 2131 ha pa pridelujejo krmila. Zelo dvomljivo je, če je statistika o setvi prašnega prosa točna, saj to sejejo le v redkih primerih. Industrijske rastline pridelujemo na 783 ha ali na 2% vseh njivskih površin. Največ pridelujemo oljne repice na 408 ha in sončnic (čisti nasad) na 212 ha. Lan pridelujemo na 56 ha, konoplje na 31 ha, sladkorno peso na 35 ha, sirk na 33 ha, mak na 6 ha in sojo na 4 ha. Gledamo s strokovnega stališča je večina posevkov te skupine takšnih, ki zemljo zboljšujejo in je njihovo pridelovanje koristno Toda dvomljivo je, če so navedena površine točne, ker je težko verjetno da bi bilo 56 ha lanu kot glavnega posevka, ampak je najbrž to večinoma strniščni lan. Vrtnine pridelujemo na 5302 ha ali na 13,6 % vse njivske površine in sicer razne vrste na sledečih površinah: rani krompir 63 ha, pozni krompir 4337 ha, korenje vrtno 43 ha, čebula 80 ha. česen s 53 ha, kapusnice 193 ha. paradižnik 55 ha, paprika zelena 63 ha, fižol za zrnje 60 ha, fižol za stročje 2 ha, grah za zrnje 2 ha, grah za stročje 28 ha (pri fižolu in grahu so računani le čisti nasadi), druge vrtnine 323 ha. Če prištejemo j sem še koruzo kot okopavino, bo celotna površina 10.454 ha alj 26,9 %, to se pravi, da uporabljamo za okopavine in njim podobne razstline nad četrtino njivske površine. To pa najbrž ne bo točno, ker se nekatere površine zelenjave zdijo previsoke. Koliko je teh manj, pa je gotovo žitaric več, kakor smo prej navedli. Če so naše številke točne, to je 26,9 odstotkov okopavin v kolobarju, bi to bilo ugodno za vzdrževanje rodovitnosti zemlje. Krmne rastline pridelujemo na 5581 ha ali na 14,3 % njivske površine in sicer: deteljo na 4094 ha, grašico na 248 ha, peso na 448 ha, korenje na 6 ha in ostale krmne rastline na 791 ha. REKAPITULACIJA POVRŠIN PO POSAMEZNIH RASTLINSKIH SKUPINAH JE SLEDEČA: Žitarice za ljudsko hrano 19.794 ha, žitarice za živinsko krmo 3131 ha, industrijske rastline 783 ha, vrtnine 5302 ha, koruza 5152 ha. krmne rastline 5581 ha in ostalo 155 ha, kar da skupaj 38.898 ha vseh njivskih površin. STRNIŠČNI POSEVKI IN VMESNI SADEŽI TER NJIHOVE DOBRE IN SLABE STRANI Gornje številke nam dajejo pregled njivskih posevkov kot glavnih kultur. Zelo močno je razširjeno tudi pridelovanje nekaterih kultur kot strniščnih posevkov in vmesnih sadežev. Površina teh je sledeča: ajda 2733 ha, proso 1141 ha, repa 3233 ha, detelja 4000 ha in ostale krmne rastline 1442 ha, skupaj 12.549 ha ali 32,3 % (skoraj tretjino celotne njivske površine), kar pomeni zelo veliko izkoriščanje zemlje in je omogočeno le z močnim pridelovanjem rži, Če bi bilo to strniščno pridelovanje povezano z dobrim gnojenjem in pravilno obdelavo zemlje, ne bi mogli ugovarjati, ker ne bi prekomerno izčrpavalo zemlje. Pri tem pa se dogajajo napake. Nepravilen je tudi izbor rastlin: na primer ajdo pridelujemo na površini 2733 ha in to po vsem Okraju, čeprav je splošno znano, da dobro uspeva le v nekaterih predelih. Setev ajde je v krajih, kjer uspeva, upravičena, drugod pa bi bilo bolje, če bi namesto nje sejali kakšne krmne rastline, da bi lahko redili boljšo živino! Kot vmesne sadeže pridelujemo fižol na 6322 ha in buče na 6254 ha obe rastlini sta med- sadeža predvsem v koruzi, le delno tudi v krompirju. V statistiki pa ni prikazano pridelovanje sončnic med drugimi kulturami, ki je močno razširjeno v ravninskem predelu. Sajenju vmesnih sadežev do neke mere ne moremo ugovarjati, saj je dovolj delavcev za opravljanje del, ki se s tem povečajo. Ne moremo pa odobravati načina vmesnega pridelovanja, ko so razne rastline, posejane pregosto, zato pa nobena ne more dati primernega pridelka. KOLOBARJENJE RASTLIN Ko razmotrimo površine posevkov raznih poljedelskih kultur po posameznih skupinah, ugotovimo, da ni tako slabo, kakor se to na splošno govori. Ugovarjati pa moramo razvrstitvi posameznih rastlin v kolobarju, ko si sledijo po dve ali tri leta rastline neugodnice in to predvsem žitarice. To kvari strukturo zemlje, povečava zapleveljenost in zmanjšuje pridelek. Nujno je, da v kolobar vnesemo več rastlin ugodnic in to predvsem razne muljnice detelje in deteljine ter travne deteljne mešanice. S tem pa bomo obenem povečali pridelek krme za živino. (Dalje, sledi) Murska Sobota. 29. maja 1953 OBMUKSKI TEDNIK Stran 3 Malomarno poslovanje povzroča škodo vsej zadružni skupnosti Nad 5 milijon din izgube — slabo spričevalo za nekatere zadruge Čeprav so kmetijske zadruge lani tudi v naših krajih dosegle precej uspehov — tako v trgovini kakor tudi v bitki za napredek v kmetijstvu — pa vendarle ne smemo prezreti tistih slabosti, ki so maličile njihov ugled in neposredno škodovale zadružnikom. Največ grobih napak, ki nimajo ničesar skupnega s poštenjem in poslovno moralo, je bilo lani odkritih v poslovanju trgovskih odsekov; toda odkritih šele takrat, ko so vmes posegli revizorji, ki so samo v ljutomerskem okraju pregledali poslovanje 23 zadrug. Revizijski pregledi so dali porazne rezultate; ni več skrivnost, da so v 13 kmetijskih zadrugah ngotovili primanjkljaje, ki presegajo vsoto 5 milijonov din. V kmetijski zadrugi Radenci so zadružniki utrpeli nad 3 milijone din škode prav zaradi tega, ker se je trgovski poslovodja s svojimi uslužbenci počutil varnega pred kontrolo voljenih organov in zadružnikov. Samovoljno je počenjal take stvari, ki so bile v kratkem času usodne za obstoj zadružne ustanove. Zato so tako naglo skopneli težki milijoni, ki jih bodo zadružniki še dolgo časa pogrešali. In kdo je krivec? Morda boste porekli: zagovarjal se je pred sodiščem in pokoril se bo za svoje grehe! Pa smo s tem, da smo človeka postavili na zatožno klop, zadostili pravici? Eno je kazen — drugo pa moralna odgovornosti in priznati je treba, da bi lahko v marsikateri zadrugi ob pravem času preprečili škodo, če bi bila bolj živa poslednja obveznost. Večkrat se je že pripetilo, da so zadružniki vedeli za to ali ono napako, ki so jo zapazili v poslovanju trgovskih uslužbencev, pa so rajši molčali, kakor pa bi se zamerili tistim, ki so napo- sled prav zaradi njihove nebudnosti zdrknili v blato nepoštenja. Tu in tam so take napake tudi Za plotom kritizirali, vendar niso našli v sebi toliko smelosti , da bi sklicali izredni občni zbor in na pravem mestu povedali svojo besedo. V skladišču neke zadruge so gnili in propadali poljski pridelki. Nihče izmed zadružnikov, ki so za to vedeli, pa ni s prstom mignil, da bi preprečil še večjo Škodo. Toda na občnem zboru, ko so zvedeli za obračun, so se spraševali: »Odkod naenkrat primanjkljaj v naši zadrugi?« Ta primer pa ni edinstven, na- j šteli bi jih lahko še več. Priden kmet ne bo nikoli dopustil, I da se mu bo kjerkoli delala škoda. In tako bi moralo biti tudi v zadrugi; kmetje, ki dopuščajo, da si posamezniki prilaščajo zadružna sredstva ali pa z malomarnim poslovanjem povzročajo škodo vsej zadružni skupnosti, pomagajo prazniti svojo skledo. Marsikje so Že prepozno prišli do tega spoznanja. Povrnimo se k Radenčanom; mar ne bi bilo zanje mnogo bolj koristno, če bi za denar, ki Je šel rakovo pot, kupili traktor ali druge kmetijske stroje, ki so jim zelo potrebni? ženje ter bil obsojen na prisililo delo. Ko pa je prestal kazen, je dobil zaposlitev v zadrugi in tam spet opravil z zadružnim denarjem: nadzorni organi so lahko znova ugotovili, da je imel dolge prste. Ali ni prav toliko kriv tudi tisti, ki ga je znova postavil k blagajni? Ni dvoma, da se bodo tudi zadruge ljutomerskega okraja otresle primanjkljajev, če bodo odgovorni uslužbenci občutili, da jih budno opazuje oko zadružnikov in voljenih organov. Lanske izkušnje pa zahtevajo tudi druge ukrepe proti tistim, ki bi se hoteli znova okoriščati z zadružnim imetjem. V zadnjem času se čedalje bolj uveljavlja težnja, da bi zadružniki, ki najbolj poznajo uslužbence v zadrugi, s svojim premoženjem zajamčili, da v trgovskem poslovanju ne bo prišlo do takih Slabosti, ki bi kakorkoli škodovale zadružni skupnosti. S tem ukrepom se bo povečala odgovornost zadružnikov za pravilno poslovanje zadružni trgovini. V jamstvu pa je treba gledati tudi poroštvo, da se lanski dogodki ne bodo več ponovili. In prav zadružniki, ki bodo dali jamstvo, bodo imeli največ interesa, da bo poslovanje trgovskih odsekov na pravi poti. -ar Če zadrugo ne vodijo zadružni organi Prav tako ni naključje, da so odkrili večje primanjkljaje v tistih zadrugah, ki jih vodijo zgolj posamezni trgovci, ne pa izvoljeni zadružni organi. Našteli bi lahko nekaj zadrug, v katerih so upravni odbori zgolj podaljšek roke trgovskega poslovodje in nameščencev; namesto da bi kot zastopniki zadružnikov, ki so jim pri volitvah zaupali vodstvo zadruge, nadzirali poslovanje trgovskega osebja in samostojno odločali o vsem, kar zadeva zadružno življenje, pa se zadovoljijo le z vlogo poslušalcev in pritrjevalcev. Še slabše je z nadzornimi odbori, ki Jih ponavadi povsod izvolijo, toda skoraj nikjer ne poznajo po delu. Njihovo prvo in zadnje opravilo je običajno na letnem občnem zboru, ko je treba dati razrešnico zadružnemu vodstvu. Da vidijo v tem zgolj formalnost, ki jo je treba izvršiti že zaradi zakonskih predpisov, ni treba posebej dokazovati. Kako le naj imajo občutek, da je v zadružnem poslo- vanju vse v redu, če pa se niso o tem prepričali, niti se niso enkrat na leto sestali? V ljutomerskem okraju so našteli 11 takih nadzornih odborov. Zato se ne moremo čuditi, če so se v nekatere zadruge vgnezdili ljudje, ki imajo slabo preteklost; med njimi so tudi j taki, ki so že bili kaznovani zaradi nepoštenega dela, tatvin in poneverb. V neki zadrugi so celo zaposlili nekoga, ki je takoj po osvoboditvi izgubil državljanske pravice in premo- Koloradski hrošč je že na delu, bodimo pripravljeni! V nedeljo so bili tudi v naših krajih prvi množični pregledi krompirišč. Toda poročila o teh prvih letošnjih pregledih kažejo, da mnogi kmetovalci kljub neštetim pojasnilom in propagandi preteklih let še vedno niso dovolj poučeni o nevarnosti, katero predstavlja koloradski hrošč. So pa tudi taki, ki to nevarnost jemljejo z malomarnostjo in se skušajo odtegniti borbi proti škodljivcu. Ponovno je treba opozarjati na vse tisto, na kar smo opozarjali že zadnja leta. Koloradski hrošč je nevaren škodljivec, ki nam lahko uniči vse krompirjeve nasade, če ga ne bomo zatirali. Dokončno ga je treba zatreti čimprej, če nočemo, da bi se borba s škodljivcem vlekla v nedogled in nam jemala dragoceni čas in materialna sredstva. Zdaj ga bomo najlaže zatrli — če opazimo njegov prvi pojav na naših njivah. Toda uspeh bo le, če bodo kmetovalci vestno pregledovali krompirišča in takoj javili okužbe svojih njiv. Le takrat bo možno škodljivca pravočasno in z učinkovitimi sredstvi zatreti. Prvenstvena skrb gre že v lanskem letu okuženim njivam in nasadom v soseščini. Prav tako pa mora biti borba proti koloradarju doslednejša kot prejšnja leta. Odgovornost za škodljivca pada na kmetovalca samega, prav tako pa na ljudske odbore fin kmetijske zadruge, ki naj borbo vodijo in spremljajo. Ne pozabimo torej — borbe proti koloradarju nikakor ne podcenjujmo, ker se nam to lahko maščuje v našo veliko Škodo. Dolžnost vseh onih, ki imajo krompirjeve nasade, in onih, ki jih nimajo, je: takoj zatreti vsak pojav koloradarja. Ali bo res v Gornji Bistrici najprej zasvetila električna luč? Vsaj vse kaže tako. Gornjebistričani niso ostali le pri sestankih delovnega odbora za elektrifikacijo, kot je to drugje, kjer še vedno vse čaka pri starem. V Gornji Bistrici ugibajo na vse načine, kako bi šlo bolje in hitreje. Po zgledu Dokležovčanov delajo na tem, da bi dobili priključek na 2 km oddaljen vod v Melincih. Po vsem videzu bodo uspeli in tako bo Gornja Bistrica prva vasi v občini Črensovci, ki bo dobila elektriko — le če bodo njeni prebivalci tako vztrajno nadaljevali z delom, kot so začeli. V Aljaski je skupina radarjev našla mamuta, ki je bil še povsem ohranjen. Ležal je v zamrznjenih peščenih tleh več kot 50.000 let. Koža in meso prazgodovinske živali sta tako dobro ohranjena, kot da bi žival še včeraj živela. Enoletni uspehi osemenjevalne postaje v Soboti Postaja ca osemenjevanje krav in zatiranje jalovosti v Soboti je brez vsake svečanosti proslavila prvo obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki smo obiskali Veterinarski zavod v Soboti, ki upravlja tudi to postajo. Direktor, veterinar Alfred Trene nam je na kratko razložil dosedanje delo pri osemenjevanju krav v Prekmurja. Do konca meseca aprila so osemenili 1030 krav. V istem Sasa so zdravili in pozdravili 2200 krav, ki so bolehale na raznih spolnih boleznih in drugih motnjah plodnosti, zaradi velikega števila bolnih krav so morali klicati na pomoč Veterinarsko bolnico v Celju. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da je preko 80 odstotkov krav, ki so bile osemenjene, postalo brejih. Odstotek brejih krav bi bil še višji, če ne bi največ osemenjevali le krave, ki so bile predhodno zdravljene. Število osemenjenih krav vsak mesec raste, področje, kjer osemenjujejo, pa se stalno širi. Sedaj osemenjujejo že v 65 krajih Prekmurja — seme pa pošiljajo tudi v Maribor in Lenart. V kratkem pa bodo začeli pošiljati seme tudi v Lendavo, kjer kmetijska zadruga Lendava ureja z lastnimi sredstvi osemenjevalnico za svoje in bližnje področje. Nastavili so tudi lastnega veterinarja, ki bo delal pri osemenjevanju in zatiranja jalovosti. Sredi meseca februarja so povrgle prve krave, ki so bile osemenjene. Število takih telet se množi vsak dan. Med njimi ni niti enega spečenega, kakor so to pričakovali nekateri nejeverni ljudje. Skoraj vse krave povržejo krasna teleta, kar je razumljivo, saj so potomci najboljših bikov, kar jih zmore svetlolisasta pasma. ZAKAJ OSEMENJEVANJE? Direktor Alfred Trene je tudi povedal, da so prekmurski živinorejci sami dali pobudo, naj se tudi pri njih uvedejo modernejše metode za zboljšanje govedoreje. Boljših bikov skoraj ni bilo možno nabaviti. Pri kravah pa se je močno razširila jalovost in razne spolne bolezni. Pri dosedanjem načinu uporabe plemenjakov ne bi mogli zatreti v krajšem času vseh teh bolezni, ki so živinorejcem povzročale precej škode. Zato so z veseljem pozdravili začetek osemenjevanja krav. Zeljo kmetovalcev je podprla tudi ljudska oblast in Veterinarski znanstveni zavod v Ljubljani V okviru Veterinarskega zavoda v Soboti so uredili potrebne prostore. OLO Sobota je za to investiral en milijon dinarjev, Okrajna zadružna zveza Sobota pa je nabavila plemenjake iz inozemstva; enega bika pa je nabavila KZ Sobota. Osemenjevalna postaja v Soboti je v začetku dobivala seme od matične postaje v Ljubljani. Od oktobra lanskega leta pa ga pridobiva od lastnih bikov. Za pridobivanje semena ima pet odličnih bikov. Ti plemenjaki so taki, da lahko pričakujemo. da bodo dali solidno osnovo pri oblikovanju prekmurskega svetlolisastega goveda. Postaja za osemenjevanje je sodobno opremljena, razpolaga z vsemi pripomočki in ima dva osebna avtomobila. Zato lahko opravlja obsežnejše naloge. OSEMENJEVANJE V PRIHODNJIH LETIH V desetletnem perspektivnem načrtu razvoja živinoreje v Prekmurju tudi osemenjevanje igra važno vlogo. Predvideva se, da osemenjevanje zajame ves ravninski predel, predvsem pa predele, kjer gojijo plemensko živino. Poleg osemenjevalnic v Lendavi, ki bo v kratkem začela poslovati, se predvideva ustanovitev osemenjevalnic vsaj v dveh ali treh krajih na Goričkem (v poštev pridejo predvsem Grad, Gornji Petrovci in Prosenjakovci). Predvideva se, da bi leta 1957 Lahko osemenili 5006 krav, leta 1962 pa preko 10.000. Kljub tema, da bo osemenjevanje zajemalo vedno večji obseg, se na račun tega ne more izločevati bikov. Najprej bo treba še vzrediti dobre plemenjake. Pravilno je, da se osemenjuje le najboljše krave. Osemenjevanje pa se mora opravljati le tam, kjer bodo kmetovalci to sami želeli, in v prosti tekmi z navadnim oplojevanjem. K temu uspešnemu delu je največ prispeval delovni kolektiv te ustanove, predvsem pa direktor, veterinar Alfred Trene in njegov pomočnik, veterinarski tehnik Jaka Močnik. Precej pa je prispevala tudi veterinarska služba OLO in živinorejski strokovnjaki ter strokovno osebje na terenu, ki so mnogo pripomogli, da je osemenjevanje v Prekmurju zajelo tako širok obseg. Krava Seka — R 503 s svojo teličko, roj. 18. febr. 1953, ki je plod prvega osemenjevanja v Prekmurju — last Cipot Štefana, Polana št. 11 Foto Kološa Ljudje se ne pustijo dolgo goljufati Na množičnem sestanku v Strukovcih so obravnavali važno vprašanje— obdavčitev gospodarstev. Na tem sestanku je Aleksander Šiftar iz Strukovec, štev. 12, trdil, da nima toliko zemlje, za kakršno površino ga je ljudski odbor obremenil in da nima delovne sile. Mislil je, da ga bodo vaščani podprli, pa se je zmotil. Nekaterim vaščanom se je namreč že prej zdelo sumljivo, da Šiftar ne bi imel več zemlje, kakor je imel prijavljeno. Zato so z zadovoljstvom sprejeli vest. da je na podlagi katastra bilo ugotovljeno, da ima Šiftar 21 ha posestva in ne le 15, kakor je imel vse doslej prijavljeno. Namesto, da bi ga podprli pri njegovih ugovorih, so mu očitali, da so precej časa plačevali zanj davek in oddajali obvezne oddaje tudi zanj, ker Je vas bila obremenjena kot celota in se je potem razdelilo na gospodarstva. Ker se je Šiftar začel precej razburjati nad vaščani, so mu ti povedali v oči. da so mali kmetje doslej plačevali previsok davek, ker je on bil v davčni komisiji KLO. Povedali so mu tudi, da jih ne bo imel več za norca, če pa nima delovne sile, pa naj si vzame hčerki gimnazije. Naj vsak sam spolnjuje svoje dolžnosti do skupnosti, ne da bi morali zanj drugi. Občinski ljudski odbor pa bo poiskal vse take gospodarje in jih obdavčil tudi za nazaj. B. B DA NAM BO OSTALA SLATINA DALJ ČASA SVEŽA Večkrat nam v steklenici ostane slatina (kisla voda), ki pa drugi dan navadno ni več tako okusna in osvežujoča. Da bi ohranili njeno kakovost, preostalo slatino pretočimo iz večje steklenice v manjšo ter jo dobro zamašimo. Čez noč naj bo steklenica polna. Slatina ima osvežujoč okus od ogljikovega dvokisa, ki je raztopljen v njej. Ta pa izhlapeva, če steklenica ni povsem polna ali zamašena. Enako je treba narediti tudi s slatino, ki si jo sami natočimo v Petanjcih ali Radencih. Če si tam napolnimo večje posode, jo bomo doma pred uporabo pretočili v manjše (steklenice) in tako bomo vedno imeli osvežujočo slatino. Ali so šolske ekskurzije koristne? Nekateri dijaki se v šoli izgovarjajo, da ne morejo na ekskurzije, ker jih starši ne puste. Letos so bili v petem razredu soboške gimnazije štirje taki, vendar so se dali starši dveh dijakov končno pregovoriti. Nekateri starši mislijo, da so ekskurzije za zabavo. Zato hočem opisati naša ekskurzijo, da se bodo prepričali, zakaj je bila potrebna. Dijaki petega razreda gimnazije smo se v spremstvu štirih profesorjev odpeljali v Sežano. V sežanskem parku smo videli drevesa različnih vrst. Potem smo se napotili peš proti Lipici, ki je znana po dobri žrebčarni. Spotoma smo videli mnogo, velikega sivega kamna, med katerim je rastla trava ter ponekod majhna skupina dreves — videli smo kras in njegove značilnosti in to predvsem uvale in vrtače Upravnik žrebčame v Lipici je bil z nami zelo prijazen. Razložil nam je zgodovino žreb- čame, nakar nas je vodil od hleva do hleva ter nam kazal krasne žrebce. Dobre lastnosti lipicanskih konjev so predvsem trdo kopito in močne noge. Iz Lipice smo nadaljevali pot proti Škocjanskim jamam, ki so krasota in ponos naše domovine. Videli smo mnogo lepega, kar ne bomo nikoli pozabili: mogočne slapove, sta- lagmite, stalaktite in mnogo značilnosti. Z vlakom smo se preko Reke odpeljali v Zagreb, kjer smo si najprej ogledali živali v živalskem vrtu, nato pa še zagrebški velesejem. Tamkaj smo videli najmodernejše in najnovejše stroje in proizvode raznih podjetij. Mislim, da bodo- po tem opisu starši razumeli pomen šolskih ekskurzij, ki niso le za zabavo, temveč za spoznavanje raznih stvari, ki jih dijaki morajo poznati. Vprašujete - odgovarjamo Z. A Radgona — Sem oče nezakonskega otroka, za katerega skrbim že od rojstva. Star je eno leto. Njegova mati za njega prav nič ne skrbi. Kdo ima pravico do otroka, če pride do tožbe — jaz ali ona? Sem ji kaj dolžan plačevati, če je otrok pri meni. Ali mi lahko otroka vzame? Odgovor: Naši zakoni dajejo prvenstveno pravico do otroka materi, ki mu je dala življenje. Če pa se izkaže, da mati zanemarja otroka ali pa ga slabo vzgaja, potem lahko oče uveljavi pravico, da ga vzame k sebi. Dokler je otrok v Vaši oskrbi, mati ne more zahtevati preživnine. V takih sporih odloča pristojno ljudsko sodišče. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Murska Sobota, 29. maja 1953 Odobravanje kratkoročnih kreditov splošnim kmetijskim zadrugam Zastopniki kmetijskih zadrug često prihajajo v Narodno banko spraševat, ali lahko dobi kmetijska zadruga kredit za obratna sredstva in pod kakšnimi pogoji. Da ne bo nepotrebnih poti, stroškov iz izgubljanja časa, bomo v naešm listu na ta vprašanja odgovorili. Po obstoječih predpisih sme banka praviloma odobriti posojilo samo kreditno sposobnim zadrugam. Kreditno sposobne pa so zadruge, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: 1. da sknpna vrednost zalog blaga, gotovine in izterljivih kratkoročnih terjatev ni manjša kot so kratkoročne obveznosti; 2. da skopni izdatki niso večji od skupnih dohodkov in 3. da imajo ažurno in po veljavnih predpisih urejeno knjigovodstvo. Zadruge, ki navedenih pogojev ne izpolnjujejo, so kreditno nesposobne. Te praviloma v banki ne dobijo kredita. Takim zadrugam sme banka odobriti kredit te takrat, če je poslovanje zadruge potrebno iz krajevnih gospodarskih in političnih ozirov. Od kreditno nesposobnih zadrug zahteva banka menico, ki jo mora sprejeti (akceptirati) zadruga, podpisati pa jo morajo vsaj še trije člani zadruge, ki imajo primerno premoženje in potrebne moralne lastnosti. Vsaka zadruga mora biti registrirana v zadružnem registru, ki ga vodi okrožno sodišče. Registrirane morajo biti tud: vse spremembe članov upravnega odbora, spremembe pravil glede višine deleža in jamstva zadružnikov. Višino posojila, ki ga sme najeti za druga v banki, določi občni zbor zadruge, posojilo samo pa zaprosi upravni odbor. Blago, ki ga zadruga nabavi z odo brenim kreditom, mora biti zavarovano pri DOZ. Zavarovanje proti požaru mora biti vsaj tako visoko kot najeto posojilo, druga zavarovanja pa morajo biu primerna. Pred odobritvijo posojila je banka dolžna ugotoviti, alt zadruga izpolnjuje vse orisane pogoje, šele potem, ko zadruga vse navedeno dokaže z listinami, ji banka odobri zaproešni kredit. Zadruga, ki želi dobiti v banki kredit vloži najprej v banko pismeno prošnjo ki mora vsebovati: a) znesek in namen kredita, za katerega prosi in rok, do katerega bo kredi vrnite ter b) Število zadružnikov (osnovnih in družinskih), višino deleža (osnovnega in družinskega), znesek vpisanih in vplača nih deležev. K pismeni prošnji pa mora zadrug priložiti sledeče listine: a) overjen prepis sklepa okrožnega sodišča o registraciji zadruge (če tega nima banka); b) overjen; prepis sklepa - okrožnega sodišča o registraciji spremembe pravi glede višine deleža in jamstva zadružni- kov, če je bila taka sprememba sprejeta na občnem zboru; c) overjen prepis sklepa okrožnega sodišča o registraciji članov upravnega odbora, če so nastale v sestavi upravnega odbora zadruge kakšne spremembe; d) prepis zapisnika občnega zbora, na katerem je bila potrjena bilanca za preteklo leto, ali pa vsaj prepis tistega dela zapisnika tega občnega zbora, iz katerega se vidi, v kakšnem zneska je zadruga sklenila najeti kratkoročni kredit za tekoče leto in kakšne spremembe so bile izvršene v sestavi upravnega odbora; jokaezfvnsda jeakl t umito utn!hwumlbd e) prepis zapisnika tiste seje upravnega odbora, na kateri je ta sklepaj o najetju kredita; f) potrjeno čisto bilanco za preteklo leto z vsemi potrebnimi prilogami (razčlembo glavnih računov); g) zadnjo mesečno surovo bilanco s poimenskim seznamom upnikov in dolžni- kov vseh vrst tez razčlembo računa razmejitev in skladov; b) pregled blagovnega prometa, proizvodnje tn storjenih uslug v preteklem leta; i) predračun dohodkov in izdatkov za tekoče leto in j) dokaz o zavarovanju blaga pri DOZ. Vse zadruge, ki že uživajo pri Narodni banki kredit, naj pregledajo, katere od navedenih listin ie niso predložile banki ln naj vse manjkajoče listine pošljejo banki najkasneje do 15. junija 1953, ker bo sicer banka proti takim zadrugam izvajala sankcije. Tiste zadrege, ki pa v banki že nimajo odobrenega kredita, pa ga nameravajo zaprositi, na} se ravnajo po gornjih navodilih, ker bodo s tem omogočile banki hitrejše reševanje proženj za kredite. Narodna banka podružnica Murska Sobota Žrebanje srečk 42. kola Jugoslovanske loterije v Trbovljah, dne 23. maja 1953 Premijo 800.000 din je dobila srečka štev. 285849. Premijo 300.000 din je dobila srečka štev 397009. Premijo 200.000 din je dobila srečka štev. 126840. Tolažilne dobitke po 10.000 so dobile srečke št.: 285848 285850 397008 397010 126839 126841. Osem dobitkov po 100.000 so dobile srečke št.: 316987 218046 718162 179606 780233 233072 170225 in 225213. Naslednje dobitke so dobile vse srečke, ki se končujejo s številko: 8 dobitkov po 70.000 . 20517 16 dobitkov po 50.000 .14678 50.000 . 95843 40 dobitkov po 30.000 . 71858 30.000 . 55163 50.000 . 44931 30.000 38236 30.000 . 40423 80 dobitkov po 20.000 . 43805 20.000 . 50897 20.000 . 99203 20.000 88428 20.000 . 63885 20.000 90636 20.000 04145 20.000 . 24184 20.000 . 10950 20.000 76215 20 dobitkov po 12.000 . 82013 12.000 10772 12.000 93858 12.000 48378 12.000 . 72406 12.000 69383 12.000 54746 12.000 16457 12.000 .18519 12.000 97745 12.000 . 97835 12.000 01245 12.000 . 79036 12.000 . 49385 12.000 . 47860 240 dobitkov po 8.006 . 6901 8.600 . 2765 8.000 . .7168 400 dobitkov po 5.000 .. 9383 5.000 7626 5.000 -. 6857 5.000 . 3375 5.000 .. 6655 400 dobitkov po 3.000 . 3821 3.000 4803 3.000 .. 0268 3.000 .. 8676 3.000 . .6526 800 dobitkov po 2.000 ... 787 800 doibtkov po 1.500 -. 986 1600 dobitkov po 1.200 .. 603 1.200 ...938 8000 dobitkov po 1.000 ....51 8000 dobitkov po 500 .... 19 8000 dobitkov po 400 .... 16 16.000 dobitkov po 300 ....64 300 ....45 160.000 dobitkov po 100 .....5 100 .....7 RAZVOJ STENOGRAFIJE Delo dosedanjih stenografov na zasedanju skupščin, kongresov ali kjerkoli drugod v bitvu ni nič novega. Že stari Grli so imeli kratice soglasnikov, »pisane na tako imenovanih lelfijskih ploščicah. Rimljani pa so poznali 5000 znakov za okrajšave, ki so jih imenovali tironske note«. Preseljevanje narodov in razpad rimskega cesarstva sta uničila te dragocene pridobitve velike klasične pisnenosti. Novi sistem stenografije se je izvijal v Angliji v 17. stoletju. Današnji izurjen stenograf lahko beleži celotni govor tako hitro, kakor človek govori. Črensovci IZUD »Tone Plej« iz Črensovec je v zadnji sezoni uprizorilo kar štiri igre in sicer »Razvalino življenja«, »Prisego opolnoči«, »Vdovo Rošlinko« in zadnjo »Glavni dobitek«. Z nekaterimi so celo gostovali v sosednjih krajih. Upizoritev »Glavnega dobitka« je lepo uspela, uvršča se na prvo mesto med vsemi, zato bi kazalo, da bi z igro gostovali v sosednjih krajih. TEŠANOVCI Pred kratkim je trgovina KZ Tešanovci dobila tudi nekaj krušne moke za svoje odjemalce. Vemo pa, da je ta moka namenjena tistim potrošnikom, ki svoje res nimajo. Toda poslovodja je moko delil po svoji razsodnosti in tako imel priložnost za osebne račune. Razumljivo je, da pri takem delu mora priti do prerekanja, kričanja in podobnih reči. Toda vprašujemo se, ali res ni mogoče uvesti tudi pri nas prijaznega nastopanja v zadružni trgovini? -pg- TELESNA VZGOJA IN ŠPORT NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE NAFTA-KOVINAR (Store) 1:0 (0:0) Lendavčani so imeli v nedeljo v gosteh enajstorice Kovinarja iz Štor, ki je tokrat prvič nastopil v Lendavi. Ljubitelji nogometne igre v Lendavi so izračunali, da bo domače moštvo z lahkoto pospravilo obe točki, bilo pa je drugače; toliko da so si priborili zmago. Gostje so bili popolnoma enakovreden nasprotnik. Domače moštvo je sicer bilo v premoči, vendar pa v 10 minuti prvega polčasa ni izkoristilo prisojene enajstmetrovke. V 20. minuti 2. polčasa je dosegel edini gol Vidak II. z neubranljivim strelom dvajset metrov od vrat. Gostje so bili zelo požrtvovalni, borili so se za vsako žogo, česar pa ni bilo opaziti pri Nafti. V moštvu Kovinarja se je odlikoval predvsem vratar, pri domačinih pa Vidak II. Tek- mo je pred 400 gledalci objektivno sodil Muravs iz Maribora. V predtekmi je drugo moštvo Nafte v prijateljskem srečanju premagala mladince iz Turnišča z rezultatom 4:0. SD SOBOTA-DRAVA (Ptuj) 8:8 (4:3) Sobočani so v nedeljo gostovali v Ptuju. Domačini so v začetku lepo zaigrali in celo vodili 3:2, a še pred koncem popustili, kar so Sobočani izkoristili, in končali polčas z golom razlike sebi v prid. V drugi polovici igre je Drava popolnoma popustila, gostje pa so dosegli še štiri gole. Tekmo je gledalo okrog 300 gledalcev, dobro je sodil sodnik Glavič iz Maribora. Stanje na tabeli do prihodnje nedelje: Železničar (M) 12 10 1 1 02:11 21 Kladivar 12 10 1 1 65:16 21 Nafta 12 8 1 3 37:20 17 Sobota 12 6 1 5 46:38 13 Aluminij 12 6 1 5 36:33 13 Drava 12 3 1 8 24:65 7 Kovinar (S) 12 1 1 10 18:58 3 Kovinar (H) 12 0 1 11 6:50 1 NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA PREKMURSKI FESTIVAL ŠD Sobota je organizirala nogometno tekmovanje za Prekmurski festival, v katerem sodelujejo mladinska nogometna moštva: Branik iz Puconec, Partizan iz Tišine, Lendava iz Černelavec, IV. rajon Sobota, enajstorica KNOJ in drugo moštvo SD Sobote. IV. RAJON SOBOTA-KNOJ 6:1 (4:0) V prvi tekmi — tekmovanje je organizirano po sistemu izpadanja, so se srečali mladinci IV. rajona iz Sobote z enajstorice KNOJ. Požrtvovalni predstavniki naših obmejnih enot niso bdi kos razigranim mladincem, ki so srečanje odločili v svojo korist z visokim rezultatom. ŠAH SOBOTA—LENDAVA 5,5:15 V nedeljo so se v Lendavi v prvenstvenem srečanju pomerili šahisti Sobote Lendave. Pozanimivih partijah so trdno zmagali Sobočani z zgoraj navedenim rezultatom in eno prekinjeno partijo, ki pa je bila v boljši poziciji za Sobočane. USPELA TELOVADNA PRIREDITEV V SOBOTI TVD Partizan Sobota je priredil zadnjo soboto telovadno akademijo v počastitev 61. rojstnega dne maršala Tite. Spored akademije so z veseljem spremljali številni gledalci, izvajalci in njih vaditelji pa si prav tako zaslužijo priznanje. NAMIZNOTENIŠKO TEKMOVANJE V SOBOTI V nedeljo, 24. maja je pripravil TVD Partizan Sobota tekmovanje v namiznem tenisu v Soboti in nanj povabil vsa okrajna društva Partizan. Žal pa se je tekmovanja poleg domačinov udeležila le namiznoteniška sekcija TVD Partizan iz Črensovec. Kje so le bili ostali? Saj vemo, da obstajajo kar dobre skupine na Cankovi, v Lendavi in bližnjem Rakičana. ODBOJKA V MOSTJU Na področju Lendave je šport precej razvit, vendar pa se mladina največ udejstvuje v nogometu. Mladinci v Mostju pa so pridni odbojkaši. Sami so si uredili igrišče za odbojko in pridno vadijo. V nedeljo so odigrali prijateljsko tekmo z mladinci Rudarske šole iz Lendave, da bi tako izpopolnili svoje znanje. Zmagali so Lendavčani 3:0. PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Zmahof no klapovüšk je fse ete na sveti. To sen si misla, dere sen čüja, kak je bio tan na Rožičken vrhi po končanih celskih grofih, keri so fčišta fajn nastopili. Na veselici je Potlan nekši človik z Vidma zmirim nekšo puco gleja no ji jako na srce piha, čiglih ma duma že ženo no otroka. Še stepa bi se leki, či bi što šteja ž joj plesat iti. Ja tak je te ali, či prideš prekesno na pravi žmah ali si bar misliš, ka je pravi! Vrak je tüdi, či mata dva ali dve glihne žmahe. Zavolo toga sta se etan dve ženski f Prcetincih naürok skečkale. Vredno pa je fsikak bio, ka sta si frezuro malo popravite, ven so pre za tistih lüblenin človekom enok že pleve trošili, samo ka je te pot kazala prta divjin Bučkofcon namesto f pitovne Prcetince, ge majo pre dosta püc no malo čehakof, pa še toti so bole mrzle plohe pres pravih žmahof. Dobre žmahe pa ma v Bučkofcih tisti, kere pomaga tan pošto nositi. Po bregačah ne hodi preveč rat, zato pa püšča pošto gešte na drügen bregi. Dosta rajši počaka, či treba, tüdi dve vüri na kvasenice, kere strašno rat je. Zato pa jemi že pravijo kvaseničar. Tudi šmamica jemi diši, samo ka je ne pije s kupice, pač pa z točke ali piskriča — morti zato, ka se ne vidi, keko je jemi steče po žmahnen guti. V Bučkofcih van je že cela ves prišla na novi žmah. Zato so raskopali tan doli v Radoslafcih funduše nesrečnoga zadrüčnega duma, ka do si ž jihovimi falati popravili cesto. Tak je Kišta praf, ne znan pa, či je meja praf tisti betežni Franček, keri je na veko soboto nagaja svojo ženo, ka bi nesla k žegni, pa je ne štela, ven se je bojala, ka do sosedi rekli: F partiji je no še betežen, pa ma tak čüdne žmahe. Ftegnolo bi jemi jako naškoditi. Čüdne žmahe majo tudi tan okolik Kostaja. F Safcih si je zveza socialističnih lidi zvolila sekretara, keri pride zmirom zadnji na sestanke ali pa jih rajši sploh ne razglasi. F samem Kosinji pa je zveza borcot fčista zadrgnola. Odbor pre že majo, samo fküper nemrejo priti. Morti pa si mislijo: Mi se potegüvlemo za mir, dajmo te ali najprle samemu sebi mir! Mir pa dajmo tüdi tistemi nemškemi napisi na zadrüčnen magacini, keri se že znavi tak lepo vidi, ven nemo te tak lehko pozabli, kak nas je negda okopator mantra! Zmahne besede sen čüja etan v Vogričofcih na nekšen goštüvaji, dere so gospot pohvalili nevesto, ka je bila jako pobožna Marijina davica, čeglih je dve leti na koruzi potrpežlivo čakala na sveti zakon. Sosedon f Cezajofcih pa se je na sprotoletje zbüda žmah po veselicah. Najprle so se degmali gasilci no točki tehniki, što de meja veselico pot nemškin majniškin dreveson, ven slovenskega mlaja več ne poznajo. Potlan pa so tehniki pokazali svoje künštne tehnične žmahe. Pr srečolovi so raztalati tüdi starovično vazo pres dna, počeno kropjačo no pogübleni glicerin. Dobiček je mela vučenska muzika, ven je vino hitro steklo, pr sühi deri pa se nikomi ne lüšta plesati. Ze dugo se tan grozijo, ka do spomenik lidén, kere so Nemci pr Ribičoven mlini postrelali, preselili bliže k veki cesti ali pa postavili novega no lepšega. Dozdaj je to še samo guč. Zato se lidjé spitavlejo, gda de što na toti potrebni žmah priša pa se resen hapja tüdi dela. Naj le poglednejo malo prta šoli. Tan se je školnik že hapja svojega gujdeka pa nima jega več f šolski orodjami, zna pa tüdi, kak je žmahen. Lehko bi poveda še neštmo reč od žmahof. Tak na priliko, kak je tan f Šülincih nešče točki hrast dumu voza, kak nešče drügi, svojega srmačkega zeta s hiže rivle, pa kak fsi fküper čakajo, ka bi jin davkarija pomagala transformator postaviti, čiglih pšenico drago odavlejo. Čüja sen še tudi, kak se tan na Slamjaki v nekdi kričati lüštno kregajo, klejejo no tučejo, zmirom fšista trezni, kak sükje v regoli püščajo no jih kumaj drügi den iščejo, ven jin je fčasik jako vroče, pa kak na Podgradji odbornik za socialno skrp boža svojo bolšo polovico, ka drügi den lehko k doktori gre, kak lepo skrbi tüdi za svoje starše, nazadjo pa še, kak je etan od drugega sestanka pr Hutari teško dumu hoda no so ga za Črjavičon nekše coprnce tak zmešate, ka je že sa nazaj prta Lotmerki no hteja nekoga pitati, gda odide cug prta Slamjaki — pa tak dale pres kunca. Zato je veka škoda, ka moren že hejati, ven me moja Ferunika že dugo nateple, naj ženen našo lübo Brezo na žmahno pašo. Či pa še van gda kaj žmahnega pod roko pride, pošlte kakši falaček uredništvi totih cajtink v Lotmerki, Prešernove vulica numara 13, za vüjeca Balaža. Naročite in čitajte Obmurski tednik Zanimive drobnjarije SVETLOBA ZVEZDE SEVERNICE ki prihaja do nas, je stara 36 let, to se pravi, da je poletela nasproti naši zemlji pred 36 leti. Hitrost svetlobe znaša 300.000 kilometrov na sekundo; razdalja med Zemljo in Severnico pa je tako velika, da preteče tako dolga doba, preden dopotuje svetloba do nas. Če bi zvezda Severnica ugasnila, bi videli njeno svetlobo še polnih 36 let VELIKOST MORSKIH VALOV Računali so, da največji morski valovi dosežejo višino 15 do 18 metrov. Ugotovljeno pa je, da so valovi dosegli višino tudi 30 metrov ali pa še višjo, saj so na nekem svetilniku v Tihem oceanu nekajkrat zlomili zrcala, ki so nameščena 40 metrov visoko. Dolžina valov pa je običajno 150 do 300 metrov. Na Atlantiku pa so ob neki priliki opazili kakih 800 m dolg val. PEPEL KOT GNOJILO Lesni pepel je zelo dragoceno kalijevo gnojilo. Vsebuje okrog 10 odst. kalija, 2,5 do 4 odst fosfornih soli in 30 od 35 odst apna. Zato se ga splača zbirati in uporabljati za gnojenje. Da ohranimo njegovo polno vrednost, ga moramo shraniti v pokritem in suhem prostoru. Po njivi ga posujemo nekaj tednov pred setvijo in ga moramo globoko podorati, ker na površju povzroča skorjo. STEKLENA LETALA Prva krila za letala iz posebne steklene mase so se pri poizkusih zelo dobro obnesla Zato je neki ameriški konstruktor predložil, da bi v bodoče gradili tudi letala iz same steklene mase, posebno pri tistih tipih letal, ki bi naj imela večjo brzino kot zvok. Lažje poškodbe na roki lahko ozdravimo brez strahu, da bi se rana okužila. Praske premažemo s čisto vazelino, manjše rane in brazgotine pa kaj hitro zarastejo, če držimo na njih nekoliko minut narezan surov krompir. PODJETJE „ELEKTRO - MARIBOR OKOLICA obvešča vsa industrijska podjetja ter vse svoje odjemalce, da je ustanovilo v obratu Radvanje-Maribor REMONTNO DELAVNICO ZA POPRAVILA VSEH VRST ELEKTROMOTORJEV TRANSFORMATORJEV ELEKTROŠTEVCEV IN INSTRUMENTOV Prevzema tudi vse vrste trafo- in dinamoolj v čiščenje z modernimi čistilnimi napravami! Cene zelo ugodne! Kvaliteta zajamčena! Vsa gornja popravila prevzemajo naši obrati: MARIBOR - OKOLICA, SLOVENSKA BISTRICA, PTUJ, GOR. RADGONA in MURSKA SOBOTA REMONTNE DELAVNICE MARIBOR - RADVANJE Engelsova ul. 82 — Telefon 31-86 Murska Sobota, 29. maja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 Po Prekmurju in Prlekiji Le izurjeni telovadci bodo lahko nastopili na okrajnem zleju v Ljutomeru Domala vsa društva »Partizan« v ljutomerskem okraju se pridno pripravljajo na množičen nastop, ki bo v okrajnem središču 14. junija ob 50-letnici delovanja ljutomerskega telovadnega društva. Stotine telovadcev se zadnje mesece vztrajno uri in usposablja, da bi ta prireditev najlepše uspela. Srečanja na telovadiščih so pogosta, vaje dokaj naporne in pri takem delu prebite ure plodonosne. Kdo bo koga prekosil — to je uganka, ki Jo hoče vsako društvo razvozljati v svoj prid. In vse kaže, da so Radgončani na prvem mestu. Za okrajni telovadni zlet se pripravljajo vse skupine — od pionirjev pa do članov in telovadnih veteranov. Generalko bodo imeli že v nedeljo, ko bo pred gledalci nastopilo nad 600 članov. Pomerili se bodo v zletnih vajah telovadbi na orodju, atletiki in športnih igrah. V takem številu jih bomo srečali tudi na ljuto- merskem telovadišču. Društva na Cvenu, v Križevcih in Veržeju so dobro izkoristila Čas pred okrajnim zletom; v počastitev rojstnega dne maršala Tita so priredila uspele telovadne akademije, na katerih se je že pokazalo, kje bo treba še prijeti, da bo uspeh pri odločilnem srečanju kar najbolj popoln. Na zlet bodo poslala po 50 in še več svojih zastopnikov. Tudi radenski telovadci so prepričani, da ne bodo med zadnjimi. Ljutomerčani, ki bodo tokrat slavili svoj jubilej, so se v zadnjem času zelo potrudili; nad 250 jih je. Tekmovanje pa je razgibalo tudi društva v Železnih dverih, Apačah, Ivanjkovcih in v drugih krajih. Močnejša društva bodo na zletu zastopana z vsemi vrstami, mlajša društva pa, ki so bila šele pred kratkim ustanovljena, bodo poslala na zletni prostor pionirske in mla- dinske skupine. Prireditvenemu odboru je bilo dosedaj sporočeno, da bo nastopilo nad 800 domačih telovadcev. Prijavilo pa se je tudi več telovadnih skupin iz Prekmurja. Maribora, Frama in sosednje Hrvatske. OBVESTILO LASTNIKOM PARNIH KOTLOV OKRAJEV M. SOBOTA IN LJUTOMER Inšpekcija parnih kotlov pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS v Ljubljani obvešča vse lastnike parnih kotlov, da se bodo vršili redni pregledi parnih kotlov v obeh okrajih v drugi polovici junija t. 1. — Naročamo vsem lastnikom parnih kotlov, da za te preglede parne kotle temeljito pripravijo in odpravijo vse nedostatke, ugotovljene pri prejšnjih pregledih. — Točen datum bo javljen vsem lastnikom kotlov s posebno okrožnico. Iz vasi Pince Majhna vasica južno od Lendave, tik ob meji, naseljena z madžarsko manjšino. Malokdaj slišimo kaj o tej vasi, vendar so njeni prebivalci tudi po svoje aktivni. Posebno delavni so gasilci. Zadnjo nedeljo so praznovali 30-letnico obstoja društva. Izvedli so kulturni spored, najstarejšim članom pa so bila podeljena priznanja. Gasilci iz vasi Pince se pripravljajo tudi na gradnjo gasilskega doma. V nedeljo pa so se njihovega praznika udeležili tudi sosednji gasilci iz Medžimurja in Lendave. Se enkrat: TAKI PREDSEDNIKI NISO POTREBNI Članek objavljen v »Obmurskem tedniku« z dne 9. I. 1953 pod naslovom »Taki predsedniki niso potrebni«, ki je Francu bivšemu predsedniku Vinarske zadruge v Gornji Radgoni očital, da se je okoriščal z zadružno imovino, je, kakor se Je izkazalo na sodišču, navajal neresnične stvari, saj je bil imenovani s pravomočno sodbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 10. I. 1953 K 328/52-27 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 14. IV. 1953 Kž 114/53-3 oproščen vsake krivde in kazni. MORAVCI Prostovoljno gasilsko društvo v Gornjih Moravcih gradi gasilski dom. Pri gradnji pa ne sodelujejo samo gasilci, temveč tudi ostali vaščani. Posebno se odlikujejo mladi. V ponedeljek, na rojstni dan maršala Tita, so vzidali nad temelje spominsko ploščo in izvedli tudi kulturni spored. Če bodo še naprej tako hiteli, kot so začeli, bo z jesenjo dom že dograjen. -no. Glasbeni koncert v Lendavi V nedeljo Je bil v Lendavi koncert, že drugi po vrsti, ki ga je v čast 61. rojstnemu dnevu maršala Tita priredilo KUD Lendava. Zelo pester program je trajal celi dve url. Lendavčanom se je to pot prvič predstavil tamburaški zbor, ki kaže viden napredek. Vse priznanje zasluži tudi mešani zbor pod vodstvom ing. Frasa. Mnogo obetajo tudi mladi pevci nižje gimnazije. Svoj delež koncertu je prispevala tudi madžarska folklorna skupina. Koncert je bil v veliki dvorani hotela Triglav, udeležilo se ga je okrog 250 ljudi. V Črensovski občini je 76 članov Prešernove družbe Poverjenik Prešernove družbe v Črenševcih Tone Hanžel je krepko prijel za delo skupaj z zaupniki po vaseh. Do sedaj so zbrali v občini Črensovci 76 podpornih članov Prešernove družbe, ki so svoje obveznosti tudi v celoti uredili. Najbolj se je pri nabiranju članov izkazalo učiteljstvo v Trnju; zbrali so kar 20 članov. V Odrancih so jih zbrali 25, so pa Odranci precej večja vas kakor Trnje. Razmeroma majhno pa je število članov PD v Bistricah, kjer je po sedanjih podatkih pristopilo le 12 čla- nov, kar je odločno premalo za tri tako velike vasi. Uspeh je pa le viden, saj je bilo lansko leto v vsej občini le 11 naročnikov Prešernove knjižnice. Prosvetarji pa trdijo, da jih bodo do 1. junija zbrali še nekaj, tako da se bo številka dvignila na 100. Žižki Žrtev zimskih nesreč je bil tudi Ivan Žižek, bivši odbornik OLO Črensovci, ki se je februarja letos ponesrečil in na posledicah umrl. Razpisane so nove nadomestne volitve za mesto obč. ljudskega odbornika iz vasi Žižki, ki bodo v nedeljo, 21. junija. Iz bučkovske občine Redkokdaj se oglasimo, čeprav pridno delamo! Samo naše sadovnjake si poglejte! Do sedaj smo imeli le 2 ročni škropilnici, letos pa je kmetijska zadruga kupila tudi motorno Škropilnico. Naši sadjarji, ki so dobili v zadrugi škropivo po zelo ugodni ceni, so rekli: »Tudi 300 tisočakov je treba žrtvovati, samo da bomo uspešno preganjali kaparja iz naših sadovnjakov!« Poškropili smo nad 1800 sadnih dreves. Pripravili smo se tudi na boj proti krompirjevemu zajedalcu-koloradarju. Več kmetovalcev se je odločilo, da bodo škropili svoja krompirišča. Zadruga jim je že preskrbela škropivo. 30 let bučkovske godbe V našem kraju so že pred petdesetimi leti ustanovili prvo kmečko bralno društvo. Kmalu zatem smo dobili dramatsko skupino, pevski zbor in tamburaški odsek. Zanimanje za glasbo je bilo čedalje večje. Tako je prišlo leta 1922 do ustanovitve godbe na pihala, ki jo je že takrat vodil Janko Prelog. Mladi godbeniki so morali premostiti nešteto težav; več let so igrali na raznih prireditvah, da so si lahko omislili pihalne instrumente. Mnogo prostega časa so žrtvovali za svoje društvo. Godba je nadaljevala svojo tradicijo tudi po osvoboditvi. Posebno pridni so zadnji čas, ko se pripravljajo na pomemben jubilej — proslavo 30-letnice svojega dela v društvu. Proslava bo meseca julija. Do takrat bi si radi omislili tudi nove uniforme. Občinski ljudski odbor in krajevna podjetja so jim že obljubila Svojo pomoč. Godbeniki želijo, da bi se jim pridružila tudi večja podjetja in ustanove iz Ljutomera in okolice. drogov in gradnji transformatorskih postaj. Prav lepo število bi dobili, če bi sešteli vse udarniške ure! Toda važnejše je: imamo elektriko, ki nam že sveti in poganja motorje. Za elektrifikacijo smo zbrali nekaj nad 200 tisoč din krajevnega samoprispevka, precej sredstev pa smo dobili tudi od okrajnega ljudskega odbora. Elektrika je zasvetila v 117 stanovanjskih poslopjih. Še letos bodo dobile elektriko najbolj oddaljene vasi Drakovci in Godemarci. Drakovčani bodo potegnili daljnovod od Stare gore, vaščani Godemarec pa si bodo postavili transformatorsko hišico. Čeprav bodo precej obsežna dela veljala naše ljudi mnogo truda, pa se vsi občani veselimo dneva, ko bomo lahko porekli: zmaga je v naših rokah! Eelektrika, elektrika... V naši, občini pred lanskim letom sploh nismo poznali elektrike. Ko pa so se drugod začeli gibati, smo tudi mi prijeli. Vsak kmet je prispeval denarna sredstva po svojih močeh. Poleg tega so naši občan: opravili vsa težaška dela pri podiranju lesa, kopanju jam, postavljanju Čeprav je elektrika zahtevala precej denarnih sredstev, so naši kmetje že plačali nad polovico denarne vsote, ki je bila predpisana za drugo davčno akontacijo. Oni pa, ki še svojih obveznosti niso docela izvršili, so obljubili, da bodo to storili do rojstnega dne maršala Tita. Tudi cesto pred poslopjem občinskega ljudskega odbora bomo tlakovali. Potrebni material smo že pripravili. Brigada Ivana Kaučiča na pohodu Člani Zveze borcev iz Ljutomera so na Dan zmage priredili partizanski pohod v kraje, ki so znani iz narodnoosvobodilnega boja. Z njimi so odšli tudi člani sindikata, mestna godba na pihala in razkriški kvintet Sestavili so brigado,, ki so jo imenovali po preminulem rojaku — narodnem heroju Ivanu Kaučiču-Nandetu. Dopoldne je krenila iz Ljutomera kolona kamionov, ki je peljala brigado. Zavila Je skozi kraje na Murskem polju proti Radgoni in naznanjala prebivalcem, da je minilo osem let, odkar je Prlekija svečano sprejela osvoboditelje V Radgoni so borce sprejeli pionirji in ostali prebivalci. Po pozdravnih nago- vorih in krajšem kulturnem programu je kolona nadaljevala pot proti Apačam. Blizu Apačjo je iznenadila zaseda, ki so jo postavili domačini in graničarji. Po krajšem boju so si borci segli v roke. Nato je sledil kulturni program v dvorani zadružnega doma. Poleg Ljutomerčanov so nastopili tudi domači pionirji. Tako so se zbližali s starimi borci Apaške kotline Popoldne je kolona nadaljevala pot skozj kraje, ki so dali mnogo žrtev za svobodo. V Očeslavcih se je ustavila pred mlinom, kjer je tik pred osvoboditvijo padel okrožni sekretar Osvobodilne fronte Jovo Jurovič. Z enominutnim molkom so počastil; spomin na padlega ju- naka in žrtve, ki jih je dala partizanska vas Očeslavci v boju proti nemškim osvajalcem. Na položnem gričku se je vnela krajša borba. Zaseda je bila kmalu premagana in bord so prispeli v vas, kjer so jih pričakali pionirji in domačini. Partizansko slavje je bilo pred poslopjem, kjer je vzidana spominska plošča padlemu sekretarju OF za ljutomersko-radgonsko okrožje Antonu Stranjšaku. Po krajšem kulturnem programu je sledilo ljudsko rajanje. Vsi, ki so se na tem pohodu srečali, so obljubili: »Branili bomo zemljo, ki jo je pojila kri tisočev hrabrih borcev v težki domovinski vojni!« -ar. Poverjenikom Prešernove družbe! Sporočamo Vam, da poteče rok za pridobivanje rednih članov s 1. julijem. Vsak poverjenik naj na svojem področju stori vse, da bodo knjige Prešernove družbe imele kar največ rednih bralcev. O uspehu Vašega dela nam poročajte; prvo poročilo nam pošljite do 1. junija, drugo poročilo pa do 1. julija t. l. V poročilih navedite, koliko rednih, podpornih in ustanovnih članov ste pridobili in koliko naročnikov za »Obzornik« ste našteli. Prav tako nas zanima, kako ste prišli do uspehov in s kakšnimi težavami imate opravka. Obiščite podjetja, zadruge, ustanove in posameznike ter jih skušajte pridobiti za podporne in ustanovne člane Prešernove družbe. Iz Ljubljane so nam sporočili, da je izdala centrala Narodne banke FLRJ svojim podružnicam posebno navodilo, da lahko podjetja plačujejo članarino za PD iz skladov za prosto razpolaganje. Obvestite o tem vse delovne kolektive na svojem področju! Izšla je druga številka »Obzornika«, književne revije Prešernove družbe. Poverjeniki, podvizajte se in pošljite čimprej naslove pridobljenih naročnikov. Naslov: Glavni odbor PD, Ljubljana, Erjavčeva 12. Od Vašega poročila je odvisno, kdaj bodo novi naročniki začeli prejemati revijo. Okrajna odbora PD Ljutomer in M. Sobota MALI OGLASI Beseda 10 dinarjev. Za odgovor je treba priložiti znamko za din 15.—. Radijski sprejemnik (Philipps 3+1) v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi »Obmurskega tednika«. Novo kuhinjsko omaro (kredenco) prodam za 11.000 dinarjev. Vprašati pri zastopniku DOZ Vratariču v Predanovcih. Prodam senokošnjo — Josip Majerič, Murska Sobota. Izgubila sem dne 10. maja letos osebno izkaznico št. 22282, na avtobusu od Murske Sobote do Rogaševec. Izgubljeno osebno izkaznico proglašam za neveljavno. Mencinger Kristina, Pertoča št 30. Trgovskega pomočnika, dobro verziranega, ki lahko položi kavcijo, sprejmemo v službo. Nastop službe takoj 1. junija ali po dogovoru. Vse informacije daje Kmetijska zadruga Prosenjakovci. Učenca sprejme takoj občinsko gospodarsko podjetje Studenčarstvo in cementni izdelki — Križevci pri Ljutomeru. GRADBENEGA DELOVODJO TER VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV IN VAJENCEV ZA ZIDARSKO STROKO SPREJMEMO. Dela so zasigurana za celo zimsko dobo pod streho. Dnevno se lahko dela tudi več ur ali prevzame akorde. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Zaloška 51 a TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 31. maja — Angela Ponedeljek, 1. Junija — Radovan Torek, 2. Junija — Velimir Sreda, 3. junija — Milojka Četrtek, 4. Junija — Frančišek Petek. 5. junija — Ferdinand Sobota, 6. junija — Milutin, Norbert GIBANJE SONCA: t nedeljo, dne 31. maja vzide ob 4,16, zaide ob 19,44; v v Jugoslaviji, ki je peljala od št. Ilja ide ob 19,50. LUNINE SPREMEMBE: zadnji krajec 4. junija ob 18,33. SPOMINSKI DNEVI. l. junija 1924. leta nasilje Orjune v Trbovljah. — 1. Junija 1941. leta so Nemci zaželi preseljevati Gorenjce. — l. junija 1942. leta je izvšni odbor Osvobodilne fronte izdal odlok o poslovanju šolstva na slovenskem osvobojenem ozemlju. 1. junija 1945. leta je maršal Tito obiskal Slovenijo. -— 2. junija 1846. leta je bila izrojena prometu prva železniška proga v Jugoslaviji, ki je peljala od št. Ilja pri Mariboru do Celja. — 5. junija 1849. leta je bil slovenski jezik priznan na sodišču: „za perviga prestavljavca deržavnih postav" je bil izvoljen profesor Miklošič. — 5. junija 1867. leta je bil začetek Jugoslovanske akademije znanonosti in umetnosti v Zagrebu. — 5. junija 1927. leta Je bil vsedelavski zlet v Ljubljani. — 5. junija 1945. leta je Ml podpisan sporazum med štirimi velesilami: ZDA, ZSSR, Anglijo in Francijo o prevzemu uprave nad Nemčijo. — 8. junija 1919. leta je jugoslovanska vojska brez bojev zasedla Celovec. KINO SOBOTA predvaja 29. maja do 1. junija amer. film ,.VIVA ZAPATA** — 2.— 4. junija angl. barvni film »ŠKOTSKA KRI'' LJUTOMER predvaja 30. in 31. maja amer. film „NE POJ Ml ŽALOSTNIM PESMI“. RADGONA predvaja 30. hi 31. maja ameriški film „SREČANJE S FRANKENSTAJNOM“. GRAD predvaja 31. maja amer. film „HUMORESKA“ Ivanjkovci predvaja 31. maja ,,OČARLJIVI GOLJUF" — 7. junija „ VRNITEV“ SEJMI V JUNIJU Gornja Radgona: prvi torek v juniju (2.) živinski Kostanj: prvi torek v juniju (2) svinjski. Ljutomer: 11. junija splošni. Razkritje: 24. junija splošni Beltinci: 27. junija živinski in kramarski. Črensovci; vsako soboto svinjski. Dokležovje: 18. junija živinski in kramarski. Dobrovnik: vsak ponedeljek svinjski. Grad: 21. junija živinski in kramarski. Križevci v Prekmurja: vsako prvo soboto v mesecu (6.) svinjski. Lendava: 10. junija živinski in kramarski. M. Sobota: prvi ponedeljek v juniju (1.) živinski in kramarski. Pečerovci: 15. junija kramarski. Petrovci; 8. junija kramarski. Rakičan: 2. junija živinski, TuruiSfe: vsak četrtek svinjski. Vsak teden ena NA RAČUN GOSTOT Kmet: »Kako morete plačati krompir tako drago?« Nakupovalec za gostilne: »Saj ga bodo gosti plačali.« Vremenski napoved za čas od 29. maja do 4. junija: V drugi polovici tekočega tedna prehodne nevihtne padavine. V nadaljnjem poteka lepo poletno vreme. Sredi naslednjega tedna zopet pogoste nevihte. Janez Švajncer (34) STRELI NA MEJI »Nisi mogel povedati bližnjemu kmetu, koga si videl v potoku? Zakaj si pridirjal na občino, ko bi Cmagerco medtem že lahkem odpeljali v mrtvašnico.« »Ne bomo Cmagerce v viničariji položili na pare?« se je začudil Majerič »Si znorel? Kdo bo plačal pogreb in vse drugo, kar spada zraven? Njenega moža tudi ni doma. Nič še ne vemo, kdaj ga bodo izpustili iz zapora « Maček je vznemirjen hodil po pisarni. Nikdar mu ni bilo prav. da je morala občina skrbeti za reveže. Trdil je. da jih po večini samo z njegovim denarjem vzdržujejo. Znal je stvari zasukati vedno tako, da so drugi kmetje plačevali še namesto njega. »Najprej sem hotel sem na občino,« se je opravičil Majerič. »Sam s Cmagerce nisem vedel kaj početi.« »Pusti jo torej tam, kjer leži. Prepeljati jo bomo morali seveda z mojimi voli.« Maček je vihal nos, pogledal skozi okno na vaško cesto, kjer so kmetje vozili drva za šolo in pokimal Majeriču: »Pojdi in počakaj, dokler ne bodo prišli orožniki.« Mačkov hlapec Franc je zapregel vole v sani. vrgel nanje listje ln se peljal po Cmagerco. Medtem so orožniki z Majeričem potegnili utopljenko iz vode. Majerič ni bil le banovinski cestar, ampak tudi mrtvaški oglednik. Vsakega mrtveca v vasi je pogledal — dovoljenje za to mu je podpisal zdravnik v sosedni vasi — in se nad vse pametno držal pri tem svojem delu. Mrtvecu je najprej ostro pogledal v posineli obraz, nato pa mu podržal prižgani vžigalnik pod nos. Več pri mrliškem ogledu ni napravil. Komaj je čakal, da je zapustil mrtveca in odšel v drugo sobo. rekel besedo ali dve v tolažbo domačim in se pošteno zalagal z jedačo in pijačo, dokler so mu nosili na mizo. Cmagerci so prevezali glavo s kosom predpasnika, jo zapeljali v mrtvašnico in zabili krsto Pokopali so jo tiho župnik je dovolil komaj toliko, da je cerkovnik za umrlo zvonil z najmanjšim zvonom deset minut. Nihče ni plačal, zato tudi zvonili niso. Med pogrebci so šli Cmagerčin brat Martin, njegova žena in nekatere viničarke, ki so rajnico poznale, ter otroci Pavel, Lizika in Katica. Župnik se ob grobu ni dolgo zadrževal. Zmolil je nekaj očenašev, poškropili sveži grob, vrgel trikrat prst na krsto in zapustil pokopališče. Mimogrede je potrepljal po laseh Pavla, ki je izmed otrok najbol jokal za materjo in mu rekel, naj se potolaži. Lizika in Katica sta bili premajhni, da bi razumeli, kaj se je zgodilo z materjo. »Mama ne bodo več prišli domov,« je vprašala lizika, ki je gledala začudeno v grob. Martina je stisnilo pri srcu Lizika se mu je zasmilila. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Mama so zaspali...« »Zakaj mečejo zemljo v jamo,« je hotela vedeti. »Mamico bo to bolelo.« »Nič ne bo več bolelo mamice,« jo je tolažil Martin in si s palcem obrisal solzo. Na občini so se zbrali občinski odborniki z županom vred. Občina je sklicala izredno sejo Pogovoriti so se morali, kako bodo napravili s Cmagerjevimi otroki. Očeta so zaprli, mati je umrla, otroci so premajhni, da bi sami ostali v koči, Cmagerčin brat tudi ne bo mogel skrbeti zanje. Na zadnjih občinskih volitvah so izvolili Mačka za župana On je na vsaki seji zasukal tako, da ni imel nobene škode, pa če je bilo še toliko na dnevnem redu. Odbornikom je na kratko povedal, za kaj gre. Ko je vstopil, so ga vsi spoštljivo pozdravili. Taka je bila v vasi navada do župana in vsak se je moral po tem ravnati. »Nad občino je prišla nova nesreča,« je začel Maček. Tudi tokrat se mu je poznalo, da je pil. Z dolgočasnim glasom je nadaljeval: »Od revežev nimamo nobenih koristi. Samo stroške delajo in občini so v nadlego. Pri Cmagerju so ostali torej samo še otroci. Stari Cmager je zaprt v Avstriji in ne moremo vedeti, kdaj se bo vrnil. Otrok ne moremo pustiti v koči samih. Občina bo morala skrbeti zanje.« Popraskal se je po glavi in obstal sredi sobe. Nekaj časa se je pogovarjal sam s seboj, nato pa je zaključil svoje modrovanje: »Otroke bomo pač morali dati v rejo.« V sobi je postalo tiho. Odborniki so gledali v mizo pred seboj. Prvi se je oglasil Majerič: »To je lahko reči, da jih bomo dali v rejo Toda. kdo bo le hotel vzeti otroke v hišo?« »Samo jedli bodo in nič drugega,« je pribil kmet Rojs. »Otroci tako kmalu še ne bodo mogli delati,« se je oglasil bivši orožnik Grašič, ki je neprestano drsal s palcem po mizi. »Brez dela pa tudi jela ni.« Maček je poslušal in prikimal Ugnati se ni dal kar tako. Pojasniti jim mora takoj, da ga ne bodo prehiteli. Nazadnje bi se še lahko zgodilo, da bi otroke vsilili njemu. Tega nikakor ni želel. Zato se ie obrnil k Rojsu: »Cmager je bil tvoj viničar, Rojs. Tega ne smeš pozabiti. Enega otroka boš vzel ti. Tebi se to ne bo poznalo.« »Kam bom pa prišel,« se je začel razburjati Rojs. »Že zdaj nas je preveč pri hiši. Zemlja tudi ne nese toliko. Če bi od otroka imel koristi, ne bi bil proti Tako pa...« Maček je izpeljal vsako stvar, ki si jo je vtepel v glavo. Spoznal je, da ne sme popustiti. Oblastno je pogledal preko glav odbornikov in zlogoval besedo za besedo: »Občina bo plačevala vsak mesec za otroka tistemu, ki ga bo vzrel. Ko bodo otroci že toliko močni, da bodo lahko delali, občina ne bo več plačevala zanje.« Odborniki so se otepali otrok in jih zlepa niso hoteli pod svojo streho. »Zakaj bi jih morali ravno mi rediti? Dajmo jim drugim kmetom, ki niso v občinskem odboru,« je predlagal Majerič. Grašič je predjal nogo na kolenu in dodal: »Tudi jaz tako mislim.« Maček ni popustil: »Kaj bi silili otroke k drugim kmetom. Vsak izmed nas ima toliko, da se mu ne bo poznalo pri skledi. Zakaj smo odborniki? Ljudje so nas izbrali zato, da delamo za našo občino To je naša krščanska dolžnost. Zdaj torej dokažimo to. Gospodje v mestu bodo zvedeli za ta naš sklep in še več bomo veljali pri njih.« Počakal je še malo. kako bodo delovale njegove besede. Rojsov obraz se je za spoznanje raztegnil. »To je že res, koliko pa bo občina pravzaprav plačevala?« Kjer ni bilo denarja, tam se ni hotel vtikati zraven »Za streho in hrano in za kako ponošeno obleko za otroka boš že dobil toliko da ne bo premalo. Zdaj nam rajši povej, katerega si boš izbral.« je predlagal Maček »Jaz bi rekel Pavla. Sicer je največji med otroci, pojedel pa ne bo malo. no že zaradi njegovega očeta ga bom vzel.« »Ti bi si rad čimprej nauravil iz njega hlapca,« je ugovarjal Grašič. »Pavla bi tudi jaz lahko vzel.« Stran 6 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 29. maja 1953 OB TEDNU MATERE IN OTROKA VZGAJAJMO ROD, KI BO ZDRAV IN SREČEN ! Želim ti vso radost in veselje ! Bliža se mamičin rojstni dan. Ob tem dnevu se vsak otrok, ki ljubi svojo mamico, spomni na vse težave, veselje, strah in radost, ki mu ga je mamica pokazala že v tistem času, ko je prvič izrekel besedo »Mama«, zato tudi sedaj premišljuje, s čim jo bo razveselil. Mamice si ne želijo zakladov, ampak želijo, da bi bil njihov otrok priden, marljiv in vesten. Tudi jaz sem se sedaj spomnila na vse to. Mnogokrat je imela mamica rojstni dan, ki ga je praznovala v krogu svoje družine. Tudi takrat nisem držala križem rok, temveč sem mislila, s čim bi jo razveselila in ji izrekla vsaj nekaj besed, s katerimi bi jo spomnila na minule težave in nevolje, ter ji želela, da bom postala pridna in ubogljiva. Čeprav sem jo že v prejšnjih letih včasih razjezila ali razžalostila, hočem postati sedaj dobra in pridna, soj vem, da sem bila vsemu temu jaz kriva in nihče drugi. Jezila se je takrat, ko nisem tistega dela, ki mi ga je naročila, naredila, ali pa napačno naredila. Pri tem sem se spomnila, koliko dobrega je mamica naredila in to samo meni v korist in koliko se je trudila, in se že sedaj trudi, da bi imela jaz lepše in srečnejše življenje. Koliko skrbi je posvetila in še sedaj posveča mojemu zdravju. Ko sem včasih bolehala, se je prestrašila in njeno srce je zatrepetalo od strahu. Hodila je z menoj k raznim zdravnikom, mi kupovala razna zdravila, samo, da bi postala spet zdrava, krepka in vesela. Vsak dan mi govori, da moram jesti vsakovrstno hrano, toda samo tisto hrano, ki ni prepovedana. Vse moje želje ml je do sedaj izpolnila, če niso bile nemogoče in pretežke. Za denar mi je kupovala kruh in obleko ter druge meni potrebne potrebščine. Tudi sedaj mnogo skrbi, da bi čimprej dogradili hišo, za katero smo morali vzeti poso- jilo. Ves prosti čas, vsako uro izrabi, da hodi okoli In sprašuje po zidarjih. Za vse to pa jaz nisem včasih ubogljiva, da bi jo ubogala. Včasih sem bila tudi trmasta in takrat se je mamica najbolj jezila. Tudi jaz vem, kar mora znati vsak otrok, da mi je mamica najboljši prijatelj, ki mi vsak dan streže in je njeno srce tako dobro, njene oči, njeni pogledi so tako mili in njena trda, od dela izmučena roka zna lepo, zelo lepo božati. Najlepše ml je pa takrat, ko je moja mamica vesela in nasmejana. Zato bom poskušala biti dobra in pridna, da ji bom naredila manj težav in skrbi. To kar sem sedaj obljubila, bom skušala izvršiti in želim svoji mamici vso radost in veselje ob njenem rojstnem dnevu. Martišek Elizabeta, 4a razred osnovne šole v Murski Soboti S pomočjo Sveta za ljudske zdravstvo in soc. politiko pri OLO M. Sobota — pripravilo Društvo prijateljev mladine v M. Soboti Mamici za rojstni dan Kaj nam pomeni mamica ? Marsikdo izgovori to besedo lahkomiselno, brez posebnega čuta. O kako radi bi še nekoč izgovarjali to ime! Toda takrat bo že prepozno. Kar je bilo, se ne bo več vrnilo. Kdo je skrbel za nas otroke, dokler smo bili še majhni in nebogljeni? Kdo nas je hranil, kdo nas je s toliko ljubeznijo učil hoditi, izgovarjati prve besede? Učili so nas vsi, a najbolj ljubeznivo, najbolj potrpežljivo je delala to mamica. Sedaj se pa vprašajmo, ali smo ji tudi tako vračali njeno ljubezen, ali smo tudi mi čutili do nje to, kar je čutila ona do nas! Le malokateri je to storil. Večkrat smo jo jezili in je nismo ubogali. A mamica, dobra mamica, nam je vse odpustila. Dejala si fe: »Kaj zato, saj so še otroci!« Se bolj nas je ljubila. Res velike so njene dobrote, še večja pa je njena ljubezen. Kaj bomo storili danes, na njen rojstni dan? Najiskreneje se ji bomo zahvalili, ji podarili Šopek rož ter ji dejali: »Mamica, odpusti, če sem te jezila in žalila, če te nisem ubogala In mi je bil kdo drug več kakor til Odpustil Obljubljam ti, da ne bom več tako otročja/ Obljubljam ti, da se bom zavedala, koliko sl vredna ti, moja preljuba mamica! Obljubljam ti, da bom taka, da boš lahko s ponosom rekla: ,To je moj otrok, ki me ima rad, ki izpolni vsako mojo željo!'« Svojo obljubo bomo tudi držali. Nato jo bomo objeli in jo iskreno poljubili. Da, tako bomo napravili in naša dobra mamica bo ponosna na nas, na svoje otroke, ki ji tako lepo vračajo njeno ljubezen. Lahko se prištevamo k srečnim ljudem, ker imamo mamico, ki skrbi za nas. Le pomislimo, ka- ko nesrečni so otroci, ki jim je umrlo najdražje bitje — mamica! Ne vem, kaj bi dali ti otroci, samo da bi jih njihova dobra mamica še enkrat prijazno pobožala in poljubila. Ne vem, kaj bi dali samo zato, da bi lahko še enkrat videli njo, ki bi dala zanje vse na svetu, tudi svoje življenje. Pomislimo, koliko solz, koliko bolečin se pretaka v duši teh otrok! Ml pa smo lahkomiselni in ne pomislimo, da tudi mi lahko nekoč izgubimo najdražje — mamico. Zato bi motali vedeti, dokler še ni prepozno, kaj nam pomeni naša ljuba mamica! Ljubimo jo, dokler je še čas! LUK ALBINA, Il.b razred gimnazije v Murski Soboti „Mamica, rad te imam ...!“ Kaj misli o svojih mam cah naš razredni kolektiv Otroci so pridni, zelo aktivni. Delo jih veseli in z redkimi izjemami se skušajo približati cilju, ki ga delo in vzgoja kolektiva zahteva O SVOJIH MAMICAH PA TAKO MISLIJO: H. K.: Ni bolj dobrosrčnega človeka, od Tebe mamica. V nežni mladost pa tudi sedaj, ko že hodim v šolo in se učim, me vsak dan opomniš: V šoli bodi pridna! Ko Tebe ne bi imela, ne bi bala tako prosta, ker bi sama mogla vse delati. Kako Ti naj poplačam vse dobrote, ko pa nimam denarja? — Za rojstni dan Ti poklanjam šopek rož in Ti obljubljam, da bom ostala vedno dobra in pridna. Četudi se včasih razjeziš nad menoj, Te imam nadvse rada. Jaz bi rada prej umrla kakor Ti, mamica. Ob koncu Ti želim, mamica, za rojstni dan, da bi se do konca dni življenja z menoj skupaj veselila. Otrok je odličnega vedenja, poln srčne kulture, enostranska sirota, zato v skrbeh za mamico. ★ Z. L.: Mamica, Ti praznuješ rojstni dan. Spominjam se, ko sem bila še majhna, kako si se z menoj igrala in se z menoj razgovarjala. Prav vse sem ho- tela vedeti. Sedaj sem večja in bi Te rada razveselila. Poklanjam Ti šopek cvetlic in želim Ti zdravja in dolgo življenje. Spominjam se tistih otrok, ki nimajo svojih mamic, mogoče so umrle v taboriščih, ali pa so padle v borbi za našo svobodo, ali pa umrle vsled bolezni. Te sirote ne poznajo mamičinih skrbi in ne vedo, kakšna težka usoda jih je zadela. Mnoge so prepuščene drugim ljudem, mi moramo skrbeti in razveseliti te sirote, zato smo pionirji, ki naj skrbimo zanje. Mi pionirji jih imamo radi in jih spoštujemo. Deklica je mirna, lepega vedenja, izredno navezana na svojo večkrat bolno mater, zato razmišlja tudi o sirotah, ki jim je izredno naklonjena. B. Z.: Mama mi je moj najboljši prijatelj, hoče mi dobro. Če ji kam zbežim, me poišče in tudi natepe. To ne dela brez vzroka; vem, da mi hoče s jem dobro. Pošilja me v šolo, da bi se kaj naučil, zato moram v šoli delati. Jaz pa sem večkrat len, to moram priznati. Razumem pa, da se moram učiti, da bom s tem koristil sebi in drugim. Oprosti mi, mamica, če sem Te žalil, obljubljam Ti, da bom priden in Te s svojo malomarnostjo ne bom več žalil. Dečko je izredno nadarjen, bister in pol življenja, žoga pa ga zanaša. B. K.: Mamica, veselim se, da se bliža Tvoj rojstni dan. Vem, da si imela mnogo truda z menoj, pa še sedaj ga imaš. Mama, ko bom dorastel, Ti bom vse to poplačal. Za Tvoj veliki dan Ti želim veselja. Vem, da Te najbolj razveselim z učenjem. V šoti redno izpolnjujem svoje dolžnosti, pa tudi doma. Hodim k pionirski telovadbi in pevskemu zboru, nanosim Ti drv in vode. Ne pozabi, mamica, pa tudi jaz ne bom pozabil, da Ti bom vedno rad pomagal, tudi ko bom odrastel. Zelo delaven dečko iz socialno ogrožene družine, kjer je 9 otrok, med temi bolna sestra. Fant je nadarjen in želi študirati, kar ni bila navada v tej družini. ¥ K. F.: Beseda mamica nam pove osebo, ki nam hoče dobro. Če ne bi imel mame, ne bi imel obleke in čevljev. Ne smem je žaliti. Njene ukaze moram z veseljem izpolniti — ne iskati raznih izgovorov. Nekateri ne znajo ceniti svoje mamice, ker se ne zavedajo, koliko dobrega jim ona naredi. Jaz pa jo imam zelo rad, ker vem, da mi ona da in želi samo dobro. Krpa mi obleko, pere, streže mi v bolezni itd. Revež je, ki je brez mame. Grd pa je tisti, ki je nima rad. Dečko je dober, najpridnejši med fanti, zelo občutljiv, vestno opravlja svoje dolžnosti. Z. V.: Mamica, kak bi Te razveselil za Tvoj rojstni dan? Vem, da boš najbolj vesela, če Te bom ubogal in se pridno učil. Denarja nimam, da bi Ti kaj kupil, imam Te pa rad. Pomagal Ti bom pri delu, se učil, da bom vsakokrat izdelal razred. Z eno nogo je bil že v poboljševalnici, pa se je precej popravil, dvignil ga je kolektiv in kontrola. K. Z.: Mislim, da ima vsak mamico. Včasih sc zgodi, da v družini mamica zgodaj umre. Ubogajmo jo, ker imamo samo eno mamico. Ko mami voščim za god in ji dam darilce, se smeje in joče od veselja. Da mi poljubček in vsi smo veseli. Odkrit, zelo družaben fant, vzgojno vpliva na druge, zelo ga skrbi mamina bolezen, z voljo se dviga ter se veseli svojega uspeha. Ur D. M.: Mamico moram za njen rojstni dan razveseliti. Vesela bo, če ji bom pomagala pri delu. Najbolj bo vesela, če se bom pridno učila, še šopek rož ji naberem in pesmico ji zložim. Mnogo se trudi za nas, saj sama služi. Skrbi, da smo oblečeni, obuti, nahranjeni. Nekateri otroci nimajo radi svojih mamic, kar se pri njih takoj Nekateri ljudje pa ne marajo, sirot in ti so grdi in hudobni. Jaz pa jim rada pomagam. Deklica ima razvit materinski čut, mnogo so pretrpeli je zelo resna in če le more vsakomur pomaga. Družini vso skrb (Nadaljevanje s 1. strani) nastopom na prireditvi. V tej smeri postavljajo tudi starši največ vprašanj na roditeljskih sestankih in še kje drugje. Pri vsem tem pa največkrat pozabimo polagati pažnjo na vzgojo otroka kot človeka, na njegovo srčno kulturo, na pravilno vrednotenje njegove etične vzgoje. Tudi učiteljstvo dostikrat zanemarja ravno to stran svojega poslanstva. Vedeti pa moramo, da socialistična družba raste in uspeva samo na ljudeh s človeškimi čustvi, s plemenitimi odnosi in samo od teh lahko pričakujemo odločnosti In poguma. K takšni vzgoji smo poklicani prav vsi jasno pa je, da bo morala ravno družina pri tem odigrati glavno vlogo, ker ima otrok v družini največ prilik dojemanja. Otrok pa ne dojema samo takrat, kadar mu mati nekaj prav lepo in ljubeznivo pripoveduje, ali ga pa oče prav osorno zavrne ali mu izda strogo povelje. V našega otroka nevidno, toda učinkovit prodirajo odnosi med starši samimi. odnosi staršev do drugih in sploh razmere, v katerih živi. Zato se ne čudimo, če je otrok v družini, kjer vlada alkoholizem. že na vse zgodaj vase zaprt ali zagrenjen ali zna krepko preklinjati, ali pa če naš ljubljenček brca in vpije ob najbolj ljubeznivi besedi svoje matere. Preveč smo navajeni misliti na to, da je v naši družini oče družinski poglavar, mati pa da je njemu slepo pokorna, kot so nas nekdaj učili, in pa, da je izključna dolžnost matere ukvarjati se s predšolskim in morda šolskim otrokom. Teden matere in otroka ni namenjen samo našim materam, temveč prav pri ras bi naj veljal tudi za družinske očete. Prekmurski družinski »poglavar« se kaj nerad ukvarja s svojimi otroci; ljubši so mu gospodarski posli, v prostem času pa se kak pomenek s sosedi, redko je pa na dnevnem redu vzgoja otrok, češ za to je pa žena. Ne le, da kvarno voliva na našo celotno družbo, temveč smaifam, da tudi ženska enakopravnost ni mišljena v tem smislu. Otroci niso samo materini, otroci so naši otroci so bodočnost naše celotne družbe zato jim nudimo vso skrb prav vsi. da bomo imeli prav vsi lepšo bodočnost, ki nam jo bodo nekoč krojili naši socialistično vzgojeni otroci -o- Poglejte nas, mi smo is vrtca ! Komaj sedem zjutraj, živ- žav pa že tak! Kakor vrabčki so. Čebljanja več kot preveč; vsak ve povedati kaj novega. »Mi peljemo vlak ...« Toda kmalu se ta jutranji ščebet poleže, zamenja ga resno delo. Porazgube se po svojih kotičkih, v svojem malem pa kljub temu tako velikem in privlačnem svetu iger. Mala Dragica, z njo Miška, Majda in Nada so že pri svojih pupah; treba jih je pripraviti za kosilo. Stanko, Marjan in Andrej — mali risarji, so že po svoje v zanimivih dogodkih prejšnjega dne. Tudi takih, ki potožijo svoje težave tovarišici, ne manjka. Slavček, Dragica in mala Živa so že pri njej. Razkrivajo ji svoje drobne težave in težavice, nato pa se poredno in nagajivo dobrikajo kot muca mehkotačka. Dušan, Slavkec, Jožek, Ludvik in Lojzek pa so vojaki: mi smo vojaki korenjaki.— pojo mlada grla. In tako vsi. Vsak je v svojem svetu, ta v tovarni, oni v avtomobilu; nobenemu ne zmanjka dela. Ob devetih so zbrani že vsi. Zdaj šele se začne pravo »delo«. Kar po skupinah, po starostni dobi. »Zdaj se gremo učit...!«, menijo med sabo. Pa še kako lepo se učijo! Vsak dan je kaj novega Tovarišica pripoveduje pravljice, na- to pojejo, rišejo, modelirajo, šivajo, uče se raznih igric za razvoj otroških čutil, govora; nato spet telovadijo in si v razgovorih osvajajo vedno nove pojme; seznanjajo se s prirodo, spoznavajo ljudi in življenje. Nikoli ne zmanjka vprašanj. In kako prisrčni so, odkriti, kako sočustvujejo in kako živo vse doživljajo. Ob desetih pa se oglasi trebušček. Vsi se umijejo, saj morajo biti snažni. Čisti, preden gredo jest. Južine je kmalu konec in živi drobiž se porazgubi v prostih igrah in sprehodih. Tudi kako podjetje obiščejo kdaj pa kdaj, kjer si ogledajo delo svojih staršev. Preden se opoldne razidejo, so na vrsti zvezdice. To spada k tekmovanju, zvezdica je dokaz reda, pridnosti in dobre volje. Preštevajo svoje zvezdice na tekmovalnem kartonu: »Tovarišica, sedem jih imam, še tri manjkajo, pa jih bo deset...!«. Da, deset zvezdic; takrat bo nagrada. Mala Darinka se je preselila iz našega vrtca v drug kraj. Že včeraj se je vse poslovilo od nje. Toda danes, pred odhodom vlaka, je še pritekla k nam rekoč: »Tovarišica, še malo bom tukaj in prav pridna bom; samo ena zvezdica mi še manjka. Rada bi pokazala mamici nagrado, preden odidem ...« Kdo ne bi izpolnil taki prošnji. Darinki se je želja izpolnila. Naš vrtec je zapustila srečna — z desetimi zvezdicami. D. Otroške iz vrtca V igri se otroci pogovarjajo med seboj: »Zdaj pride poletje, vroče bo in kopat se bomo hodili v kopališče ...« meni drobna punčka. Pa se oglasi druga: O, jaz pa grem z mamico na morje; tam se bom kopala!«. »Kaj boš le tam, saj tam ni kopališča, tam je samo voda,« se odreže prva. Razgovarjajo se o tem, da mamica in očka delata, zaslužita in da potem kupita za otroke obleko in hrano. Pa se oglasi Vanja: »O, ne, saj ne kupi mamica, denar kupi!« »Seveda, Vanja, toda mamica zasluži ta denar,« ga pouči vzgojiteljica. Toda Vanja se ne da kar tako, to mu ne gre v račun. Vrta in le izvrta: »Saj ga ne zasluži mamica, ampak delo —« ★ In takih drobnarij je nešteto. Povsod pa mora biti uho vzgojiteljice, ki usmerja njihove igre — njihovo delo. Vzgojiteljica igra pri klavirju pesmico, ki se jo pravkar uče. Pa priteče k njej Majdiča in jo resno vpraša: »Tovarišica, ali je tukaj notri pesem Hej Slovani?« Drobne misli, drobni utripi otroških srčec, nežna čustva naših malih. Včasih so nagajivi. malče porodni, toda v njih mislih so izražena vsa topla čustva, radost in sreča; vsa velika in nežna ljubezen do mamice. Spoštujmo ta čustva cenimo jih: razviijajmo to ljubezen, vzgajajmo! gizdalinov, ki so se živahno razgovarjali in smejali. Tramvaj pripelje. Množica se vsuje na stopnice in rine v notranjost voza v tramvaj je hotela tudi preprosto oblečena žena z majhnim otrokom na eni roki, v drugi pa je imela pre- i cejšen paket. Oboje skupaj je bilo zanjo očividno pretežko. Ni se mogla pognati naprej, ne da bi se oprijela za ročaj pri stopnici. Večkrat se je poizkusila dvigniti na stopnico, a ni šlo. Tik za ženo so stali mladi, po modi oblečeni gospodiči ter delali na račun vstopajočih razne neumestne opazke, se smejali in se divili svoji duhovitosti. Tudi matere z otrokom niso izpustili. »Mamka, zakaj niste pustili malega doma? — Škoda, da ni tramvaj, z drugo pa je napravil nekak sedež, ki se je nato z materjo in otrokom vred dvignil. Žena je nato seveda z lahkoto stopila v tramvaj. Vse skupaj je trajalo le nekaj sekund V tramvaj je vstopil tudi vojak in oni gizdalini, ki se pa niso več prešerno smejali. Postali so nekam tihi. Zgodbica je iz Ljubljane, pa se pri naših avtobusih in vlakih v Soboti tudi dogajalo podobne stvari. No, boste rekli, saj pri nas v Soboti ni takih domišljavih gizdalinov, ki ne bi pomagali drugemu v stiski. Mogoče jih ni. ali pa so bolj redki. Precej pa je takih, ki imajo dobro srce — zase ki radi pomagajo — a le sebi. H. F Murska sobota, 29. maja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 7 Vključujmo se v društva prijateljev mladine! Ko posvetimo v Tedna matere in otroka svoje misli skrbi za naše otroke, se ne obračamo samo do mater, temveč do vseh staršev ter vseh tistih dobrih ljudi, ki sami morda otrok nimajo, vendar do njih čatijo ljubezen. Vsaj v tem tedna si prikličimo vsi jasno v zavest dolžnosti. ki jih imamo da našega naraščaja. Do sedaj se je pri nas organizirano v svojem programu po- svečala skrbi za otroke sekcija AFŽ. Vendar to delo ni zadostovalo in je bilo povrhu tega tudi enostransko, saj se je nanašalo večinoma zgolj na priložnostne dobrodelne akcije. Čisto neobdelano je ostalo pri tem področje mladinske vzgoje izven šole. Tudi SZDL kot politična organizacija, ki načelno usmerja vsa področja našega življenja, ne bo mogla v podrobnosti reševati te naloge. Vsled prezaposlenosti so starši v mnogih primerih izgubili možnost posvečati otroku dovolj časa, kot bi to za otrokov razvoj bilo potrebno. Predvsem mislimo tu na domove, kjer je zaposlena tudi mati. Otroci so sicer gmotno preskrbljeni, nimajo pa starši časa. da bi se z njimi zabavali ali nadzorovali njihove igre. Tako so otroci prisiljeni, da si poiščejo zabavo sami, četudi ni vedno najprimernejša. Izkusili pa smo, da skupnost mnogokrat lahko reši nalogo, ki jo posameznik ne more. Zaradi tega se je osnovalo Društvo prijateljev mladine, ki ima med drugim za cilj, preskrbeti mladini neoporečno zabavo in skrbeti za vzgojo v izvenšolskem Času. Tu bi bilo napačno misliti, da bodo zopet poklicni vzgojitelji tisti, ki bi naj reševali še to nalogo. Nasprotno! Starši sami so v prvi vrsti poklicani, da tu založijo svoj trud po svoji sposobnosti. Vsak, ki je pripravljen za svojega otroka žrtvovati čas, naj bi bil pripravljen isto storiti tudi še za drugega otroka, ki živi morda v slabših pogojih. Zanimanje otrok je mnogovrstno. Zato bo Društvo prijateljev mladine moralo znati organizirati različne možnosti zdrave otroške zaposlitve in zabave. Možnosti je razmeroma mnogo. Mogoče bi n. pr. kje otroci prav radi delali na svojem malem vrtu, v drevesnici, gojili male živalj in podobno. Pri takem delu se otrok zabava, zraven pa se že mlad nauči vestnosti in vztrajnosti, kar vse pri odraslem cenimo. Tudi različna področja Ljudske tehnike so vabljivo polje za otroška udejstvovanja. Za uspešno organizacijo in delovanje takih krožkov pa je potrebno, da najdemo dovolj moralno neoporečenih in sposobnih ljudi, ki bodo take skupine vodili. Samo taki ljudje bodo sposobni na otroke vzgojno vplivati, ker jim bodo vzor in ker bodo znali najti pot do otrokovega srca. Naloge Društva prijateljev mladine gotovo niso lahke, so pa nujne. Zato pomagajmo po svojih sposobnostih, da jih bomo skupno uresničili! „Mamica kaj je domovina...“ Bilo je pred štirimi leti. Ob zatonu pomladanskega sonca sva sedela s šestletnim sinčkom na vrtu pod košato jablano. Odložila sem knjigo, iz katere sem mu brala pravljice in pe- smice. Med branjem me je večkrat prekinjal s svojim običajnim »zakaj«, »kaj pa je to«. Sedaj sva oba molčala. Prijetno naju je božala topla sapica pomladanskega večera. Vseokrog je drhtelo še nežno bitje. Moj pogled se je zaustavil na valovečem se žitnem klasju. Vsa vas se je kopala v dišečem vo- nju razcvetenih travnikov. Razkošna pomlad je obetala žuljavim rokam v zemlji skrite zaklade. Občutek prijetnosti me je tako prevzel, da san pozabila za par minut na sinčka. Iz tega sanjarjenja me je vzdramil tih, skoraj boječ glas sinčka: »Mamica, kaj je domovina?« Pogledala sem ga. Njegove oči so žarele in čakale odgovor. Se majhna usteča so bila na pol odprta. Vedno sem rada odgovarjala na vsak njegov radoveden »zakaj«, »kaj je to«, sedaj pa sem nekam vztrepetala. Nepričakovano se je vselila v mojo notranjost neka negotovost: Ali mu bom lahko odgovorila tako, da bova oba zadovoljna? ... Opogumila sem se. Privila sem ga k sebi in mu začela govoriti: »Milanček, poslušaj. Ko si bil še majhen, ko še nisi mogel prav hoditi, je bila tvoja domovina: jaz, tvoj očka, tvoja sestrica, naša hiša, vrt s cvetlicami, naše jablane, naše kokoške, naša kravica. Poslušaj dalje, Milanček. Sedaj, ko si že večji, je tvoja domovina vse to, kar sem ti prej povedala in še več. Vsa naša vas, vsi naši sosedje, vsi ljudje, ki živijo v naši vasi, vsi otroci s katerimi se igraš, vse, kar vidiš in kjer se sprehajaš, vse, vse to je tvoja domovina. Še več ti bom povedala, Milanček. Ko boš hodil v šolo, bo tvoja domovina vedno večja in lepša. Ne samo naša vas, še več, mnogo več. Tvoja domovina bodo vse njive, polja, vsi travniki, gozdovi, reke in jezera, planine, morje; vsi ljudje, ki govorijo tako kot mi ali podobno, vse vasi, ki jih je mnogo, zelo mnogo, vsa naša lepa mesta, vsi ljudje, ki delajo v tovarnah, na poljih, po rudnikih, vsi dijaki, ki se učijo po naših šolah, vse to in še več. Naša domovina je zelo velika, zelo lepa, zelo dobra. Ko boš večji, jo boš vedno bolj spoznaval. Vedno ti bo lepša, vedno raje jo boš imel. Glej, Milanček, vse to, kar sem ti naštela, so nam hoteli vzeti sovražniki za časa vojne. Našo domovino so nam hoteli uničiti. Naše vasi in mesta so nam hoteli podreti, naše lepe gozdove požgati, naše ljudi so hoteli pobiti in odpeljati v taborišča. Hoteli so nam vzeti kruh, hoteli so, da ne bi bili mi gospodarji tukaj, vse so nam hoteli ukrasti...« »Mamica, kaj si ti naredila, da nam je niso vzeli?« »Tvoj očka jo je šel branit, jaz sem pa morala paziti doma na vas. Vsi očetje, ki imajo otroke, so jo šli branit, celo mamice in mlada dekleta so jo branile. Milanček, tudi malo večji otroci, kot si ti, so jo branili. Vsi tisti, ki so šli branit domovino, so bili partizani. Vodil jih je naš dragi Tito.« Prenehala sem govoriti, da bi videla, ali bo še kaj vprašal. Začutila sem in sem bila prepričana, da je vse razumel. »Mamica, ko bom jaz velik, hočem biti vojak.. Tovariš Tito mi bo dal puško in bom branil tebe in očka, našo vas, branil bom našo domovino pred vsemi sovražniki, ki bi nam jo hoteli vzeti.« Zadnje besede je izgovarjal s posebnim naglasom. Srečna sem bila in ponosna nanj. Močno sem ga privila k sebi in ga vroče poljubila. Medtem je sonce že popolnoma zašlo. Zadnji zlati žarki so še vedno pozdravljali nas, vso našo domovino. Hladen vetrček naju je opozoril, da morava iti v sobo. Milanček je bil pri večerji tih, zamišljen. Po večerji se je umil, se poslovil od vseh in odšel spat. Ko sem mu želela »Lahko noč« in hotela zapreti vrata sobe, mi ni odzdravil, temveč me je poklical nazaj. Stopila sem k postelji: »Mamica, ali mi bo res dal tovariš Tito pravo puško, ko bom velik, da bom lahko branil domovino?« je tiho šepetal. »Seveda,« sem mu pritrdila in mu še enkrat želela »Lahko noč...« K. J. Pionirji na obisku pri tovarišu Titu „Da bi le bila vedno pomlad...'' V deželi je že dolgo, h koncu že gre, saj bo kmalu potrkalo poletje na njena vrata. Toda naši malčki so jo čutili dvojno, v majskem zelenju, cvetočih livadah, toplem soncu in sproščenem otroškem vrišču predzadnjo nedeljo. Praznovali so — pomlad. Ali ste opazovali njih obraze, svetle poglede oči; ste čutili z njimi preprosto, otroško srečo in radost? Bili so srečni, zadovoljni in razposajeni. Te pomladi ne bodo pozabili do prihodnjega praznika, pa čeprav bi jim lahko dali — še lepšo. Rakičanski park je bil podoben otroškemu mravljišču. Zelene lepote pomladi so objele drobna srca, prevzela jih je igravost, božalo toplo sonce in vabila prijetna senca; še ptički v krošnjah dreves so drobili zanje najlepše pesmice. Ali ste sledili njihovim igram, ste živeli z njimi? Če ste, potem ste razumeli vašega Milančka, Majdico, Borisa, Pepija, Branka, Tinko, Maco, Gajo in vso drobnjad z njeno željo: »Da bi le bila vedno pomladi« In kolikokrat smo krivi mi sami; jaz, ti, očka, mamica, starejši brat in sestra, tovariš, tovarišica, da naši malčki nimajo tega, kar jim pripada — pomlad! Ded Snežek, papirnat sicer, toda za ta živ-žav resničen, je tiho čepel vrh grmade. Le čakaj, čakaj! Zdaj je pomlad! Ne boš me več strašil z mrzlimi vetrovi in mrazom; sedaj bom skakal in se igral na zeleni travi, kobacal bom čez cvetočo livado — ti pa se le skrij v plamenih. Vroče ti bo, stric Snežak, ko bo gorela grmada pod teboj; jaz pa bom skočil v vodo in ves zagorel rjav bom po hrbtu. Ej, to bo lepo! Vidiš, Snežek, zakaj si pa tako trdoglav, saj veš, da te pomlad vedno premaga. In med takim modrovanjem kodrolasega malčka je objel papapirnatega predstavnika Zime plamen. Dim grmade je dvigal visoko v zrak njegove ostanke. Tudi mali Milanček se je veselil pomladi in srečen je bil. Toda mahoma se je spomnil: »Mamica, kaj bo pa zdaj, ali ne bo nikoli več Snežaka? Sankal bi se pa le rad še kdaj...« In dvoje oči se je vprašujoče zazrlo v mamico. So korenjaki naši mali telovadci. To bo še kaj iz njih. Tudi mala Metka je med njimi. Majčkena, komaj kobaca. Toda pokazati hoče kaj zna! Seveda, ne gre brez tovarišice. Metko je treba prijeti za noge, dvigniti in obrniti, kajti Metka je še majčkena in kaj more za to, če še ne zmore tega tako, kot ostali cicibani; hoče pa le. Zato jo tovarišica dvigne in Metka se po končanj umetniji ponosno ozira okrog — pa naredite še vi tako! Zajčki se resno menijo o svojih skrbeh in poslušajo staro zajkljo, ki jim daje pametne življenjske nauke. Pridni so, lepo odgovarjajo. Mali Vladko pa jih gleda, previdno opazuje. Nekam čudni so. Taki so kot oni na sosedovi njivi, pt le niso taki. Vladko se stisne k mamici in ji zaupa prav po tiho: »Mamica, teh zajčkov pa se Vladko boji...« In tam med drevjem, zelenim grmičjem, tam je šele veselo. Pa na travniku! In pri strelišču, kjer se drenjajo pionirji — mladi strelci. Povsod je prešerna radost, odkrita otroška sproščenost — povsod je prijetna in mladostna pomlad. Kdo bi opisal vso to lepoto, preveč bi bilo. In vendar, ko odhajam, se mi vrinja misel — da bi le bila vedno pomlad! -J. Ded Snežak, zakaj se upiraš Pomladi? Mala Dragica priteče vsa vesela domov. »Mamica, prosim, daj mi deset dinarjev; jutri bomo šli v kino gledat Snegulčico,« pove kar v eni sapi. Mama ji izrači papirnat bankovec, Dragica pa v jok: »Mamica ne enega; poglej, toliko...« in pokaže ji vseh deset prstov na roki; toliko je rekla tovarišica.« Mati bom Koliko veselja, sreče na eni strani, na drugi pa izraz neizmerne groze, skrbi in strahu pomenita ti dve besedi: mati bom! Zakaj je tako? Zakaj groza, strah, pred posledicami, pred zaničevanjem? Zato, ker se še nismo otresli presodkov stare miselnosti, zato ker tičimo še pregloboko v tisočletja vzgojenem načinu življenja, ki nas je učilo, da je spolna vzgoja greh, da je na j več ja grešnica nezakonska mati, ki mora celo svoje življenje vleči za seboj pečat izvržka it družbe. Otrok, ki ni ničesar kriv, ki rabi samo ljubezen in pomoč za svojo rast, je sprejet s »pankrtom«, kar ga Spremlja skozi celo življenje. Naj bodo to le žalostne slike temne preteklosti, kateri je današnja družba odločno napovedala boj. Boj za zdrav odnos do spola. za zdrav naraščaj. Pravilna stalna vzgoja ni greh, temveč življensko važni nauk, nauk, ki nam bo dajal zdrave matere matere in zdrave potomce. Pojem mali bom, ne bo več kletev, temveč pesem, ki bo prevzela vsako, da bo od prvega zaznamka spremljala nastajajoče življenje, živela v njej, dokler ne bo končno dočakala uresničitve svojih želja, dokler ne bo ponosno rekla »mati sem«. V Ljubljani pred tramvajem, ali v Soboti pred avtobusom V Ljubljani pred pošto sem bil nekoč priča sledečemu dogodku. Na tramvaj, ki vozi proti kolodvoru, je čakala množica ljudi. Zjutraj so prispeli po opravkih v mesto, sedaj so se pa vračali nazaj v svoje domove. Skoraj vsak je nosil s seboj kovček, zavoj ali kaj podobnega. Med njimi je bilo tudi nekaj mladih večji, bi sam lezel v tramvaj. Boljše bi bilo vzeti možeka seboj!« — Take in podobne opazke so letele, a nikomur ni prišlo na misel, da bi ji pomogel. Mučnemu položaju matere pa je nenadoma napravil konec neki vojak, močne postave, južnjaški tip, doma menda kje iz Makedonije. Z eno roko je zagrabil paket ter ga porinil v Dajmo jim vedro mladost Zazvonilo je. Množica otrok se gnete s hodnika v razrede. Vsi so otroško razposajeni, le na enem izmed njih ni opaziti mladostnega veselja. Kljub temu, da sedi v zadnji klopi, mi je Peter od vseh dijakov že prvi dan padel v oči. To pa ne le po slabi, ponošeni in obledeli obleki, temveč po obrazu in očeh, v katerih sta se izražala skrb in strah, a ne mladost 12-letnega otroka. V razredu je sedel mimo in navadno z eno roko podpiral glavo. Nikoli ga še nisem videla dobre volje in otroško nasmejanega. Celo kadar se ves razred nasmeje, se on le prisiljeno in trudno nasmehne — in ravno ta nasmeh izraža njegovo notranje razpoloženje. Tudi to se je že zgodilo, da je zadremal med poukom in da mu je glava klecnila na klop. Ko se je zavedet, je hitro dvignil glavo in s strahom pogledal okoli sebe, če ga morda sošolci ne opazujejo. Radi se mu namreč posmehujejo in to ga najbolj boli, da se ne more istovetiti z njimi, ne more biti tak, kot so oni. Sram ga je svojega razpoloženja, revščine in nerodnega, nesproščenega vedenja. Njegov učni uspeh je slab. Kadar ga vprašam, slabo odgovarja, ne zna se izražati in zato včasih raje molči. Smilil se mi je ta otrok in kmalu sem zvedela za njegovo družinsko življenje. Njegovi starši so kmetje. Mama se mu je drugič poročila in tako je dobil očima, ki ga ne mara in tudi lastna mati se dosti ne meni zanj. V njem ne vidita Svojega otroka, ki mu je treba pomagati, mu dati podlago za bodoče življenje. Fant prehodi peš vsak dan 20 km dolgo pot v šolo in nazaj. Zjutraj pa, preden odide, mora opravljati še hlevska dela. Nobeden mu za pot ne da zajtrka in pripravi malice. Ko pride iz šole, mora takoj na delo, le zvečer, ko je že izmučen, ima čas za učenje. Marsikdo od staršev se bo čudil temu, zdelo se mu bo to S nemogoče in vendar je to resniča in tudi ne edini primer. Ali je to na mestu, da mora že tak otrok imeti skrbi in nositi bremena staršev? Čigava je potem krivda, da je otrok slab v šoli in zanemarjen? Niso temu krivi le starši, ki se ne morejo in nočejo vživeti v otrokovo duševnost in njegov svet ter vidijo le svoje skrbi in težave? Otrokom nalagajo odgovorna dela, za njihovo razvedrilo nimajo smisla. Mislijo, da že s tem opravijo svojo dolžnost do otrok, če jih oblečejo in nahranijo. Poznam dekleta, prvošolke, ki morejo vsaki dan za družino pripraviti obed. Ali ni to preveliko breme za otroka, ki ima tako zadosti veliko skrb, da uspešno opravljajo svoje delo v šoli. Veliko je še takih staršev, ki svojim otrokom grenijo mladost s pretepanji za vsako malenkost, za vsak prekršek, ki ga otrok lahko mimogrede zakrivi. Takim ljudem služi palica kot edini vzgojni pripomoček, ne mislijo pa pri tem, da s takim pretiranim ravnanjem otroka lahko tako zagrenijo, da mu vzamejo voljo do dela in življenja. Ali ni hudo za take revčke, ki gledajo svoje sovrstnike nasmejane in polne mladosti? Dragi starši, mogoče bi drugače ravnali, ko bi vsaj enkrat videli svojega otroka osamljenega in strtega med veselo mladino. Si- NAROČAJTE »OBMURSKI TEDNIK« SVOJCEM, SORODNIKOM ZNANCEM IN PRIJATELJEM IZVEN PREKMURJA. GOTOVO JIH ZANIMAJO NOVICE IZ DOMAČEGA KRAJA ! Ringa ringa raja; kdo je, ki nagaja...? Sobočani! Danes, v petek, 29. maja, ob 20. uri AKADEMIJA OB TEDNU MATERE IN OTROKA v domu TVD »Partizan« Udeležite se v čimvečjem številu! SOCIALISTIČNO BOTROVANJE V KUZMI V maju je bilo v Kuzmi svečano socialistično botrovanje hčerki tajnika ObLO v Kuzmi tov. Kolomana Pintariča, ki je dobila ime Milena. Botrovala sta Zdenka Požar in Janez Menhart, oba iz Sobote, ki sta prinesla lepa darila. Botrovanju je prisostvovalo več ljudi. Svečani govor je imel predsednik OLO tov. Stefan Sabjan, ki je poudaril, da je glavna naloga staršev, kakor tudi obeh botrov, da skrbijo za pravilno vzgojo otroka in ga vzgajajo v socialističnem duhu. DELAVNI MLADINCI V VASEH OBČINE BODONCI Mladinski aktiv v Vadarcih pripravlja igro »Stric Ihta«, ki jo bo uprizoril najprej na domačem odru, pozneje pa bo nastopil tudi na občinskem tednu v Bodoncih. Mladinci iz Zenkovec vsak dan pomagajo gasilcem pri izdelavi opeke za bodoči gasilski dom in dom Partizana. Prav tako tudi mladina v Strukovcih, kjer že postavljajo temelje za gasilski dom. in mladina v Puževcih, kjer bo gasilski dom v kratkem pod streho. -ček Stran 8 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 29. maja 1953 Zadružniki ! Kmetovalci ! Oglejte si razstavo TOVARNE POLJEDELSKIH STROP - MARIBOR ki bo od 30. maja do 8. junija 1953 v Murski Soboti PRODAJALNA V MURSKI SOBOTI, KI IMA ZASTOPSTVO VSEH TOVARN S KMETIJSKIMI STROJI NA PODROČJU FLRJ, VAM NUDI NASLEDNJE KMETIJSKE STROJE: traktor »Zadrugar« traktor »Ansaldo« mlatilnice J. V. 1070 mlatilnice J. V. 660 mlatilnice »Elita« Dicsclove motorje mlin kladivar motorne škropilnice ročne škropilnice razne slamoreznice in stiskalnice grozdne mline vseh vrst elektromotorje gnoj nične črpalke, ročne gnoj nične črpalke, motorne sejalnike za žitarice sejalnice za koruzo razsipale umetnega gnojila vprežne grablje za seno samovezalniec obračalnike za seno travokosilnice selektorje trijerje preše za seno kembrič-valjke okopalnike — osipalnike luščilce za koruzo pluge in brane vseh vrst ter nadomestne dele brzoparilnike in vse ostale kmetijske stroje KOMERCIALNI DNEVI 5. IN 6. JUNIJA — TOVARNA RAKOVICA PRIPELJE TEDAJ NAJNOVEJŠE POLJEDELSKE STROJE — NA ZALOGI NAJNOVEJŠI TRAKTORJI DOMAČEGA TIPA — OBIŠČITE NASO PRODAJALNO, KJER SE BOSTE PREPRIČALI O NAŠI DOBRI KVALITETI IN SOLIDNIH CENAH — NAROČILA SPREJEMAMO PISMENO IN USTNO VSE ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA! TOVARNA POLJEDELSKIH STROJEV - MARIBOR Prodajalna: MURSKA SOBOTA INFORMACIJE V PRODAJALNI TOVARNE POLJEDELSKIH STROJEV V MURSKI SOBOTI — TELEFON 53 ZA KMETOVALCE OD 60 DO 80 ODSTOTKOV POPUSTA (REGRESA)!