Poštnina plačana V Irofovfal Leto XVI., štev. 71 L]ttbl]aiia, torek 26. marca 1935 Cena t Din upravruštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon 8t_ 8122, 3123, S124, 3125, 3126. Inaeratnj oddelek: Ljubljana Selen-burgova Ul- 3. — TeL 3492, 2492. fouružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teleton St- 2455. PoNa-zario Šauro«, ki se z vojaškimi transporti že drugič odpravlja v Somalijo. Na parnik se je nocoj vkrcalo več sto delavcev iz Lom-bardije, Toscane in Piemonta. Parnik se bo med potjo ustavil v Napulju in Messini, da prevzame vojaštvo in še nekaj vojnega materiala. Rim, 25. marca. AA Danes je bila seja gospodarsko - finančnega odbora ministrov, ki ji je predsedoval finančni minister. Odbor je med drugim sklenil povišati uvozne kontingente najvažnejših sirovin za trome-sečje od aprila do junija. Med drugim bodo povišani kontingenti bombaža, celuloze, svinca in še nekaterih drugih kovin, ki jih potrebuje italijanska vojna industrija. Francija gradi nove vojne ladje Pariz, 25. marca. w. Zbornica je danes s 453 : 125 glasovom odobrila drugi del ■mornariških gradb za leto 1935., proraču-nanih na 1065 milijonov frankov. Zgradili bodo eno 35.000 tonsko linijsko ladjo in dve torpedovki. Dalje je dobila vlada v načelu pooblastilo, da se po poteku wa-shingtonske mornariške pogodbe, torej s 1. januarjem 1937, zgradi še ena 35.000 tonska vojna ladja. Mornariški minister Pietri je utemeljeval svoje zahteve s pomorskim oboroževanjem ostalih držav. Parlamentarne volitve v CSR Praga, 25. marca AA. Prometni minister Behine je izjavil na zborovanju soci-alno-demokratske stranKe, da bodo parlamentarne volitve bržkone 26. maja ali pa 2. junija. In še en nauk se nam vsiljuje: narodno samozavest, gorečo delavnost in požrtvovalnost, ki jo vidimo v manjšinski organizaciji, bi bilo treba posnemati Potem bi bUo marsikaj ob meji drugače. Belgijska vladna kriza Bruselj, 25. marca. č. Ker Theunisu ni uspelo sestaviti vlade Nacionalne unije, je vrnil mandat kralju, ki ga je poveril podguvernerju Narodne banke Van Zee-landu, ki pa je istotako zadel na velike ovire, ker zahtevajo zastopniki skupin, s katerimi se pogaja o sestavi nove vlade, naj pojasni kakšna bo njegova valutna politika. Vse kaže, da je Van Zeeland pristaš devalvacije belgijskega franka, dočim so voditelji strank za ohranitev sedanje vrednosti belgijskega franka. Eksplozija v Kragujevcu Beograd, 25. marca. AA. Danes opoldne je zaradi slučajne nepazljivosti delavcev, ki so prenašali detonatorske naboje, nastala "ksplozija v nekem manjšem muni-cijskem skladišču v Kragujevcu, v katerem je bila v glavnem municija za vežbe. Municija in skladišče sta zgoreli. En delavec jc mrtev, dva sta hudo ranjena, več pa jih je lažje ranjenih Zaradi detonacije so poškodovana okna in strehe bližnjih zgradb. Ob 13. je prispel Titulescu s svojimi spremljevalci v zunanje ministrstvo, kjer je imel nato nad eno uro trajajoč razgovor z g. Jevtičem. Ministrski predsednik g. Jevtič je ob 14. priredil na čast svojemu tovarišu iz Male antante banket, ki so se ga udeležili poleg spremstva g. Titulesca tudi višji uradniki zunanjega ministrstva in poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze gg. Wclner, Guranescu, Hajdarbej in Melas. Po banketu sta se ob 17. Jevtič in Titulescu po-i novno sestala in konferirala pozno v noč. Jutri bo Titulescu nadaljeval posvetovanja z Jevtičem, zvečer pa odpotuje v Bratislavo. Skomine Avstrije Pariz, 25. marca. p. Pariška izdaja »New York Heralda« poroča iz Ženeve, da je avstrijska vlada izročila tajništvu Društva narodov in vsem zainteresiranim vladam posebno noto, v kateri za- Naročnina mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Urednlfltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmajrerJeva ulica Ste v. L Telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. htev a, da se tudi Avstriji prizna popolna enakopravnost v pogledu oboroževanja. Predvsem želi avstrijska vlada povečati svojo vojsko na 100.000 mož. Po mirovni pogodbi sme imeti največ 30.000 mož, a lansko leto so velesile pristale na to, da sme povišati kader svoje oborožene sile za omejeno dobo za nadaljnjih 8.000 mož v svrho vzdrževanja notranjega reda in miru. List dodaje, da je ta zahteva naletela na splošen odpor in da je v zvezi s tem tudi potovanje Titulesca ▼ Pariz in London, kjer bo v imenu Male antante najodločnejše protestiral proti takim nakanam Avstrije in morebitnim sličnim namenom Madžarske ali Bolgarije. Gradec, 25. marca. Daily Telegraph« poudarja, da Simon in Eden nista prišla v Pariz s pooblastilom zastopnikov skupne angleško-francoske-italijanjke fronte, da bi se pogajala s Hitlerjem, nego je njun berlinski poset zgolj informativnega značaja. Angleška ministra upata, da bosta z neposrednimi stiki dosegla mnogo več nego po običajni diplomatski poti. Predvsem bosta skušala dognati, zakaj se Nemčija noče pridružiti evropskemu kolektivnemu sistemu za organizacijo evropskega miru in varnosti. Simonova naloga je. pripraviti Nemčijo, da se vrne v evropski politični koncem, tako da ne bi bil prizadet njen ponos in ne bi bili na drugi strani oškodovani njeni sosedi. Anglija apelira na zaupanje Francije London, 25. marca. AA. Razpravljajoč o položaju v Evropi po ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti v Nemčiji, pravi »Times«, da so se duhovi v preteklem tednu že nekoliko pomirili. Z zadovoljstvom ugotavlja, da sta Eesocčja in Italija ugodno sprejeli na znanje britansko pojasnilo o namerni kn pomenu britanskega obiska v Berlinu. V Londonu pa bi bili še bolj zadovoljni, če bi to pojasnilo sploh ne bilo potrebno, ker ima Velika Britanija pravico, da se njeni politiki privošči vsaj toliko zaupanja, da ji me bi bilo treba razlagati vsakega diplomatskega koraka. Pristanek Velike Britanije na sestanek v Stresi je dejanje dolžne vljudnosti. Ker Francija in Italija sedaj popolnoma odobravata britanski obisk v Berlinu, je prav, da britanska ministra v prijateljskem razgovoru sporočita svojima francoskima in italijanskima tovarišema svoje vtise iz Berlina; toda bilo bi v korist vsega evropskega položaja, da te tudi v primeru, če berlinski razgovori ne bi rodili zaželjene-ga uspeha, sestanku v Stresi ne da značaj nekakega tajnega protinemškega dogovora. Nasprotno bi konferenca v Stresi morda pTav storila, če bi sklenila sklicati novo konferenco, na katero naj bi povabila tudi Nemčijo in Rusijo. »Daily Telegraph« pravi med drugim, da se je Nemčija pokazala zel® taktično, ko ni zamerila britanski vladi, ker je pristala na to, da na sestanku treh še enkrat razloži Franciji in ttaliji namen britanskega obiska v Berlinu. List mis4i, da je Eden dosegel uspeh v Parizu tudi s tem, ker bo ostalo dovolj časa za konferenco v Stresi. Francoski pomisleki Pariz, 25. marca. AA. Listi odkrito izražajo v svojih današnjih komentarjih o obisku britanskih ministrov v Berlinu bojazen, da bo Nemčija skušala razdvojiti Veliko Britanijo in Francijo s tem, da bo morda pristala na nekatere koncesije, ki jih želi Velika Britanija, ki se pa Franciji zde premajhne. >Petit Parisien« pravi: Nemška vlada bo predložila britanskima ministroma predloge, ki ju utegnejo zaslepiti. Med njimi bi bil najvažnejši vsekakor dozdevno navdušeni pristanek Nemčije na letalski Locarno in predvsem predlog o skrajni gornji meji oborožitve. Nemška taktika ima za cilj, da čim bolj ohladi razmerje med Veliko Britanijo in Francijo s ponudbami, ki se Angležem utegnejo zdeti zanimive, ki s« pa kaj malo sprejemljive za Francoze. >Journak piše: Nemčija si ne »eli nika-kega sistema paktov niti zvez, kjer bi sodelovala tudi Rusija. Na koncesije bi pristala le tedaj, če bi se druge države obvezale. da ne bodo med seboj sklenile nika-kega pakta, ki bi spominjal na vojaško zvezo, in če se Francija dokončne odreže političnemu in vojaškemu zbliianja s Basi jo. Agencija Havas poroča iz Berlina, da bodo sedanji berlinski razgovori veljali vprašanju splošne varnosti s pomočjo splošnega sporazuma v Evropi. Sedanja angleško-nemška pogajanja se bodo vršila v znamenju dobre volje na obeh straneh. Dve možnosti Lyon, 25. marca w. Minister Herriot je včeraj govoril o mednarodnem položaju in je med drugim izjavil, da ga zadnji dogodki niso presenetili. Francija bo tudi v bodoče vodila mirovno politiko z odprtimi očmi. Nemčija je sicer prelomila versaj-sko pogodbo, toda za paniko ni niti najmanjšega povoda. Dani sta v trenutnem položaju dve možnosti, in sicer: da se Nemčija vrne brez posebnih pravic, toda z enakimi v Društvo narodov, aH pa odkloni povratek. V poslednjem primeru bo Francija v okviru varnostnih pogodb, ki bodo sklenjene pod okriljem Društva narodov, delala dalje za mir. Dr. Lasker ostane v Rusiji Moskva, 25. marca AA. Bivši svetovni prvak v šahu dr. Emanuel Lasker je ril ostati V Rusiji ter bo pri Usta Dr, Vinko Vrhunec: Pred revizijo železniške blagovne tarife Dne 26. t. m. se sestane t Ljubljani ple-num »Taritskega odbora«, da se posvetuje o načrtu nove tovorne tarife, ki naj v interesu oživljenja gospodarstva in s tem pvečanja prometa na naših železnicah prinese zmanjšanje sedanje tarifske obremenitve. Nova smer v železniško-tarifski politi m, ki jo je inavguriral sedanji prometni minister g. inž. Vujič, gre za tem, da se ta-rifski sistem naših železnic prilagodi spremenjenim gospodarskim razmeram, ki se izražajo predvsem v nizkem nivoju blagovnih cen. Vrednost blaga je namreč najvažnejši kriterij za določanje tarifskih postavk. Z nastopajočo gospodarsko krizo se je pojavilo nazadovanje cen vsem proizvodom, istočasno pa tudi zmanjšanje konzu-ina in proizvodnje, kar je prirodno skrčilo tudi promet na železnici. Izpaclek na dohodkih je železniška uprava krila na naj-primitivnejši način: z linearnim povišanjem tarif. To pa je zopet povzročilo nadaljnje nazadovanje transportne tonaže in železniških dohodkov. Zaželjeni cilj, da se s povišanjem tarif sanirajo železniške finance, se ni mogel doseči, ker more le povečanje transportnega volumna z akvi-zicijo novih transportov prinesti večje dohodke. Mesto da bi železniška tarifska politika postala odločilni instrument za regulacijo gospodarskega prometa, so se tarife deformirale v sredstvo, ki duši vso domačo produktivno delavnost, omejuje in zmanjšuje kupno moč ter onemogočuje večjo optrošnjo zradi previsokih stroškov železniškega prevoza. V zadnjih dveh letih je bilo trikrat izvršeno povišanje blagovnih tarif, vsakokrat s posledico še večjega nazadovanja železniškega prometa in s tem tudi železniških dohodkov, šele po teh neuspelih poskusih se železniška tarifska politika obrača v novo smer, da z zmanjšanjem transportne obremenitve poskuša omogočiti oživljenje gospodarskega delovanja in si pridobiti s konkurenčnimi tarifami napram drugim prometnim sredstvom novih transportov. Ko se je pred dvema letoma Tarifski odbor sestal prav tako v Ljubljani, je stal pred imperativno zahtevo železniške uprave, da ji s tarifsko reformo najde novih finančnih virov. Takrat je Tarifski odbor v svojem načelnem mnenju poudaril, da povišanje železniških tarif ne more dovesti do večjih dohodkov, ker problem uravnoteženja železniškega gospodarstva leži v prilagoditvi vozarinske obremenitve nivoju cen in prevoznini drugih, konkurenčnih prometnih sredstev; istočasno pa je potrebna temeljna reorganizacija železniškega budžeta, ki se mora razbremeniti vseh onih finančnih bremen, ki nimajo neposredne zveze z železniško eksploatacijo. Zdi se, da je to načelo prodrlo šele sedaj, ko ima železniška uprava za seboj večlet- no skušnjo, da prevelika tarifna obremenitev škoduje pred vsem železnici sami, ker sama po sebi krči transportni volumen in železniške dohodke. Znižanje tarif za osebni promet, kl Je Sitopiio v veljavo s 1. marcem t. 1., Je bilo prvi znak, da se je tarifska politika naših železnic preorientirala v novo smer. Za poživitev našega gospodarstva pa je brez-dvomno mnogo važnejše znižanje tarif za blagovni promet. Predvsem bi se morale revidirati in težavnim gospodarskim razmeram prilagoditi tarifske postavke onih artiklov, ki so namenjeni konsumu širokih narodnih slojev ali pa ki imajo poseben pomen za povečanje industrijske delavnosti, kakor n. pr. tarife za najvažnejše si-rovine in gorivo. Spričo težavnega finančnega položaja naših železnic pa se znižanje tarif more izvesti samo v omejenem obsegu. Zato je tembolj potrebno, da se izvrši tam, kjer bo narodno-gospodarski efekt največji in naj-odločilnejši za oživljenje domače produkcije. V tem vprašanju je potrebno postopati z vso previdnostjo in modrostjo, da se pritegnejo na železnico novi transporti in zagotovi kljub relativnemu znižanju tarifskih postavk vendar absolutno povečanje dohodkov, ki so potrebni za redno vzdrževanje prometa. Posebno se ne bo smelo prezreti dejstvo, da so železnice samostojno podjetje, ki se naj praviloma vzdržuje iz lastnih sredstev. Pred očmi moramo tudi imeti, da Je naše gospodarstvo ono, v čigar breme bo končno vendar padlo kritje železniškega deficita, ki bi utegnil nastati zaradi nepremišljenega, nesmotrenega ali neutemeljeno prevelikega znižanja sedanjih tarif. V tem oziru moremo zaupati v strokovno znanje in praktično poznavanje gospodarskih razmer članov Tarifskega odbora, ki se bodo prav tako ozirali na potrebe narodnega gospodarstva, kakor na interese redne železniške eksploatacije. Tarifski odbor se gotovo ne bo dal zavesti, da bi zaradi trenutnega efekta prezrl potrebne obzire premišljenosti in zmernosti, marveč bo imel na umu, da se ne sme izzvati nevar nos-t še težjih obremenitev narodnega gospodarstva, ki bi mogla nastati vsled po-večavanja deficita kot posledice nesistematične tarifske reforme. Interesi narodnega gospodarstva ln železnice kot njegovega najvažnejšega instrumenta so vzajemni in se medsebojno dopolnjujejo. Zaradi tega izražamo željo, da v svoji važni nalogi tarifske reforme v smeri razbremenitve in prilagoditve sedanjim težavnim gospodarskim razmeram najde Tarifski odbor pravilno razmerje med neobhodnimi potrebami železniške eksploatacije in našega gospodarstva, v čigar službi mora biti dobro hi pravilno razumevana in vodena železniška tarifska politika. Volilno gibanje Skoro štirje milijoni volilcev Beograd, 25. marca p. Državni volilni odbor je danes zvečer objavil, da je za volitve 5. maja t_ L vpisanih 3,829.374 volilcev. Od teh odpade na dravsko banovino 39.213. Za volitve v L 1931. je bilo vpisanih 3.4S3.345, torej 346.029 manj. Ministrske kandidature v Južni Srbiji V gkoplju &e je vršilo zborovanje volilcev iz sreza Skoplja okolice, katerega je do sedaj zastopal poslanec inž. Veličkovič. Zbo-rovalci so soglasno odobrili predlog, da se ponudi kandidatura za ta srez ministru »a poljedelstvo dr. Dragotinu Jankoviču, k; pa bo, kakor smo že zabeležili, kandidiral tudi v Mačvi. Namestnika bo določil veliki zbor volilcev, ki bo 31. t. m. na Trgu kralja Petra v Skoplju. V mestu Skoplju, ki voli kot sedež banovine, za sebe, bo kandidiral minister pravde dr. Drago'in Kojič. Tudii on ee bo udeležil nedeljskega zbora v Skoplju, na katerem pričakujejo enako veliko udeležbo, kakor je bila to nedeljo v Novem Sadu. Volilne konference notranjega ministra .Minister notranjih del g. Velinnr Popovič se je mudil nekaj dni v Pomoravju, kjer je imel celo vrsto sestankov s političnimi prijatelji. Imel je tudi dve večji politični konferenci v Varvarinu in Cupriji. Govoril je posebno o političnem pomenu majskih volitev ter o delu bivših političnih strank. Razpravljal je tudi o delu šestojanuarskega režima za utrditev jugoslovenske misli in o naporih prehodnega parlamentarnega režima. Po njegovem mišljenju Jugoelovenska nacionalna stranka ni uspela v osnovnih nalogah in jo je bilo zaradi tega potrebno v tej smeri popraviti. Kraljevska vlada želi zbrati na majskih volitvah vse konstruktivne in pozitivne nacionalne sile in potem i njimi nadaljevati sistematično načrtno delo za zbiranje vsega naroda. Znaten del svojih izvajanj je posvetil minister tudi načrtu vlade za izvedbo decentralizacije državne uprave, ki bo omogočila poedinim pokrajinam čim širše samouprave. V Sarajevu se je vršil velik sestanek volilcev, na katerem je bilo sklenjeno, ponuditi kandidaturo za mesto Sarajevo ministru notranjih del g. Popoviču. Za drugega kandidata v Sarajevu, ki voli dva poslanca, je bil postavljen sarajevski župan Ibraliim Sa-rič. Rekorden srez Med sreze, ki so prijavili največje število kandidatur na listi g. predsednika Jevtiča, spada gotovo srez Nova Gradiška. Tam je prijavilo do sedaj že 11 kandidatov svojo kandidaturo. Med prvimi prijav-ljenci je bivši podpredsednik Narodne skupščine g. Karlo Kovačevič. V srezu kandidira tudi bivši radičevski poslanec Stjepan Brkič, ki pripada grupi profesorja Mašto-roviča ter je bil še do nedavnega pripadnik izvenparlamentarne opozicije. Koliko teh kandidatov bo sprejel predsednik Jevtič na svojo listo, Se nI znano. Socialistična smola v Splitu Na svoji agitacijski turneji po državi Je priredil nosilec socialistične liste dr. 2hrko Topalovič volilni shod tudi v Splitu- Na zboru je bilo kakih tisoč ljudi, ki pa no bili v veliki večini Topalovičevi nasprotniki. Spočetka je dr. Topalovič še lahko govoril, pozneje pa je nastal v dvorani tak trušč, da ni preostalo predsedniku zbora Hartlu drugega, kakor da je zborovanje predčasno zaključil. Izgledi za uspeh socialistov pri majskih volitvah so v primorski banovini zelo slabi ter napoveduje celo zagrebški »Obzor«, da bodo zbrali jedva nekaj sto glasov. Iz raznih banovin V Bijelem polju kandidira na listi predsednika Jevtiča profesor Miloje Dobrašmo-vič, ki bo imel za namestnika kakega muslimana. V istem srezu bo kandidiral tudi dr. Voja Jovanovič. V Banjaluki se je vršila velika konferenca volJcev, katere so se udeležili pripadniki najrazličnejših bivših političnih strank. Na konferenci je bil postavljen za kandidata za mesto Banjaluika bančni uradnik Ljuba Dimitrijevč. V čajetini je postavila sreska konferenca JNS za sreskega kandidata dosedanjega poslanca Čedo ŽahariČa i namestnikom bansk:^ svetnikom Kuzeljevičem. V Irigu je bil določen za sreskega kandidata na listi g. Jevtiča dr. Niikola Ši pripraviti za vsako možnost in da hoče odločno branili italijanske interese. S 1. aprilom bodo pod orožjem letniki 1911, 1913 in 1914. Sedaj je pri vojakih 160.000 ljudi. Z nabori letnika 1914 je bilo aktiviranih 240.000 nabornikov. Z mobilizacijo letnika 1911 se bo Število vojakov povečalo za nadaljnjih 160.000, tako da bo redna vojska že sredi aprila štela 560.000 mož. K temu je treba priSteti §e fašistično milico, katere Število sicer ni znano pa ga ceniio na 250 do 300.000 mož. tako da bo imela Italija 1. aprila pod orodjem najmanj 800.000 mož. Prihod slavnega francoskega dirigenta Rhene Batona Snoči je prispei v Ljubljano eden naj-odlionejših pianistov 6eda>njosti, komponist in sloviti dirigent velikih evropskih orkestrov, Rhe>ne Baton. Na postaji so ga sprejeli francoski konzul g. Remerand, zastopniki ljubljanske Filharmonije in zastopniki Saveza muzičarjev. Francoski konzul je izrazil veselje, da more tako znamenitega umetnika pozdraviti v imenu francoske republike na jugoslovenskih tleh. Za njim je spregovoril za Filharmonijo g. Rupel in se gostu s toplimi besedami zahvalil, ker je tako ljubeznjivo sprejel povabilo naših godbenikov ter mu želel srečno bivanje med nami. Dirigent Baton je vidno vzradoščen nad ldpim sprejemom dejal, da Jugoslavijo in njeno ljudstvo že pozna od svojega prejšnjega bivanja pri nas ter da se je povabilu z veseljem odzval. G. Rhene Baton bo v petek ob 20. v unionski dvorani dirigiral prvi simfonični koncert ljubljanske novoustanovljene Filharmonije. Grški narodni praznik Atene. 25. marca. AA. V proslavo grškega narodnega praznika so priredili danes sprevod članov '.ahkoatletske zveze in dijakov. Sprevod ie krenil pred grob Neznanega junaka, kjer so položili -venec. Prav tako so položili venec na spomenik grške neodvisnosti. Na vseh poslopjih vihrajo zastave. Na ulicah so velikanske množice ljudi prisostvovale reviji čet. V katedrali je bila slovesna služba božja, ki so se je udeležili predsednik republike Zaimis, vsi člani vlade, generaliteta, visoki državni uradniki, duhovščina in mnogo drugih uglednih osebnosti. Množice so priredile viharne ovacije predsedniku republike Zaimisu, predsedniku vlade Tsaldarisu in vojnemu ministru generalu Kondilisu. S spontanim navdušenjem in ovacijami je prebivalstvo tudi to pot pokazalo svojo vdanost in spoštovanje obstoječega sistema. Med revijo čet so nad prestolnico krožila letala. Narodni praznik so proslavili v vseh mestih. Vajda Voevod izključen iz stranke Bukarešta, 25. marca. p. Izvršni odbor narodne kmetske stranke je snoči na svoji seji izključil dosedanjega predsednika stranke Vajdo Voevoda iz stranke zaradi njegove sistematične kampanje proti interesom stranke. Vajdi Voevodu je bil postavljen rok 8 dni, da opusti svoje sedanje delovanje proti stranki in se podredi disciplini stranke, v nasprotnem primeru stopi izključitev v veljavo. Sklep vodstva stranke, v kateri imata sedaj glavno besedo Maniu in Mihalake, je izzval v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Velike izpremembe v bolgarski diplomaciji Sofija, 25. marca. AA. V bolgarski diplomatski službi so izvršili večje izpremembe. Dosedanji glavni tajnik zunanjega ministrstva dr. Todor Hristov je imenovan za poslanika v Berlinu. Dosedanji poslanik v Ankari je imenovan za načelnika političnega oddelka, za poslanika v Ankaro pa pojde dosedanji načelnik Pavlov. Dosedanji poslanik v Berlinu in stalni delegat bolgarske vlade pri Društvu narodov Antonov je odstopil. Prvi tajnik poslaništva v Beogradu Nikola Pečev je premeščen v Ankaro, na njegovo mesto pride tajnik zunanjega ministrstva Milev. Načelnik sodnega oddelka zunanjega ministrstva Dimitrij Sismanov gre za poslanika v Atene, načelnik gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva Karadzov pa v Prago. Sedanji poslanik v Rimu Slavko Pomenov bo imenovan za glavnega tajnika zunanjega ministrstva, za poslanika v Rimu pa general Skolarov. bivši poveljnik sofijske garnizije. Odpoklican bo tudi sedanji bolgarski poslanik v Moskvi profesor Mihalčev in bo na njegovo mesto imenovan general Gerzikov, bivši poveljnik garnizije v Varni. Bolgarski dijaki v Beogradu Beograd, 25. marca. p. Bolgarski dijaki, ki so včeraj prispeli v Beograd,^ so proti prvotnemu programu ostali na željo svojih jugoslovenskih tovarišev tudi še danes ves dan v Beogradu. Dopoldne so posetili bolgarsko vojaško pokopališče in položili lep venec na grob bolgarskih vojakov. V spremstvu domačinov in bolgarskega poslanika g. Kazasova so si danes ogledovali mesto in njegove zanimivosti, zvečer pa odpotujejo v Zagreb, kjer jim pripravljajo prav tako prisrčen sprejem. Iz Zagreba pridejo v Ljubljano. (O tem poročamo podrobneje na drugem mestu. Op. ur.) Toča v vrbaski banovini Banjaluka, 25. marca. d. Nad velikim delom vrbaske banovine se je v pretekli noči vsula gosta toča. Padala je četrt ure. Kraji okrog Jajca, Tesliča in Banjaluke so hudo prizadeti. Posebno veliko škodo je toča povzročila na sadnem drevju. Upokojitve Beograd, 25. marca p. S kraljevim ukazom sta upokojeni učiteljici Franja Kopriva v Lokovici pri Dravogradu in Val-burga Marušič v Andrijancih, srez Murska Sobota. Tihotapec ustreljen v Zagreba Zagreb, 25. marca n. V mestni tržnici se je danes odigral krvav incident. Policijski stražnik je zasačil nekega Ivana Kranjčina, ko je prodajal netaksirane vti-hotapljene karte za kvartanje. Hotel ga je odvesti na policijo, a je mož skušal pobegniti. Stražnik Anton Medved je nato oddal nanj pet strelov in je Kranjčin obležal mrtev. Katastrofalen požar v čikaškem hotelu Cikago, 25. marca AA. V predmestju Mort.on-Brown je pogorel velik hotel. Zgorelo je 6 ljudi, 17 pa jih je nevarno opečenih. Požar je nastal med plesom v dvorani hotela. Problemi naših univerz Iz sobotnega govora prosvetnega ministra g. čiriča po radiu — Prosvete ne smemo žrtvovati krizi že v nedeljski Številki smo prinesli večji del govora, kl ga je v soboto zvečer prosvetni minister g. Stevan Cirič Imel v radiu. Danes prinašamo še ostali del ministrovih izvajanj, ki se nanašajo v glavnem na naše visoke šole. Akademska mladina Z iskrene Ln globoko zavestjo mislim na težave vseučiliške mladine. Če bi v trenutku slabosti prav gotovo klonil, mi novih sil vliva misel na njega, čigar blagodejni veliki duh se je čutil na vseh poljih državnega in narodnega življenja. To je blagopokojni Viteški kralj Aleksander L Ledinitelj. Kljub velikim in usodnim skr-bem za mlado državo je poslušal svoje plemenito srce ter imel časa in volje, da pokaže pot, po kateri moramo iti. Njegov »Študentski dom« bo za zmerom spomin na njegovo toplo ljubezen do mladine in očetovsko skrb, da ji pomaga. Po tej poti resnične brige moramo iti, da izvršimo tisto, kar naj prinese solnce v življenje naše mladine. Akademska mladima mora zopet postati, kar je nekdaj bila. Ona je prva že v 60 letih preteklega stoletja zasanjala naše zedi-njenje. Ta najlepša ideja je njena. Ona je pripravljala duhovni in realni zamah mali Srbiji, da j« osvobodila najprej Niš, nato pa ves klasični jug. S svojim elementarnim gibanjem neposredno pred velikim osvobojen j eni in zedinjenjem je, kakor zmerom pred velikimi dogodki, bila gotova zmage. Žrtve, ki jih j« prestala v času teh vojn do mučeniških preizkušenj krvave svetovne vojne, so jo tako povzdignile, da gledamo v njej velikega junaka na« slave. Zmerom polna vere v narodno bodočnost je učakala najlepšo ustvaritev najlepše domovine, ki jo je naš narod kdajkoli imel. Tudi če di^nes vidimo znamenja njene slabosti, moremo in moramo verovati, da se jih bo mladina sprostila. Takšne reči so bile tudi poprej. Mladina se je še zmerom pognala kvišku, pripravljena, da z novimi deli sebi v čast m narodu v ponos resnično služi narodu. Slabosti to minljive, mladina je pa večna. Hudi časi nalagajo vladi, da resnično pomaga študentom. To bo tudi storila, ne samo zaradi svoje dolžnosti, temveč tudi iz čuvstva, ki ni nič slabše od čuvstva, ki ga goji profesor do dijakov Problem absolviranih akademikov Kraljevska vlada se ne bo strašila nika-ke žrtve, da da univerzam in njihovim slušateljem, kar jim je potreba. Zidanje ali dozidavanje vseh potrebnih zgradb za naše univerze je na dnevnem redu. Z veseljem poudarim, da je med drugim tudi gradnja pravne fakultete v Beogradu že zagotovljena. Prosvetno ministrstvo je tudi že pripravilo vse uredbe o fakultetah z namero, ki naj stopijo v veljavo že z novim šolskim letom. Vštric s tem prizadevanjem vlade pa mora tudi vsa naša družba storiti svojo dolžnost, da z združenimi silami omogoči ureditev nekaterih vprašanj, zlasti glede absolviranih slušateljev naših univerz. To vprašanje daleč presega okvir enega re-sora. Prosvetni minister more mnogo pripomoči k pravilni ureditvi tega problema z izdelavo primernega učnega načrta za vse srednje šole. Tudi druge možnosti »o, da se ognemo nesimpatičnemu »omejenemu številu« (numerus clausus) na univerzah in da se izbiranje najboljših za študij na univerzi vrši prirodnim potom, bodisi da se zrelostni skušnji da strožja oblika ali pa da se uvede sprejemna skušnja za vstoo na visoke šole. Toda to ne bo zadostovalo, 6e se naša družba resno ne potrudi, da zaposli mlade študirane ljudi. Opozorim naj na značilnost da imamo ogromno število zdravnikov, ki ne morejo najti službe, na drugi strani pa so higienske razmere v nekih naših krajih še vedno uprav obupne. Slično sliko vidimo tudi v drugih panogah. To nas mora voditi k razmišljanju o dolžnostih in obveznostih naše družbe napram mladini. Čeprav nimamo v svoji državi velike trgovine, industrije in denarstva, morejo vendar tudi ta področja narodnega gospodarstva, če tudi v manjšem obsegu, postati privlačna sila za izšolane dijake. Jasno je, da bi s prevzemom te mladine lastniki teh podjetij mogli izpopolniti svoje obrate. Ako smo v prvem zanosu svojega uedi-njenja ustanovili tri vseučilišča, moramo iz tega izvajati tudi potrebne konsekvence. Struktura naše družbe ne more in ne sme ostati tako primitivna, kakor je bila prej. Žive sile, ki jih ustvarjajo vseučilišča, morajo narodu koristiti, ne pa ga obremenjevati. Vse naše visoke šole naj ostanejo! Želim, da ostanejo vse nase kulturne ustanove tako tiste stare in častitljive, ki so se z največjim požrtvovanjem in tako uspešno upirale hudemu in ubijajočemu pritisku tuje oblasti, kakor tudi tiste mlade, ki so vstale v svežem zraku osvobojene domovine, na mestih, kjer so nastale, tako da postanejo vsemu svetu viden dokaz naše kulture m prostranih meja naš« velike zedinjene domovine. To ne pomeni ,da ne bi znali ceniti kulturnih vrlin naših manjšin. Z brezpogojno lojalnostjo in s skupno ljubeznijo do skupne domovine si bodo tudi one lahko utrdile svoj prirodni razvoj. Tudi sodelovanje med šolo in cerkvijo ne sme naleteti z nobene strani na ovire. Cerkev opravlja vzvišeni posel oplemenitenja človeških duš. Kdaj pa sta bila veličina m spokoj potrebnejša kakor danes, ko silijo splošne nevolje uprav k obupu? Ne smemo podleči malodušju, čeprav diha iz vsake naše besede skrb, ki nas duši. Spomnimo se divnih časov male Srbije, kako je v svobodi planila k znanstvu, književnosti in umetnosti. Kako hitro je mlada Srbija prehitela staro Vojvodino in prevzela kulturno vodstvo med Srbi! Svoboda prinaša kulturo in nalaga dolžnosti Ko se ie v hrvatskem delu našega naroda prebudila narodna zavest, je borba na prosvetnem polju privedla Hrvate tudi do politične zmage, fted sto kti se je s*5d med njimi veliki kulturni pofcrot pod imenom ilirstva in so Hrvati v zvezi z njim kmalu dosegli svoj kulturni in politični preobrat. Letos slavimo stoletnico slavnega pofcre-ta, k; je Hrvatom dal tisto, kar danes izpričuje njihovo visoko prosvetljenost. Vse od ljudske šole do vseučilišča, muzejev, gimnazij, galerij in akademije, pa tudi slavna djakovska katedrala — vse je to vzniklo iz svežih duš in iz stremljenj svetle dobe, iz katere se odraža svetli lik vla-dike Strossmajerja. Velika zedinjena država je vlila tudi kulturnemu življenju polet, ki se razvija vzporedno z drugimi narodnimi ideali. Tri vseučilišča, tela vrsta novih fakultet, novi muzeji, novi pravci, novi časi v književnosti in umetnosti, vse to je znamenje njene veličine. Toda prišli so nepričakovani udarci hudih časov, ki jih najbolj čuti prosveta. Ma-lodušni pa ne smemo biti. Če nočemo, da se bomo teh grenkih dni spominjali z žalostjo, moramo storiti svojo dolžnost. Za zgled naj nam bo on, ki je hote! vse svoje življenje posvetiti umetnosti in ki je zanjo storil toliko, da jc v teh hudih časih zapustil trajen spomin kulturnega napredka v muzeju, ki bo nosil njegovo visoko ime: prvi kraljev namestnik, ki je v usodnem času narodne nesreče po želji Velikega kralja prevzel težko dolžnost, bo v enakem pravcu posvetil vse svoje sfle na£i veliki domovini. Tudi mi ji bomo služili Na&e delo je težko in časi 90 hudi, toda vse težave bo obvladal čut dolžnosti do prosvete. Prosveta nam zdaj kleše ljubljenega kralja za vrednega naslednika velikega očerta. Naša dolžnost )e, da kraljevsko dete ae čuti burnih dni, ki jih mi preživljamo. Dolžni smo storiti vs£ da povederno Jugoslavijo v novo srečo in k novi slavi Trgovinski sporazum z Italijo podaljšan Beograd, 25. marca. p. Trgovinski sporazum, ki je veljal med Jugoslavijo in Italijo, bi zaradi italijanske odpovedi potekel 31. marca. Ker pa se vrše med obema državama pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma, je bB sporazumno med obema vladama podaljšan sedanji začasni trgovinski sporazum za nadaljnje tri mesece, to je do konca junija. Dotlej bodo pogajanja končana in sklenjena nova pogodba. Zaenkrat bo ostal jugoslovenski izvoz v Italijo neokrnjen v isti višini, kakor je bil dosedaj. Trgovinska pogajanja potekajo ugodno in ni bilo dosedaj nikakili večjih težav. Poenotenje zadružništva Zagrebški >Obzor« javlja iz Beograda, da se izdeluje v kmetijskem ministrstvu zaključna redakcija novega zadružnega zakona, ki ga je napovedal kmetijski minister dr. Jankovič v svojem govoru po radiu. Novi zakon se bo nanašal na vse zadruge v naši državi ter bo Izvedel njihovo popoirto poenotenje. Sedež osrednjega vodstva združenih zadrug bo v Beogradu. Steber skupne zadružne zveze bo Savez srbskih zem-ljorad-niških zadrug, ki mu predseduje, kakor je znano g. minister Jankovič. V beograjskih političnih krofih, pravi dalje >Obzor<. tolmačijo novi zakon kot izraz želje vlade, da omogoči nov polet zadružnemu pokretu, ki bo slonel na duhovnem združevanju vi=»eh poljedelcev v naši državi ter s svojim delom lahko znatno pripomogel k utrditvi narodnega in državnega edinstva v š:rokib slojih naroda. Razvojne možnosti novega jugoslovenskega zadružništva se splošno ocenjujejo zelo optimistično ter se mu prerokuje velika vloga tako pri gospodarskem. kakor pri političnem preporodu našega naroda. Konferenca trgovsko industrijskih zbornic v Ljubljani V nedeljo in ponedeljek se je vršila v Ljubljani v dvorani Zbornice za TOI konferenca vseh trgovsko-industrijskih zbornic v Jugoslaviji. Na konferenci je bilo navzočih okrog 30 delegatov posameznih zbornic in so bile zastopane vse zbornice v naši državi (le nekatere po delegatih drugih zbornic). V dvodnevni obširni razpravi se je konferenca bavila najprej z že-iezmiško-tarifnimi vprašanji, in sicer predvsem z vprašanjem znižanja blagovne tarife v zvezi s pričakovano tarifno reformo. Obsežne so bile tudi razprave o davčnih vprašanjih. Tu je So za znano zahtevo glede ukinjen ia § 7. davčne novele od 18. februarja lanskega leta, ki ie uvedla minimalno pridobnino na podlagi najemnine za stanovanje in lokal. S tem v zvezi se je razpravljalo tudi o izterjevanju pridobnine od onih zavezancev pridobnine, ki so vložili pritožbo na reklamacijski odbor proti odmeri pridobnine in reklamacijski odbor njihove prošnje še ni rešil. V teh primerih se mora rok plačila razlike podaljšati. Obširno je konferenca razpravljala tudi o vprašanju samoupravnih financ in samoupravnih davčnih bremen. Končno je bila debata o obrtno-p ravni h vprašanjih (zlasti o potrebi izdaje pravilnikov na osnovi novega obrtnega zakona) in o aktualnih trgovinskc-političnih vprašanjih. O delu in o sk'spih konference bo izdan še poseben komunike. Vreme*«!™ nanoved Novosadska vremenska napoved za sredo: Na severu in zapadu vedro, na vzhodu in jugu oblačno, mogoče tudi dež. Temperatura bo padla na severu in zapadu. Vremensko stanje 25. t. m.: Visok pritisk nad južno, ciklon nad severno Evropo, vedro na jugovzhodu in nad Sredozemskim morjem, oblačno, mestoma dež drugod. — V Jugoslaviji je bilo vedro na vzhodu in jugu, najnižja temperatura Plevlje —2, najvišja Kraljevo -»-21. Dunajska vremenska napoved za torek: Začasno večinoma jasno in bolj toplo vreme. Splošen vremenski značaj: Hitrejše vremenske spremembe. Maši kraji In ljudfe V Ljubljani je treba tlakovati celotno križišče državnih cest! Da ne bo pogrešnega tolmačenja uredbe o javnih delih Besedilo uredbe o javnih delih, ki je bila v soboto objavljena, predvideva v ljubljanski okolici gradnjo sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti od Ljubljane do Kranja, za kar je predvidenih 20 milijonov Din izdatkov. Nadalje je v omenjeni uredbi predvidenih še 10 milijonov Din za rekonstrukcijo državne su-šaške ceste preko Kočevja in Broda do Delnic. Gotovo bo značilo uresničenje teh cestnih del velik korak naprej v izboljšanju naše obstoječe glavne cestne mreže ter ie treba z zadovoljstvom pozdraviti skorajšnji pričetek teh del, ki je napovedan. Potrebno pa je, da se gornja uredba v praksi izvede tako, da se bo nedvoumno uredilo tudi eno najvažnejših križišč, kakor je baš ljubljansko. To je treba poudariti zaradi tega, ker dopušča tekst uredbe povsem drugačno tolmačenje, kakor bi bilo prav, smiselno in umestno. V pogledu ureditve križišč je citirana uredba povsem jasna za vse najvažnejše točke v državi, kakor so Beograd, Niš, Zagreb itd. Glede Zagreba n. pr. vidimo, da bo takozvana državna cesta št. 2, ki vodi iz Beograda preko Zagreba in Ljubljane na Gorenjsko, urejena in tlakovana za težki promet na obe strani Zagreba in sicer na vzhod do Dugega seia (24 milijonov) in na zapad do Samobora (tudi 24 milijonov); razen tega pa je po omenjeni uredbi predvidena gradnja sodobnega cestišča za težki promet tudi še na cesti proti Sušaku in sicer od Zagreba do Reme-tinca (6 milijonov). Zagrebško križišče je tedaj v omenjeni uredbi obravnavano povsem določeno. Ne moremo pa tega trditi glede ljubljanskega križišča Zakaj ne? Državna cesta iz Ljubljane proti Sušaku preko Kočevja in Broda do Delnic se n« pričenja v Ljubljani, marveč se odcepi od državne ceste št 2 na Škofljici, tedaj že precej daleč izven Ljubljane. Ze to lahko dovede do naziranja, da se n. pr. Dolenjska in Karlovška cesta v Ljubljani izločita iz programa cestnih del po navedeni uredbi. Razen tega pa je na omenjeni sušaški cesti glasom uredbe predvi- dena samo nje rekonstrukcija, pod katerim izrazom lahko razumemo samo popravila in preložitve trase, kar je seveda zelo potrebno posebno v območju Kolpe, kaT pa v zvezi z ostalim tekstom uredbe lahko izključuje tlakovanje na njej. LTre-ditev in tlakovanje državne ceste pri vhodu v Ljubljano in skozi mesto od dolenjske strani sta spričo navedenega lahko povsem izključena, ako se citirana uredba tolmači strogo po črki. Na drugi strani govori uredba o gradnji novega cestišča za težki promet na državni cesti Ljubljana-Kranj. Nameravajo jo tlakovati in so časopisne vesti tudi že omenjale, da jo nameravajo betonirati. — Znano je, da je pred nekaj leti mestna občina ljubljanska uredila in tlakovala na račun svojega kaldrminskega fonda del te ceste, namreč Celovško cesto do pomeri-jalne meje v Šiški. Izhod iz mesta na gorenjsko stran je tedaj že povsem urejen in tlakovan in zaradi tega odpadejo vsa taka dela ter ž njimi povezani izdatki, v kolikor bi bilo prizadeto občinsko ozemlje ljubljansko. Na ta način bi odpadlo vsako najmanjše tlakovalno delo na državnih cestah v mestu ter bi bila Ljubljana, eno najvažnejših križišč v državi, praktično povsem izločeno od javnih del. Zato se je treba pogrebnemu tolmačenju izogniti že iz prvega početka. V Ljubljani je treba tlakovati celotno križišče državnih cest: poleg Tyrševe in Tržaške posebno še državno cesto št. 2, ki vodi po Dolenjski in Karlovški cesti, po delu Flo-rijanske in Rožne ulice, preko Šentjakobskega trga, po Trubarjevi ulici in Cojzovi cesti, delu Emonske ceste in po Rimski cesti do križišča s Tržaško in Bleiweisovo cesto. To je baš oni sektor glavne državne ceste, ki v svojem največjem delu zbog svoje neurejenosti napravlja najturobnejši vtis Povzročitev navedene interpretacije pa je potrebna posebno še zaradi tega, ker je napovedana ureditev in tlakovanje državne ceste od Višnje gore preko Ljubljane do Kranja iz uredbe izpadla in je v njej ostal samo še del od Ljubljane do Kranja. In*- J-. M- Na razstavi slik Matije Jame m Matija Jama: Prijateljici vijenje naših upodabljajočih ljudi zajema od časa do čas neka skrivnostna sila, ki jih drži in cepi v razna društva in klube, od katerih si vsak namišlja svoje posebno poslanstvo v slovenski umetnosti. Stremeč za mogočnimi častmi predsedniških mest, iz osebnih simpatij in nasprotij so poslednje čase nastali številni klubčiči, ki so se sami zopet liki neplodna stanica delili v nove klube in tako naprej. Imamo klub slovenskih umetnikov, klub nenastavljenih umetnikov, klub >Slovenski like, klub zaposlenih umetnikov in po zakonu serije smemo vsak čas pričakovati rojstvo kluba nezaposlenih umetnikov, ko nas bo s kričanjem novorojenčka seznanilo z gotovim dejstvom. Kako idilično je to naše klubsko življenje in je zavoljo njega pestrosti na moč škoda, da ne obstojajo še prav vsi klubi, ki so dobro desetletje nazaj, čeprav le za kratke čase, bili mogočna moralna opora našim likovnikom. Postavim klube tretie. četrte in pete generacije, ki so bili ponosni na svojo mladost in so jo imeli za veliko zaslugo. Zares ganljiva filozofija! Pa pustimo v nemar vse te izrodke malomeščanskega življenja. Povedati hočem le, da se pretežni del naših likovnikov izživlja v takem okolju, ki ima svoj poudarek še v umetnostnem politiziranju kavarniških omizij, manjšina pa živi tem razmeram odtujena, ustvarja zase in napreduje. Med temi redkimi je prav spredaj slikar Matija Jama, ki že nekaj let zapored prireja svoje kolektivne razstave, prikazujoč na njih sadove dela, ki ga ni kužilo nobeno našemljeno poslanstvo mnogih upodabljajočih povprečnežev. Spet so trije večji prostori raazstavnega paviljona polni slik, ploda enoletnega dela, katerim je Jama pridal tudi nekatere, znane že z lanske razstave in starejše. 140 podob je skupaj, ne rečem, da so vse do kraja dognane, pa mu vendar ni življenje praznik, ki jih je ustvaril. Vedno znova razpravljati o Jami, načinu in pomenu njegovega dela bi bilo odveč. Svoje mesto v slovenski umetnosti ima že zdavnaj osvojeno. Zato bi ne bilo modro, na njegovi razstavi pričakovati iznenadenj ali razočaranj, ko je gotovo, da se od svojega impresionističnega gledanja na svet ne bo premaknil ne naprej, ne nazaj. Cemu tudi! Toliko veselja do naše zemlje je v teh podobah, toliko zaverovanosti in ljubezni za našega človeka! Da, tudi človeka! Marsikdo, ki pozna Jamo le za krajinarja, bi se morda čudil ali ne verjel, da je prav tako odličen figuralist, kakor krajinar. Seveda le v omejenem pomenu. Modeli so mu Kultura! pregled Rhene-Baton dirigira v Ljubljani Ljubljanska filharmonija je povabila za svoj prvi simfonični koncert, ki bo v petek 29. t. m. v Unionski dvorani, sloveče-ga pariškega dirigenta Rhenčja Batona. Pred nekaj leti je Baton dirigiral Zagrebško filharmonijo s tako velikim uspehom, da je še danes vsem obiskovalcem koncerta v nepozabnem spominu. Francosko prosvetno ministrstvo ga je večkrat poslalo na turneje v prestolnice evropskih in pre-kooceanskih držav, da je s svojo umetnostjo opravljal kulturno propagando za Francijo. Tako je kot dirigent prepotoval vso Evropo in Ameriko. Dirigiral je v inozemstvu mnoge velike simfonične orkestre ter žel uspehe s številnimi koncerta v Nemčiji, na Angleškem, v Avstriji, Švici, Rusiji, Italiji, Belgiji, Argentini, Braziliji, Uruguaju, na Norveškem, Holandskem, v vseh baltiških državah in dr. Rhenč - Baton je bil rojen v Bretoniji, glasbene in klasične študije pa je dovršil v Parizu v višjem razredu Narodnega konservatorija. Z vnemo je študiral glaso-vir in skladbo. Po dovršenih študijah se je več let udejstvoval kot kritik in šef zbora dobri ljudje spodaj ob Kolpi, vsi 5e naravni v svojih živobarvnih, lahkotnih narodnih nošah, za prav potrebni del tiste svetle, sončne zemlje tam doli. Morda je sedanja Jamova razstava v toliko še zanimivejša in pestrejša, ker nam na mnogih podobah prikazuje kmete in kmetice pa njihov drobiž, naj si bo kot motiv ali štafaža pokrajini. Vsi so zajeti v bleščečem soncu, ki objema tudi obiskovalca v razstavnih prostorih. Pojdite v Jamovo razstavo: iz sonca v sonce greste. Spoznali boste umetnost, ki skozi leto nastaja pod umetnikovo roko, spoznali boste Jamo samega, ki vsakega obiskovalca rad pospremi od slike do slike. Povedal vam bo marsikaj novega, z duhovitim kramljanjem vam bo približal sebe in svojo umetnost in oboje boste odslej še bolj ljubili, cenili in spoštovali! Č. S. Obisk bolgarskih akademikov Ljubljana, 25. marca Po raznih skupinah predstavnikov bolgarskega naroda in bolgarskega javnega življenja so prispeli sedaj na obisk v Jugoslavijo prvič tudi bolgarski akademiki. Njihovo srečanje z jugoslovanskimi tovariši v Beogradu je bilo v nedeljo lepa in iskrena manifestacija jugoslovensko-bol-garskega bratstva. Jugoslovenski akademiki in člani mladinske sekcije Jugosloven-sko-bolgarske lige v Beogradu so priredili s svojimi bolgarskimi tovariši skupno slavnostno sejo, na kateri je bilo izrečenih več pomembnih govorov. Sejo je otvoril v imenu mladinske sekcije Jugosloven-sko-bolgarske lige akademik Žarko Gru-jič, za iskrene pozdrave pa se je zahvalil predsednik dijaške sekcije sofijskega bol-garsko-jugoslovenskega društva Stevan Va-siljev, ki je z iskrenimi besedami pozval bolgarske in jugoslovenske tovariše k složnemu delu za srečno bodočnost obeh narodov. Profesor sofijskega vseučilišča dr. Zlatarov pa se je v svojem govoru spominjal tudi blagopokojnega kralja Aleksandra, ki so ga Bolgari sicer že poprej poznali kot velikega vojaka, a ga zdaj vsi globoko spoštujejo in cenijo tudi kot velikega in junaškega državnika, ker je med nami prvi dvignil zastavo sloge in prijateljstva Njegova žrtev je temeljni kamen velike zgradbe, ki se imenuje zedinjenjo in bratstvo jugoslovenskega in bolgarskega naroda. Grob kralja mučenika so bolgarski akademiki obiskali v nedeljo popoldne. Zaradi vseh teh manifestacij bratske ljubezni v Beogradu se je program potovanja malo izpremenil in bodo prispeli bolgarski akademiki v Zagreb šele v torek popoldne, v Ljubljano pa pridejo v sredo 27. t. m. ob 2158. v Opera Comique v Parizu nato pa se je posvetil izključno dirigentskemu poklicu in komponiranju. Vedno je bil na odličnih mestih kot ravnatelj ali dirigent. V Parizu je bil 15 let ravnatelj simfoničnega orkestra in koncertov Pasdeloup, bil je tudi ravnatelj koncertnega društva v Angersu, ravnatelj društva »Sv. Cecilija« v Bor-deauxju, dirigent Dur and koncertov v Parizu, glasbeni ravnatelj pri ruskem baletu Sergjeja Djagileva, pomočnik šefa simfoničnega orkestra La moureux v Parizu, ravnatelj koncertov v poletnih sezonah v Scheveningenu na Holandskem, ravnatelj francoske opere v La Haye i. dr. Rhenč-Baton je tudi upoštevan kot skladatelj. Poleg drugih skladb so omembe vredne njegove pesmi za glas in klavir; dve sonati za gosli in klavir; Trio za gosli, čelo in klavir; Orientalska fantazija za gosli in orkester; Variacije za glasovir m orkester; Suita za pihalni orkester; okrog 60 skladb za glasovir itd. Rhenč-Baton je med prvimi francoskimi in svetovnimi dirigenti, zato lahko pričakujemo, da bo njegovo gostovanje v Stanovske zadeve učitelj siva meščanskih sol Celje, 25. maTca. Učiteljstvo meščanskih šol dravske banovine je imelo svoj glavni letni zbor v nedeljo v deški meščanski šoli v Celju. Zbor je odposlal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravno brzojavko ministru prosvete. Predsednik Hočevar je podal izčrpno poročilo, v katerem se je dotaknil vseh perečih vprašanj meščanske šole in njenega učiteljstva. Posebno na široko je obrazložil vprašanje prevedbe po § 60 toč. 24 fin. zak. za leto 1932-33, napredovanja katehetov, akcijo za omiljenje naredbe o znižanju prejemkov nameščencev, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu; nove učne načrte naj sestavljajo učitelji meščanskih šol, enako učne knjige, ki naj se ne monopolizirajo. Slednjič je apeliral na solidarnost in stanovsko zavest učiteljstva. Direktor celjske gimnazije g. Mravljak je pozdravil zbor v imenu banske uprave in mesta Celja. Pri stvarni debati o poročilu, ki je bila zelo živahna, je izneslo učiteljstvo mnogo primerov, ki so poročilo predsednika podkrepili in dopolnili. Tajnica g. Potočnikova je nato podala izčrpno poročilo o delovanju sekcije, gospa Kalinova pa o stanju blagajne. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo o reviziji g. Vončina, ki je izjavil, da je blagajna v najlepšem redu. Izmed njegovih predlogov se je sklepalo le glede prispevka pedagoški centrali. Prispevek ostane, zato se zviša celotni društveni prispevek od 1. IV. dalje na 12 Din. Gg. Pire, Gaspari in Korošec so podali poročilo o mladinskem listu »Razori«, ki se tiska v 3500 izvodih in je eden najboljših listov za odraslo mladino. Stanje je zelo zadovoljivo. Ker se je ga Kalinova zaradi pre-obloženosti odpovedala blagajništvu, je Ljubljani umetniška senzacija, kakršne ni že dolgo doživelo naše koncertno občinstvo. Praga — gledališče in glasba Ana: jaz ne vem, je to smeh ali plaž: sodobni teater E. F. Buriana in kolektiva, teater brez običajnih kulis, brez sceničnih mamil brez zastora, igra — Adolf Hoffmei-ster je napisal, kakor pravi, komedijo »Mladost v igri«, toda sam ne vem, kakor Ana, ali je res to šala ali ni; — toda vsa zamisel z najmodernejšo, a pošteno m točno v okvir spadajočo glasbo vred, je tako resnična in hkrati trpka, kakor režija Bu-rianova in umetnost igralcev. Ana, prole-tarsko, preprosto dekle. vč. kaj pride v drugem dejanju — zato odide od tovarišev, ki igrajo mladost, ki se med bolnim porogom sami pomikajo v vsakdanjost. Saj vsi vemo: mladost, to so dejanja, in vendar nas je strah. Toda Ana ostane pri nas... Danes je mrtva točka, statičen prelom med moderno in konservativnostjo; prav za prav ne: danes se je tehtnica nagnila proti preteklosti. V resnici je to fikcija: četudi je igrala mlada virtuozka na violino Bedfiška S e i d l o v a zgolj Vranickega, Goldmarka, Suka in Paganinija, četudi je igrala vse to dovršeno in mehko in sijajno ko le kdo, je vendar jasno, da bo čez leta nastopil nekdo, ki bo igral atematno in radikalno novo muziko. Da bo nastopil tedaj umetnik, ki se bo dvignil nad okus in tj C&etnofalo fieriLcr- ferpentinovo milo / bila izvoljena za novo blagajničarko gospa Tavčarjeva, za njenega namestnika pa g. Verbič. Letošnji kongres Združenja učiteljev meščanskih šol se bo vršil prve dni julija v Ljubljani, za katerega se mora pričeti s pripravami že sedaj. Razen predlogov, tičočih se že starih vprašanj so bili sprejeti še naslednji: Stanovski list »Meščanska šola« naj se iz revije pretvori v časopisno obliko tednika ali trimesečnika. Vprašanje sindikata (zveze) učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije naj se razpravlja na letošnjih kongresih vseh učiteljskih in profesorskih organizacij. Meščanske šole naj se ne ustanavljajo tam, kjer ni in dokler ni pogojev za to, t. j. lastna stavba in dovolj-no število kvalificiranih učnih moči. Učiteljstvo meščanskih šol naj se v interesu kvalitativnega pouka razbremeni, ker sedaj je preko zakona preobremenjeno. Izda naj se nov zakon za meščanske šole, ki naj uredi in regulira položaj meščanskih šol v smislu življenjskih potreb in zagotovi pravni in gmotni položaj njenega učiteljstva ter dolžnosti in pravice dijakov. Pri šolskih izletih naj ima učiteljstvo ravno tako oetrtinsko vožnjo kakor dijaki, katere uradno spremljajo. — Slednjič je tovarišica Sodnikova apelirala na skupno zavest učiteljic in jih pozvala za vstop v Zadrugo doma učiteljic. A. F. Tečaj ZKD zaključen Ljubljana, 25. marca. Danes se je zaključil prvi letošnji nacionalnokulturni tečaj, ki ga je priredila ZKD za voditelje in funkcionarje svojUi društev na deželi. Dopoldne je bilo ša troje strokovnih predavanj, in sicer je govoril g. dr. Stuhec o dobrih in slabih straneh kmetske zaščite, g. dr. Mis je povedal nekaj odkritih besed mladim fantom in možem, tajnik ZKD dr. Boris Puc pa je govoril o ZKD kot eminentni kulturno-nacionalni organizaciji. Ciklu predavanj je popoldne sledila debata, ki so se je udeležili tečajniki v prav velikem številu, da obnove najvažnejše misli in praktične predloge, ki so padli v teku tečaja, in da sami sprožijo najaktualnejša vprašanja, ki so zastavljena praktičnemu delu nacionalnih prosvetnih organizacij na deželi. Sestanek je vodil sodnik dr. Bajič, tečajniki pa so prav živahno sodelovali v debati. Posamezni govorniki iz province so pri tej priliki stavili več aktualnih predlogov, o katerih izvedbi bo vodstvo ZKD vodilo računa Med drugim je bila izražena želja, naj bi se v okviru ZKD organizirala velika osrednja knjižnica Vodstvo zveze naj bi uvedlo nekakšno stalno dopisovanje s svojimi društvi, tako da bi bili prosvetni delavci na deželi zmerom sproti obveščeni o vseh najvažnejših socialnih in političnih dogodkih. V podobnem smislu naj bi ZKD od časa do časa prirejala okrožne sestanke za funkcionarje in članstvo društev po določenih okoliših, na katerih naj bi odposlanci centrale redno poročali o razvoju političnega življenja in o značaju raznih gibanj, ki vzbujajo zanimanje širokega občinstva. V obče je debata pokazala, da si prosvetni delavci z dežele vroče želijo čim širše in globlje politične izobrazbe. Živahen po-■menek se je razvil tudi o zadevi taks, ki jih pobira Avtorska centrala v Zagrebu od vseh kulturnih prireditev. Strogi režim teh taks v veliki meri ovira razmah kulturnega dela, zlasti gledaliških odrov na deželi. O vseh izraženih željah in predlogih bo ZKD razpravljala na svojih sejah ter bo skušala odpraviti vse ovire, ki se umetno stavljajo razvoju ljudske prosvete. V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljen ju, s pokvarjenimi jedili, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično pro-tisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Z zaključkom debate, ki je trajala do večera, je bil zaključen tečaj in mladi prosvetni delavci, ki so se iz raznih krajev zbrali za tri dni v Ljubljani, da poglobe in razširijo svoje življenjske in kulturne Taz-glede, so se z večernimi vlaki odpeljali domov, polni nove plemenite vneme in znanja. Obup bednega povratnika v obmejni čakalnici Rakek, 23. marca Z dopoldanskim vlakom, ki pride na Rakek ob pol 12. se je iz Francije vračal v domovino hrvatski izseljenec Z. Ivan. Z zadnjimi sredstvi, ki si jih je bil še mogel prihraniti v tujini, se je namenil domov, ko ni mogel več dobiti dela v champagne-skih gozdovih. Vendar ni zmogel niti toliko, da bi mogel srečno dospeti do domače vasi, ampak samo do prve naše obmejne postaje. Toda tu ga je zadelo neprijetno razočaranje, moral je namreč izstopiti iz brzega vlaka, s katerim se je srečno pripeljal v državo; bil je brez beliča v žepu, da bi mogel pot kakorkoli nadaljevati. Očitno je čisto obupal nad vsem. Edina najcenejša pot, ki mu je še preostajala. je bila pot v postajno čakalnico. Tu je lahko brez skrbi čakal, česarkoli mu bodo naklonili bogovi, zunaj pa je prelepo sijalo sonce in svet je bil preveč pomladno razposajen, da se človek ne bi poigral s samomorilsko mislijo. Tako je tudi ta bedni izseljenec na prvi najlepši pomladni dan obupal, ko je izgubil vsako nado, da bi se mogel v življenj« še kam srečno pri vozi ti, sredi obupnega solnčnega popoldneva je vzel vrv in se v čakalnici obesil. Toda k njegovi sreči ali nesreči je budno detektivsko oko g ško-riča skozi okno čakalnice opazilo namen izseljenčevega odhoda v večnost. Pravočasno mu je še prerezal vrv in ga ohranil pri življenju. Seveda je dogodek zbudil mnogo zanimanja. Posrečilo se je zbrati primeren znesek denarja, s katerim je mogel Ivan Z. odpotovati z večernim vlakom dalje v Ljubljano. MAE W E S T Pridi, da me vidiš — nisem angel Pižmarke v naših krajih Maribor, 25. marca Nedavno tega je »Jutro« poročalo, da so se pojavile v Gornji Radgoni podgane-pižmarke. Članek je bil sicer zelo obširen, a nikdo ni omenil, kateremu preparatorju so bile izročene v delo. — V petek 22. t. m. je prejel znani mariborski preparator Josip Ciringar od šolskega upravitelja v Ljutomeru g. Mikla krasno pižmarko, težko nad poldrugi kilogram. Podgana je bila ustreljena v okolici Ljutomeru. Je torej jasen dokaz, da se je razkrila iz svoje pradomovine — Severne Amerike (Ala-ske) že v naše kraje. Prvo smo zasledili v Radvanju pri Mariboru, drugo v občini Ranče pri Framu (ne Race!), tretjo v Gornji Radgoni, četrto pa že v Ljutomeru. O pižmarkah (Bisamratte) se je v »Jutru« sicer že obširno pisalo, a naš lovski svet zanima ta pojav, ker pižmarka oglodava drevje in je velika škodljivka v potokih. kjer domujejo postrvi in vodna perutnina. — Naravoslovno je vsekakor važen problem, kako je mogla priti ta glo-davka v naše kraje. Dosedaj je znano, da jo je neki češki izseljenec prinesel na naš kontinent Podoba je, da se bodo o pižmarkah še razvile debate. »Neverniki« pa lahko vidijo »zver« pri nagačevalcu g. Josipu Ciringerju, Tvomiška ulica 30 (Stari koroški kolodvor). In še kaj drugega je tam na ogled. G. Ciringer je na posestvu drogerista g. Thiira v Kamnici vjel spet 3 modrase, a na Joštovem posestvu pod Sv. Urbanom enega. Kakor razvidno^ iz naročilnic, ima naš kačji lovec različna naročila za Dunaj in Berlin. Pa naj kdo poreče, da nimamo pri nas »eksportnega blaga!« aplavz polinteligentov, in ki ne bo igral Paganinija, da pokaže, da zna z eno roko igrati arco in pizzicato. Vem, da je treba za to navdušenosti in optimizma, prav toliko, kot ga je imela Seidlova na svojem prvem koncertu. Toda umetnikov cilj ni to, kar se misli: Skoro bomo priznali, da ima ton duhovno in fizično tvorno moč. Ce izpregovorim v Pragi besedo »Ma-nes«, ve vsakdo: to je center, okoli katerega se suče jata novih slikarjev in komponistov. Morda kdo to stvar omili, toda skratka: Manes pomeni radikalno moderno! (dasi je tam tudi kavarna). Nad njo se je vršil zadnjič koncert: Ostere, Martinu, Borkovec, Hindemith. Nikakor ne mislim uganjati nacionalizma, če rečem, da je bilo Osterčevih šest arabesk za klavir skoroda najboljše na sporedu, in ni kazalo z obupno dolgo Hindemithovo kompozicijo »Življenje Marijino« vred nikakih prognoz za bližnji kompromis s klasiko. Martinu je postal cel Francoz in veselje je poslušati njegove zveneče trizvoke. Borkovec i« ostal na pol poti. — Toda prava moderna ie še pred Ostercem in HindemithomI In zopet drugi violinski virtuoz: njemu priznam, da je storil prav, ko si je volil romantični program: kajti, kakor je postal Bachov koncert naenkrat na njegovi violini mističen in poln hrepenenja, tako bi postala moderna in hipermoderna. Danes je jasna, skoroda razumska doba. kjer stremimo za statiko. velikimi bloki in prisotnostjo duha, duše in srca. Bronislav Huberman je romantik že s svojim wagnerskim tem- peramentom, in tako je zvenel Brahmsov koncert kot nekaj daljnega in lepega; to je Hubermanova zasluga, pred Brahmsom. In prav za prav tudi to ne —: morda ne igra Huberman tako mehko in uglajeno kot Seidlova. njegova narava mn včasi pre-silno vodi lok — toda on je umetnik brez žonglerskih ambicij, on ne igra po programu Teufelstriller — sonate; to delajo vsi. So talentirani in genialni umetniki. Ivan Pufnik. Karta slovenskih narečij v priročni izdaji. Akademska založba je pravkar izdala v priročni obliki univ. prof. dr. Fr. Ramovša »Karto slovenskih narečij« s kratkim in poljudnim besedilom, ki ga je avtor pripravil posebej za to izdajo. Velika >Dialektološka karta« je bila kljub sorazmerno visoki ceni popolnoma razprodana, zato bo marsikdo segel po tej ceneni izdaji, ki takisto vsebuje karto v osemnajstih barvah. Drobna knjižica, čije vsebinske vrednosti ni treba posebej poudarjati, je hkratu b i b 1 i o f i 1-s k i tisk, kakršni so pri nas zelo redki. Natisnjena je na pristnem ročnem papirju, ki nas po videzu spominja starih častitljivih bukev izza časa, ko knjigotiskarstvo še ni bilo industrija. Nekaj ubranega in starinsko-lepega diha iz te knjižice, čije omejena naklada (300 izvodov) ji zagotavlja v bodočnosti značaj bibliofilske redkosti. O znanstvenih knjižnicah Jugoslavije je predaval v Pragi odlični poznavalec jugoslovenskega in posebej še slovenskega kulturnega življenja dr. Bohuš VybiraL ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4*t 7»15 in 9*15 ari velika premiera največje reportaže vseh dob, originalni ruski film Čcljiiskinci FIlm, kakršnega Se nI videla Ljubljana. Junaštva ln podvigi ruskih znanstvenikov ln pilotov, ki »o L 1933. držali ves svet v napetosti. SEVERNO LEDENO MORJE, kot je v resnici! Kot dopolnilo programa barvana SILLY in sijajna šala »SIRENI/ Rezervirajte si vstopnice! ače vesli Malenkost, ki vendar ni malenkost Naše uredništvo je obiskal ugleden inozemski novinar. Med pogovorom nam je kct poseben doživljaj povedal to-le; »Na ljubljanskem kolodvoru sem plačal nosača, ki mi je prenesel prtljago iz vagona v hotelski avtobus. Ne spoznam se še dobro na vaš denar, pa sem mu dal 20 Din in stopil v avtobus. Nosač je seveda poznal, da sem tujec. Prihitel je za menoj in mj vrnil 10 Din rekoč: Gotovo ste se zmotili; dali ste mi preveč«. »Mnogo potujem po svetu«, je pristavil naš gost »a kaj takega se mi še ni zgodilo. Ljubljana mi je tako že pri prvih korakih po njenih tleh postala simpatična. V teh par dneh, kar sem tu, se ta utis ni poslabšal. Slovenci morate biti res solidni in pošteni ljudje.« ♦ Pevski praznik v Hubadovi župl JPS včlanjenih pevskih zborov bo letos v nedeljo, 7. aprila v Ljubljani. Ob 10. bo redna letna skupščina delegatov v Hubadovi dvorani, ob 15. pa velik koncert pevskih zborov, k! bodo nastopali samostojno in tudi v skupnih zborih. Svoje sodelovanje so doslej prijavila naslednja društva: Glasbena Matica, Bežigrajsko pevsko društvo, Krakovo-Trnovo, Narodna čitalnica v Šiški, Tabor, Slavec, Ljubljanski Zvon ln Sava (vsa h Ljubljane) Zarja (Trbovlje) Sava z Jesenic in Glasbeno društvo Kočevje. Pričakujejo pa se v prihodnjih dneh ?e nadaljnje prijave. Društva, ki nameravajo nastopiti, naj se brezpogojno priglase do petka 29. marca t. 1. da jih bo moeoče n vrstiti v spored. Ministrstvo Ea promet je dovolilo udeležencem praznika po železnicah polovično voznlno, ki bo veljala od 6. do vključno 8. aprila. Na podlagi društvenih legitimacij bodo udeleženci na vstopni postaji kupili celo karto e mokrim žigom, s katero se brezplačno vrnejo domov. Na legitimacijah bo seveda potrebno potrdilo udeležbe po upravi Hu-badove župe. ♦ Sedemdesetletnica v Savinjski dolini. Z Gomilskega nam pišejo: Savinjčanom pa tndi onim. Iti so le nekaj časa prebivali med njim?, je znana zavedna narodna rodbina Hočevarjev na Gomilskem. V nedeljo j« »mama« praznovala svojo sedemdesetletnico. Kar v ožjem družinskem krogu so jo opravili in ga. Gabrijela je bila vsa srečna, ko je imela svoje tri gade pole? sebe. ki so jim drogovale še tri sestre. Pa nima samo družina povoda, da se ra-duje. štirideset let je opravljala ga. Gabrijela pošto na Gomilskem in v vseh teh letih Je bila njena hiša — hiša gostoljubja, ki so ga znali ceniti predvsem naši študentje, ki so kaj radi potrkali na njena vrata, še krepki in čili mami želimo tudi mi ob njeni sedemdesetletnici vse najboljše in smo trdno uverjeni, da jo bomo mogli še prav tako pozdravita' čez deset let. ♦ Nacionalna ura radia. Dr. Lavoslav Cermelj bo danes predaval o življenju in delovanju našega slavnega rojaka fizika in matematika Jožefa Štefana ob 100 letnici njegovega rojistva. Predavanje bo oddajala ljubljanska postaja. ♦ Premestitve t železniški službi. Premeščeni po: za višjega kontrolorja 6. skupine oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic Josip Grilc, doslej ▼ Mariboru, za višjega kotrolorja 6. skupine prometno-komeroijalnega oddelka direkcije v Ljubljani s sedežem v Maribora Ivan Ku-ster. za višjega pristav« 7. skupine splošne- SPOMENIKI lepi, moderni, po nizki ceni pri tvrdkl FRANC KUNOVAR Zahtevajte album! Ljubljana Sv. Križ. Telefon 2787 Predavanje je prireddl Slovanski institut. V »Prager Presse« z dne 22. t. m. poroča o njem urednik A. St. Magr. Iz tega referata posnemamo: V prvi polovici predavanja je dr. Vybiral karakteriziral najvažnejše znanstvene knjižnice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Subotici, Skoplju, Sarajevu in Splitu; pri tem je navedel obilo podatkov o zgodovini, razvoju, sedanjem stanju, notranji ureditvi, poslovanju, osob-ju, uporabi in posebnostih posameznih institutov, ki jih je ob vsaki priliki primerjal s češkoslovaškimi knjižnicami. V zvezi s tem je orisal splošno organizacijo jugoslovenskih knjižnic, nje sedanje stanje in predvsem najvažnejše potrebe, tako zlasti: poenotenje in zakon o bibliotekah, enotni predpisi o katalogih, vprašanje izposojanja v mejah države in izven nje, vprašanje dolžnostnih izvodov in dublet itd. Umljivo je, da bo treba v tem pogledu še marsikaj storiti in da čakajo rešitve še mnogi problemi, tako n. pr. vprašanje abesede in transkripcije. Vseh teh nalog se bodo morali lotiti predvsem bibliotekarji, ki so od leta 1926. organizirani in ki bodo v bližnjem času imeli kongres. Pri tem bo treba urediti tudi vprašanje jugoslovenske narodne bibliografije. Takisto bo treba najti pota za sodelovanje z organizacijo češkoslovaških knjižničarjev. — V diskusijo o predavanju dr. Vybirala so posegli ravnatelji glavnih praških knjižnic dr. Emler, dr. Volf ln dr. Kfižek, ki so delno Izpopolnili referat dr. Vybirala, delno p?? naznačill nove poglede ln stališča Dr. Vybiral je bil pooblaščen, da želje če- pa oddelke direkcije v Ljubljani Ignacij Irk;č, za kontrolorja 7. skupine postaje Maribor glavni kolodvor Franjo Stih, doslej v Beogradu, za višjega nadzornika strojev 7. skupine kurilnice v Ljubljani 1. glavni kolodvor Albert Jafer, doslej v Postojni. ♦ Zagrebški brivci proti medsebojni konkurenci. Brivski obrtniki v Zagrebu so na občnem zboru svojega združenja sklenili ! zaprositi oblasti, naj se v Zagrebu določijo minimalni ceniki za vsa dela, ki se izvršujejo v brivskih delavnicah. Na ta način bi se preprečila medsebojna konkurenca med brivskimi mojstri in njihove delo bi spet prišlo vsaj do skromne cene, ker je zaradi dosedanje velike konkurence v pogledu cene padlo že na najnižjo stopnjo. Predlog o določitvi minimalnega cenika predvideva razdelitev mestnega področja na dva dela, in sicer na središče in na periferijo, ki bosta imela posebne cene. Izpod teh cen pa ne bo smel iti noben brivski obrtnik. ♦ Tragična smrt delavca. Poročali smo. da je 241etni mizarski pomočnik Ule Fran iz Seia pri Zagorju postal na tragičen način žrtev dela, ln sicer tako, da je doma tolkel s kladivom po skali, pa se mu je kladivo nenadno v rokah razletelo in mu je košček železa odletel z vso silo v trebuh. K temu nam sporoča pokojnikov brat, da je vzrok smrti bil naslednji. Ule Franc je bil zaposlen pri g. Greglu Ivanu na Selih št. 8. kot mizarski pomočnik. Pri nabijanju okov na os mlinskega vretena mu je odletel od kladiva kos železa v trebuh tako nesrečno, da je zaradi te poškodbe umrl v ljubljanski bolnišnici. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo ln olje za sončenje. Dobi se v vseh lekarnah m drogerijad po 10.— Din. ♦ V tunelu pri Banjioi stavkajo. Zidarski delavci, zaposleni pri graditvi predora Banjice na progi Priština-Peč, so bili v zadnjem času v sporih s podjetjem, ki jih je preko ure zadrževalo pri delu, a jim potem ni izplačalo po zakonu predpisanih nadur. Precej časa so zidarji delali preko tire, ker so jim bile prekourne mezde trdno obljubljene. Na račun teh mezd so se mnogi zadolžili v podjetniškem skladišču in drugod, kjer so sploh dobili na up živila. Izplačilo mezd za nadure so že nekajkrat zahtevali z vso energijo in ker jim podjetje, kakor kaže, sedaj nadur sploh noče priznati, je okrog 150 do 200 zidarskih delavcev stopilo v stavko. Tudi zaradi tega spora je moralo priti do intervencije politične oblasti in Delavske zbornice. Pri zgrad.bi banjišikega predora je bila pozimi strašna nesreča, ki je zahtevala več smrtnih žrtev, pred tedni je bila druga huda nesreča, a poleg tega so morale oblasti že večkrat posredovati zaradi raznih sporov med vodstvom podjetja in delavci. * Sestro In njenega ljubimca je ubil s sekiro arnavtski kmet Ahmet Alijevič iz Dobroševca v dreniškem srezu, da bi tako rešil dobri glas svoje družine. Ahmet je za bajramske praznike pripeljal na svoj dom svojo sestro Zulfijo, ki je bila orno-žena v sosedni vasi, pa ji je pred dvema letoma umrl mož, zapustivši jo vdovo z dvema otrokoma, še ko je bil mož živ, se je govorilo, da Zulflja ljubimkuje s sosedom Muslijem, pa ji je Ahmet r svoji hiši dal za stanovanje sobico, r kateri je spalo tudi dekletce kot nekaka paznica. Ali to ni motilo Zulfije in njenega ljubimca. Ko je Muslija okoli polnoči potrkal na okno, mu je Zulfija takoj odprla. škoslovaških bibliotekarjev sporoči jugo-slovenskim tovarišem. Tako je upati, da se bo ožje in smotrno sodelovanje razširilo tudi na to važno panogo znanstveno -organizacijskega življenja. Zakaj ni dovolj izvirnih romanov? Tako bi lahko vprašali v zvezi z obilno ln preobilno proizvodnjo prevodov. Tako pa se vprašujejo tudi Cehi. Nedavno je Fr. No-votn^ pisal v praških >Llter. Novinah«, da bi programi čeških založništev z lahkoto skonzumlrali 40 do 50 izvirnih čeških romanov na leto. Pa jih ni, ln nI jih niti tedaj, če se zahteve glede kvalitete spuste nekoliko nižje, kakor bi dopuščali visoki interesi umetnosti in literature. Pavel Eisner skuša v najnovejši (9.) številki »Literar. Novin« odgovoriti na to vprašanje. Ce njegov odgovor velja za češke razmere, velja še tem bolj za naše. Eisner jemlje ta problem sociološko ln vidi korenine slabe produkcije v materialnih razmerah. NI samo slučaj, pravi Eisner, da Imajo na češkem mnogo odlične lirike, a premalo vsaj spodobne proze. Napačno bi bilo govoriti o kakšni posebni llričnostl češke duše. Toda lirike, takisto kritik, člankov, krajših razprav ln podobnega blaga je zaradi tega toliko, ker take kratke reči hitro vržeš na papir, če si jih že prej v sebi domislil. NI res, da češki pisatelji ne bi bili dovolj disciplinirani ln vztrajni, ter da ne bi Imeli arhitektonske nadarjenosti, I ki je potrebna za dobro prozo. Vse to bi dekletce, ki Je bedelo, pa je odvedla v drugo sobo In mu zabičlla, naj molči. Ko je nekaj pozneje prišel Ahmet domov, mu je dekletce vse povedalo. Vzel Je takoj sekiro in Jo začel brusiti. Nato pa je hotel stopiti v Zulfijino spalnico, toda je slišal, da zaljubljenca še bedita. Počakal Je nekaj časa, a ko Je postalo vse tiho, je stopil r sobo. Muslija se Je sicer zbudil, toda prepozno. Sekira mu Je tisti hip presekala vrat. Zulfija se je potajila, češ, da spi. Ali ji ni pomagalo. Dvakrat je zamahnil Ahmet po njenem vratu, pa je bilo konec tudi nje. Zjutraj na vse zgodaj pa je vzel sekiro in stopil do orožni-ške postaje, kjer je ponosno povedal, kako je opral sramoto s svojega imena in rodu. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. ♦ Eno srce — ena radenska! Iz Lfubljane u— Prihod bolgarskih akademikov. Jutri, v sredo pridejo v Ljubljano ob 9.5S zvečer akademiki iz Bolgarije. Naša častna dolžnost je. da jib na čim lepši način sprejmemo v svojo sredo. Zato naproša JNAD Jadran občinstvo, da se sprejema na kolodvoru udeleži v kar največjem številu, kajti treba je, da javno damo izraza svojim željam po čim tesnejšem zbližanju z bratskim bolgarskim narodom. Hišne posestnike prosimo, naj ta dan razobesijo zastave. Vsi nacionalni akademiki, svestl si svoje dolžnosti, naj se odzovejo vabilu. Udeležba pri sprejemu je za naše članstvo obvezna; zbor je ob tričetrt na 9. zvečer v društvenem lokalu. u— Akademski pevski zbor je najodlič-nejši pevski zbor med Slovenci, ki ga odlikujejo mnoge vrline, kakršne drugi zbori pogrešajo. Prva in najvažnejša je temeljita tehniška pevska izobrazba. Pevovodja g. Marolt ni v nobenem pogledu površen delavec. Svoje mlade pevce stalno uri tudi teoretično in polaga izredno važnost zlasti na lepoto tona, dihanje, izravnavo registrov, vokalizacijo, skratka na vse splošne podstave, brez katerih je lepo petje nemogoče. Le tako si je ustvaril res popoln zbor, ki vzbuja občudovanje in priznanje. Druga velika odlika zbora je mehkost in sočnost mladih glasov, ki se v vseh legah enako gibko uveljavljajo. Vsi glasovi so zliti, donč intonacijsko čisto in zmagujejo vsa težka mesta z lahkoto. Da je izgovorjava odlična se razume po sebi. »Pevci so v dobrih rokah svojega dirigenta, ki ne pretirava z mahanjem, kadar pa dvigne roki, zadoni zbor mogočno in polno« piše kritik DiSa o lanskem koncertu slovenske narodne pesmi, ki jo je podal ljubljanski publiki Akademski pevski zbor. Letos pripravljajo naši akademiki za svoj koncert nadaljevanje lanskega programa. Po informacijah o delu v zboru sodimo, da bo koncert A. P. Z. 1. aprila t. 1. za Ljubljano spet prvovrsten glasbeni dogodek. Ker je zanimanje za koncert in povpraševanje po vstopnicah zelo veliko, opozarjamo p. n. občinstvo, da si že lahko nabavi vstopnice v vratarjev: loži na univerzi. u— Na prvem simfoničnem kcncertu Ljubljanske filharmonije, ki ga bo dirigiral v petek 29. t m. v unionski dvorani slavni pariški dirigent Rhene-Baton, Ki je že prišel v Ljubljano, so na sporedu Izbrana dela francoske glasbene literature Poleg znane ln priljubljene C. Franckove simfonije v d molur se bo izvajal DuKasrv »Crnošolec« (1 apprenti sorcier), ki spada med najlepša in najefektnejša dela. Od slovenskih del Je na sporedu Bravničarje-va »Slovenska plesna burleska«. Predpro-daja vstopnic je v Matični knjigarni. Cene so zaradi izrednih stroškov, ki so zvezane s tem koncertom, od 50 Din navzdol. Prosimo cenjeno občinstvo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji. Orkester Ljubljanske filharmonije šteje nad 70 članov. u— Ljudska univerza v Ljubljani. Zaradi zadržanosti g. ravnatelja OUZD dr. Joža Bohinjca bo drevi predavanje o rudarskem zavarovanju odpadlo. u— Dobrovoljci! Umrl je vojni dobrovo-ljec Vinko Krže. Njegov pogreb bo danes ob pol 15. iz splošne bolnišnice. Prosimo tovariše, da se poinoštevilno udeleže pogreba. — Odbor. u— Mešani zbor Ljubljanskega Zvona ima drevi važno pevsko vajo. Pred nastopom! Pevovodja. u_ Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl vojni dobrovoljec g. Vinko Krže. K večnemu počitku bodo borca za Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. In 9.15 uri zvečer premiera RAMON NOVARRO v veselm filmu Matura ljubezni v veselem filmu VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odpravljajo lz telesa z milim ln zanesljivim delovanjem ARTIN-DRA2EJE dr. VVandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej 8 Din in v vrečicah po 2 dražeji 1.50 Din Ogl. reg. pod S. br. 21115-33. Jugoslavijo spremili danes ob pol 15. — V 71. letu starosti je umrl v Slomškovi ulici 4., g. Ivan S ti ene, davčni uradnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskTeno sožalje! u— Film ZKD. V petek bo ZKD predvajala češki velefilm »Reka« ali »Mlada srca mlada Izubezen«. Ta film »pada med najboljša dela ne samo češke, ampak tudi mednarodne filmske produkcije. Film je bogat na veebini kakor tudi lepoti fotografije, zlasti prekrasni so posnetki iz narave. Delo Je dovršena umetnina, kakršno je treba iskati. Ei!g| Zvočni kino Dvor BH Tel. 27-30 Samo še danes ob 4., 7. ln 9. uri PEKEL NA ZEMLJI 20.000 let SING-SING u_ Stenografsko društro priredi jutri t sredo ob 20. v Trgovski akademiji drugo predavanje. G. Josp Jurca, notarski kandidat in parlamentarni stenogral, bo obravna; val »problem glasu e in njegov stenografski znak«. Na izviren način bo razčlenil ta glas na osnovi jezikovne analize in slovenskega glasovnega sestava ter pokazal, kako globoke korenine ima dualizem, ki ravno v tem vprašanju najbolj muči in razdvaja slovanske stenografe. K zanimivemu predavanju so povabljeni vsi, ki se zanimajo za razvoj naše stenografije. u— Kup nesreč. V nedeljo in na praznik so imeli v obči bolnišnici v splošnem precej miren dan, le na kirurškem oddelku so kakor po navadi sprejeli nekaj žrtev raznih nesreč. Lz šelenburgove ulice so pripeljali komaj 201etno natakarico M. D., ki je v obupu nad življenjem segla po octovi kislini. Iz srede smučarskega veselja, ki so si ga vkljub nastopu pomladi zlasti še to nedeljo mnogi lahko privoščili na gorenjskih gorah, so pripeljali v bolnišnico lSletnega ključavničarskega vajenca Stanka Torkarja, ki je na Zelenici padel na smučeh in ei poškodoval levo nogo. Prav redek slučaj je hotel, da so se morali včeraj zateči na kirurški oddelek po pomoč kar trije ranjenci, ki so si pri telovadbi natrli levo roko: 161etni sin pekovskega mojstra Matevž šuligoj, 121etni Kazimir Velkavrh z Viča in strojni ključavničar France Poženel. ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« v Siškl. — Telefon 33-87 V torek, sredo ln četrtek ob 7. In 9. „B E L A ŽENA" Lepa Karola Lombard in Charles Laughton, ki je kreiral Henrika VTEL in Nerona v glavnih vlogah. V naselbini mož ena sama lepa žena. Ljubezen, sovraštvo ln žrtvovanje. V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. PRIDE! PRIDE! »HIŠICA V GRINZINGU« Iz Celja e— Predavanja. V Ljudski univerzi bo predaval v četrtek ob 20. univ. prof. dr. Evgen Spektorski iz Ljubljane o moderni državi. — »Tuberkuloza« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. dr. Marjan Bregant v sredo 27. t. m. ob 20. v prostorih celjske »Soče« v Narodnem domu. — O aktualnih dekoracijah bo predaval izložbeni aranžer g. Slavko Višnar v četrtek 2S. t m. ob 20. v obrtnem domu. e— Na občnem zboru celjskih lovcev se je predsedujoči g. Kralj spomnil tragične smrti blagopokojnega kralja, nato pa umrlih članov gg. M. Kusa, Grajžla In bivšega predsednika podružnice Franja Robleka. Podružnica ima 565 članov. Stanje blagajne zadovoljuje. Lani je bilo izposojenih iz knjižnice 211 knjig. Inšpektor g. dr. Bevk iz Ljubljane je sporočil občnemu zboru pozdrave centrale ter naglasil, da Je celjska podružnica SLD vsor vsem ostalim podružnicam, zlasti pa je pohvalil delo blagajnika Omenil je, da je prevzel uredništvo »Lovca« in poročal o preosnovi podružnic SLD v društva v smislu novega lovskega zakona. V tej zadevi je dobil odbor celjske podružnice pooblastilo, da skliče izredni občni zbor, ki bo likvidiral sedanjo podružnico, osnoval samostojno društvo in izvolil društveni odbor. Za predsednika podružnice je bil ponovno izvoljen g. direktor Fr. Mravljak. Vsa trije člani odbora, ki so po pravilih odstopili, so bili zopet izvoljeni. Vseh 11 delegatov za giav-no skupščino SLD bo določil odbor. (Mani centralnega odbora so gg. direktor Mravljak, ravnatelj Kralj in dr. Vrhovec. inšpektor g. dr. Bevk je obširno poročal o novem lovskem zakonu in banovinski uredbi. Slednjič je bil še sprejet predlog, naj podružnica izposluje pri banski upravi lzpremembo lovopusta, da bo srnjad zaščitena že s 1. decembrom. e— čebelarji kupijo Janšev dom. V Obrtnem domu se je pričel v nedeljo ob R. občni zbor Zveze čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast. Izmed 56 podružnic je bilo zastopanih Tajniško in blagajniško r močilo je bilo odobreno soglasno. Izvoljen je bil dosedanji odbor e predsednikom g. Peternelom. Osnovan }• bil fond za poanoč bednim čebelarjem, Sa-nom Zveze, M se bo upravljal po posebnem pravilniku. Ob 10. se je pričel v Obrtnem domu občni zbor Slovenskega čebelarskega društva t Ljubljani. Predsednik g. Verbič je poročal o uspešnem delovanj i odbora v pretekli poslovni dobi. DružJtvo je nabralo večji znesek in bo letos kupilo primerno 6tavbo na Tvrševi Of stl v L£ib-ljanl ln v njej ustanovilo Janšev dccn, v katerem bo društve.na čebelama, fesdHo-valnica satnic, čebelarski muzej in druj;n. Poročila blagajnika upravnega oddelka g. Dermelja, ravnatelja g. Arka, ki je poročal o čebelami in pregledovalcev računov, so bila soglasno odobrena. V dravski banovini je 128 čebelarskih podružnic, ki imajo približno 3500 članov. Z eno '.spremembo je bil ponovno izvoljen ves dosedanji odbor. Občni zbor je pooblastil ož? odbor za nakup Janševega doma. e— Prestavitev transformatorja In uvedba poštnih nabiralnikov v Gaberju. M«*! železniškim prelazom in gostilno »Wilson v Gaberju stoji transformatorska hišica, ki ni v stavbni črti in tudi ovira promet pešcev. Zato bi bilo zelo priporočljivo, dt bi transformator prestavili na primernejše mesto. V Gaberju, kjer je središče industrije, ni niti enega poštnega nabiralnika in morajo ljudje noeitf pošto v oddaljene nabiralnike v mestu. Prosimo poštno upravo, da bi odpravila ta nedosta-tek ln namestila v Gaberju vsaj dva nabiralnika. e— KatranlzacIJa Vodnikove o lic«. Mestna občina bo letos poskusno katranii-zirala prometno Vodnikovo ulico, če se bo poskus obnesel, bo katranizirala še nekatere druge ulice. e— Kino Union. Danee c* 16.30 hi 20.SP zvočni film »Svet brez maske« in dve predigri. it maribora a— Podzemski hodnik iz RazvanJa v Hoče je hotel najti. Prava senzacija je bila v Razvanju, ko se je izvedelo, da koplje neki delavec I. F. za oltarjem v razvanj-skl kapeli st. Mihaela zatrjujoč, da hoče skopati dohod do baješnjega podzemnega hodnika, ki vodi od omenjene cerkve k župni cerkvi v Hočah. Ta podzemni hodnih so baje pripravili še za časa turških pohodov v naše kraje. Omenjeni L F. je kar na svojo roko začel kopati. O stvar: so bili obveščeni orožniki in mariborski f?r-hivar prof. Franjo Baš, ki je našel možakarja sredi dela, ko je bil ravno dvignil težko marmorno ploščo. Arhivar Baš je zadevo prijavil državnemu pravdnfštvu zaradi motenja posesti, skrunitve cerkve in kršitve določil o varstvu zgodovinskih spomenikov. Profesor Baš zatrjuje, da c kakšnem podzemnem hodniku ne more biti govora. a_ Odprta no* in dan so groba vrata... Na Aleksandrovi 35 je umrla v cvetju s^p življenske dobe blagosrena gospa Gabrieia Turšičeve, soproga zdravnika dr. TurSiči, stara 35 let. Bila je vzor žene in matere. V torek zjutraj se njeni telesni ostanki peljejo v Logatec. — V Studenški ulici * je preminila v starosti 75 let vdova po želfcz- prišlo samo po sebi, če bi bil dan osnoven pogoj, kakor ga imajo pisatelji večjih narodov: dovolj časa za mirno in zbrano delo. Dober roman pomeni najmanj dve leti marljivega dela, ki zahteva polnih moči ln popolne zbranosti pisatelja. Kdo si lahko dovoli toliko časa za pisanje novega romana? Češki avtor mora imeti poklic in kajkrati še vrsto raznih postranskih zaslužkov, dalje deluje v društvih itd., kar vse jemlje mnogo časa ln energije. Poklicni pisatelji morajo prevajati, če hočejo živeti; kdo more dve leti pisati en sam roman in nlfi drugega? — Eisner gleda na te reči realno, ln Ima prav. Pri nas so razmere tem slabše, ker noben pisatelj ne bo dobil za dveletno ustvarjanje novega romana toliko honorarja, da bi lahko nadaljnji dve leti živel od njega; pri pisateljih velikih narodov pa se celo dogaja, da ta ali oni pisatelj živi od enega do dveh romanov vse življenje. In živi gosposko: Ima vilo, osebnega tajnika ln podobno (prim. Remarque). Vsekakor nI to edin vzrok, da nimamo dovolj izvirnih romanov (in da naši, ob strani izčrpavajočega poklica ali drugače v tesnih razmerah spisani romani niso boljši), je pa nedvomno eden najvažnejših vzrokov! Igral ee Edvard Gregorin kot dramatski avtor. V založbi Jugoslov. knjigarne je izšla nova slovenska pasijonska igra. Sestavil jo je Slan ljubljanske drame Edvard Gregorin in ji dal naslov >V Sašu obiskanjac Kakor smo že poročali, se pripravlja za cvetno nedeljo premiera v ljubljanski drami. Igra je spisana v duhu evangeljskega besedila in razdeljena na osem postaj. Vse-kako je po jeziku in poetični dramatizaciji evangeljskih motivov zanimivo delo, ki ima upravičeno prednost pred tujimi pasijon-skimi igrami. Po vsej verjetnosti bo tudi z odra zadovoljilo občinstvo, ki išče religioznih doživetij v poeziji in simboliki golgot-ske tragedije, tem bolj. ker je avtor pri sestavljanju besedila upošteval večjo Čuvstve-no razgibanost sodobnega človeka, ki mu več ne zadošča preprosti tekst srednjeveških misterijev. Manifest »Društva mladih književnikov« ▼ Zagrebu. Minule dni je bilo v Zagrebu ustanovljeno »Društvo mladih književnika«. Izpodbuda za novo organizacijo je izRa ix kroga mlade revije »Knjižni horizonti«, čije urednik in spiritu3 movens je pisatelj Ladislav 2 i m b r e k. V aprilskem zvezku tega spisa izide manifest novega društva, ki ostro napada sedanje razmere v literarnih krogih Jugoslavije. Mladi književniki so — čitamo v tem, za sedaj ie neobjavljenem manifestu — izročeni na milost in nemilost »neknjiževnih urednika revija, koji inače nemaju nikakve veze sa književnoSču... raznim izdavačima knjiga, nesavjesnim i nesavremenim književnim poduzečima, pa direktorima dram. koji su vrlo daleko od toga, da razumiju težnje mlade književne generacije... Polpuna starost, i duševna i tjelesna. jedna je od glavnih obilježja našega književnog stvaranja i zbivanja. Kud-god se okrenete, svuda okamine, fosile, starci, književne ruševine, kritičarski ar-heolozi, črvi, promašene književne ambicije, pa i mladji posta ju u njihovom društvu njima slični, bez duha, bez invencije i brez misli...« V tem duhu in stilu se nadaljuje ta zarotniški manifest novih >mladih< nasproti »starim«, ki so bili pred dvajsetimi, tridesetimi leti takisto >mladi« in so napadali s podobnimi besedami tedanje »stare«. Nihil novi... Manifest pa kaže z druge strani popolnoma realno umevanje dejanskega položaja književnikov v Jugoslaviji. Na vprašanje, zakaj je pri nas književno stanje tako klavrno in primitivno, produkcija tako slaba in zakaj stojimo tako slabo z izvirnimi spisi, odgovarja manifest: Zato. ker se pri nas skoraj nihče ne more baviti s književnostjo kot s poklicem, profesijo ... Zaradi tega ima »Društvo mladih književnika« hvale vreden namen, da poleg novega osredotočevanja mladih književnih talentov skrbi za materialne interese siromašnih članov in njih rodbin, torej sploh za socialno zaščito svobodnega književnika. Že sedaj misli na bodočo zgraditev »Doma književnikov« v Zagrebu. — Med ustanovitelji društva so L. Zimbrek, Drago Gervais, Marijan Matijaševič, med sodelavci »Knjiž. Horizontov«, ki tvorijo kader društva, pa se omenjajo tudi Vlad. Nazor. Tin Ujeviš. Ivan Krnic in drugi pisatelji starejše generacije, kar kaže. da bodo v društvu zastopani tudi starejši, ki o njih manifest pravi, da so »entre deux Sges, neki posrednik izmedju mladosti i vrijedne starosti.« tNSERIRAJTE V „JUTRU u »Riviera« zobna pasta daje ustam prijeten in osvežujoč vonj, temeljite eainflcira. odstrani hitro zobni kamen ta ohrani zdrave in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah ničarju Jožefa Sadili, v Mlinski ulici 26 pa zasebniea Uršula Dereani, stara 76 let. — 2cilujočim iskreno sožaljel a— Novo vodstvo. Na nedeljskem občnem zboru Jadrana je bil izvoljen novi odbor: dr. Slavko Fornazarič, predsednik; Janko Jež, podpredsednik. Odborniki: Slavko Reja, Andrejčič, Edvard Rojric, Ivam Humar, dr. Fran Irgolič, Ivan Valič, Nace Vidmar, Ježe Butinar, Drago Krištof, Angelj Gom-bač, dr. Ivan Gerkvenič, Ivan Kralj, Jože Roje. Nadzorni odbor: Janko Pahor, Ivan Strga r, d r. J. Bergoč. a— Dobrota je sirota. K posestniku Francu Ledineku v Framu je prišel mlajši Človek in zaprosil za službo hlapca. Led in eku se je mladi človek zasmilil in ga je aprejeL Cez dva dni pa je mož pobegnil in z njim ie izerinilo razno blago, obutev, obleka itd. Za neznanca, ki najbrže tega ni prvikrat naredil, se zanimajo orožniki. a— ženski — moška? V stanovanje po-sestnice Verone Menhardove v Ciringi je bi! izvršen vlom pri belem dnevu. Ljudje so videli okoli hiše stikati dve ženski, ki sta potem naglo izginili v smeri proti državni meji. Sumi se, da sta dotični ženski izvršili vlom ln odnesli raznega blaga, zaradi česar je Menhardova precej prizade- ta. Ljudje, ki so obe ženski videli, zatrjujejo, da sta imeli čisto moško hojo in moška obraza, zaradi česar obstoja sum, da sta bila dotični osebi v žensko obleko preoblečena moška, da sta lažje in bolj neovirano izvršila svoj tatinski posel. a— Pes je zmrcvarit 10 letno deklico. V Zgornji Kapli je prišlo v nedeljo popoi-dne do strašnega dogodka, ki je razburi! vso vas. V gozdu je navalil popadljiv pes. ki je napadel že več oseb in jih nevarno ogrizel, na lOletno Jožefo Krecenbaher-jevo, ko se je vračala iz šole domov. Dekletce je obupno vpilo na pomoč, toda preden so prišM ljudje, da bi jo rešili, ji je pobesneli pes raztrgal obleko ter jo ogrizel in raztrgal po rokah, nogah, obrazu in glavi, da je bilo ubogo dekletce, ki je od strahu padlo v nezavest, čisto zmrcvarjeno in krvavo. Težko in nevarno ranjeno so ubogo deklioo prepeljali nemudno v bolnišnico, vendar je njeno stanje zelo resno. Pobesnelega psa so ujeli tn ustrelili. a— Nevaren merjasec. 271etnega posestnika Karla Babšeka iz Partinja je merjasec obgnizel v desno nogo tako nevarno, da je moral iskati pomoči v tukajšnji splošni bolnišnici. O BSK: Ilirija 5:2 (1:1) Za prijateljski nastop državnega prvaka proti Iliriji je bilo med ljubljanskim športnim občinstvom nepričakovano veliko zanimanja. Ker so ljudje videli mnogo bolj razgibano, ali vsaj ne tako enostransko igro, so prišli mnogo bolj na svoj račun, čeprav je BSK zopet zmagral z velikim rezultatom. Primorje : Ilirija 6:2 (2:0) Že za predtekmo, ki sta jo absolvirala lokalna rivala s svojima drugima garniturama. je bilo dovolj zanimanja in je potekla pred velikim avditorijem, črno - beH so svojega partnerja — kar je razvidno že iz rezultata — potisnili v obrambo in c krepkimi potezami naprej nizali Zffoditek r.a zgoditek. Prijateljska tekma z BSK BSK: Glaser—Nikolič, Petkovid—Arsenl-jevič, Stevovič, Božič—Kneževič, šurdonja, Moša-Marjanovič, Božovič, Glišovič. Belo-zeleni so poskusili z napadom v dveh izdajah in so igrali v prvem polčasu v tem sestavu: Malič—Svetic, Berglez— Unterreiter. Sočan, Luce—Jug, Lah, Pikič. Slapar, Dolski. Ilirija otvori igro s solncem v hrbtu, a z vetrom v prsih, prve poteze držijo igro otvorjeno in šele v 7. minuti je šurdonja na strelu, pa žoga gre čez. V 10. minuti strelja Dolski s kota, pred Glaserjem se stvori zelo nevarna situacija, toda v ner-vozi ne utegne nihče krepko opaliti in prva šansa za Ilirijo gre mimo. BSK zbere svoje moči, njegove akcije so bolj premišljene in počasi se razvija njegova premoč v polju. Igra kljub temu ni enostranska ker se nizajo vme3 tudi ilirijanski napadi, v katerih doseže belo-zeleni napad nekaj kotov, v 26. minuti je BSK v močnem napadu, ki ga naposled Moša zaključi z golom, vendar mu sodnik zaradi ofsida ne prizna veljavnosti, še eno šanso spusti BSKov napad, nato pa pride v 36. minuti do nenadnega uspeha: Glišovič pošlje iz velike daljave strel na gol, Malič ga ko-modno pričakuje in namestu da bi pobral žogo s črte, jo mora vzeti po nerodnosti iz mreže; sam Glišovič se je prijel za glavo ob toliki nespretnosti. Igra poteka v premoči gostov, vendar vse do zadnje minute ni nič posebnega. Tik pred koncem polčasa prenese Jug urno ig"ro, njegov center Dolski lepo pobere in že je žoga neubranljivo v mreži, polčas 1:1. Za drugi del igre postavi Ilirija napad: Ice, Slapar, Pikic, Dolski, Doberlet. Ta sestav je mnogo bolj prodoren in počasi pritegne velik del iniciative nase. Igra je povsem odprta, kar spretno izkoristi BSKov napad in v 9. min. zaključi lepo zgrajen napad Glišovič z razantno bombo, ki neubranljivo obsedi. V 19. min. bije Glišovič žogo s kota, pri tem Svetic po nepotrebnem zruši Kneževiča, nakar odredi sodnik 11-metrov-ko, ki jo Šurdonja pretvori, in BSK vodi s 3:1. V 24. min. BSK kombinira in Moša bije z 18 metrov plasirano, 4:1 za BSK. Sledi uvod v trojno ofenzivo domačega moštva, ki se prične z dvema kotoma, in počasi preide v veliko premoč belo-zelenih. Kljub temu pnide BSK še do svojega poslednjega zgodi tka. V 34. min. bije Ice s kota, BSKova obramba čisti, Moša lepo preigra Glišoviea, njegovo bombo Malič sicer odbije, toda Kneževič je pri roki io brez premisleka porine žogo v mrežo, 5:1. V 37. min. se Ice bori z Nikoličem, ta ne more čisto odbita, poda na sredo. k|er prevzame Dolski^ v odlkriti poziciji in predno bi mignil, je žoga mimo Glaserja v mreži, končni rezultat 5:2. Do konca je BSK 9icer potisnjen v obrambo, toda ostane pri tem rezultatu. BSK ni ponovil svoje včerajšnje igre, v precejšnji meri iz razloga, ker je trčil na močnejšega protivnika. Brez prigovorov je bila zopet ;gra srednje vrste, tudi napadu se niso mnogo poznale spremembe. Petkovič v obrambi ni dobro zamenjal Radovanoviča, sicer sta se pa zopet odlikovala Nikolič in Glaser. Ker je bila igra bolj razvita, je moral gost posvetiti precej pozornosti tudi svoji obrambi in ni mogel pred vesti nemoteno svoje superiorne igre. V ostalem je moštvo popolnoma zadovoljilo. Belo-zeleni so dali jak odpor. Vnesli so v svojo igro krepak in zdrav šport, razven nekaterih v napadu, in tako razbili protivni-kovo kombinacijsko igro. Prišli so s tem zelo pogosto v nasprotnikovo polovico, vendar so dali obenem nasprotnemu napadu marsikatero priliko za realizacijo. S pravim vratarjem bi bili nemara izbili ugodnejši rezultat. Obramba ni bila ves čas na višini, v glavnem pa so bile sile enakomerno porazdeljene med vse vrote. tako da je prišlo do izraza moštvo kot celota. Tekmo je sodil g. Jordan dobro. ★ Concordia : Slavij a (S) 1:1 (0:1) Kašk : Slavija (O) 3:0 (1:0) ★ Železničar : Maribor 2 : 0 (0 : 0) Letošnja prvenstvena borba med večnima lokalnima rivaloma je spet privabila precejšnje število gledalcev na igrišče ob Tržaški cesti. Toda gledalci niso mogli biti vzhičeni nad današnjo igro, ki je bila v splošnem dramatična borba za točke. Tekma je bila le do neke mere zanimiva, in to šele v drugem polčasu. V prvem polčasu je bila igra mlačna in brezkrvna. Železničar je v splošnem zadovoljil. Vseh enajst se je od začetka do konca borilo žilavo in vztrajno, moštvo ni zaostajalo za svojim nasprotnikom niti po ela nu, niti po zagrizeni volji do zmage. Tsh nično pa sta si bili moštvi v splošnem tudi enaki. Maribor boleha na pomanjkanju uspešne napadalne vrste. V tem delu moštva je zadovoljil samo Miloš. V krilska vrsti ie bila izrazito slaba točka desni krilec Weiss. Najboljša formacija je bila gotovo ožja obramba, v kateri je zlasti briljiral Konič. Koren v golu ni imel toliko posla, kakor njegov tovariš v nasprotnem golu, branil pa je, kaT se je braniti dalo. V 21. min. je desni branilec Maribora foulal Pavlina v kazenskem prostoru in sodnik je dal enajstmetrovko, ki jo je pretvoril Pezdiček v 1 : 0 za Železničarje. V 28. min. se je ista slika ponovila v kazenskem prostoru Železničarja, kjeT je desni branilec Železničarja podrl Jurgeca. Diktirano enajstmetrovko je pa Konič zastre-ljal. Tik pred koncem igre, v 44. min., je sodnik diktiral prost strel z daljave 20 m proti Mariboru. Bašnik je ostro streljal in Pavlin je poslal žogo mimo vratarja v mrežo. Sodil je g. Ramovš iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven toda težkim tekmam še ni dorasel. V predtekmi je rezerva Železničarja v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Maribora s 4 : 2 (3 : 1). V prvenstveni tekmi je Drava zmagala nad Ptujem s 3 : 1 (2 : 1). Cross-country prvenstvo mesta Maribor SK železničar je včeraj priredil na svojem igrišču letošnje tekmovanje za prvenstvo v cross-countryju mesta Maribor, in sicer za seniorje in juniorje razreda B in C. Tekmovanja so se udeležili atleti železničarja, Maratona in Rapida, 46 po številu. Za tekmovanje je bilo precejšnje zanimanje in je prisostvovalo prireditvi nad 400 gledalcev. Organizacija je bila v vsakem pogledu zelo dobra, za kar gre v glavnem zasluga sodniškemu zboru. Izid je naslednji: 1. Juniorji B (od 14 do 16 let) na 1500 metrov: Startalo je 21 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 15. 1. Maraton v postavi Bradač I in n, Pukl v času 4:39.4. 2. železničar I. v postavi ftetner, Petsajt. žnideršič 4:40, 3. železničar n. v postavi šranc. Križan, žehar 4:51. Točke: železničar 10, Maraton 5. I 2. Juniorji C (od 16 do 18 let) na 3000 j metrov: Startalo je 12 tekmovalcev, na i cilj prispelo 9. 1. Trop (2eL) 10:27.1; S. Mešiček (Maraton) 10:30; 3. Krajnčič (žeL) 10:32; 4. Lederhas (ŽeL); 5. Ribič (žel.) Točke: železničar 29, Maraton 7. 3. Šeniorji 5000 m: Startalo je 13 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 10. 1. Kangler (Maraton) 16.41; 2. Podpečan (žel.) 17.14; 3. Herič (žel.) 17.25; 4. Strucl (Maraton) 17.49; 5. Kopriva (ŽeL). Točke: železničar 24, Maraton 21. Prvenstvo poedinih moštev, in sicer juni-orske skupine razreda B in C ter seniorjev si je priboril železničar. V celotni konkurenci, t. j. v prvenstvu klubov je zmagal Železničar a 63 točkami pred Maratonom s 33 točkami. Kluski prvak mesta Maribor v cross-countryju za leto 1935 je torej železničar. ki je pokazal, da ima kvalitativno in tudi kvantitativno najboljše atlete. Ob tej priliki moramo tudi omeniti, da je popularni dolgoprogaš Podpečan absolviral svoj 60. tek Po tekmovanju se je vršila razdelitev nagrad in so prejeli prvoplasi-rani lepa darila. Mednarodni table-tenis turnir v Mariboru Velika udeležba. Prvenstvo Maribora si je priboril Seršen (ISSK Maribor), mednarodno prvenstvo pa Hexner iz Zagreba. V tekmovanju moštev je doseglo prvo mesto ZKD. Maribor ie bil za praznike pozorišče prvega mednarodnega table-tenis turnirja ki ga je prirediia agilna table-tenis sekcija LSSK Maribora. Tekmovanje se je vršilo v šestih disciplinah. Za tekmovanje se je prijavilo 90 tekmovalcev, članov ZKD, Hermesa in Ilirije iz Ljubljane. Celja in Jugoslavije (Celje), Maribora in Rapida. Nastopiti bi morali tudi tekmovalci iz (Gradca, ki so pa v zadnjem trenutku udeležbo odpovedali, in sicer zaradi prepovedi svojega saveza. Tekmovanje se je vršilo v veliki dvorani »Uniona«. Zanimanje za turnir ni bilo tako kot se ie z ozirom na kvaliteto prijavljenih igralcev moglo pričakovati. Organizacija prireditve ie bila v veščih rokah agilnih funkcionarjev ISSK Maribora ter je bila v vsakem pogledu brezhibna. Rezultati v posameznih disciplinah so bili: Mariborski single gospodje: 1. Sersen (Maribor); 2. Korenčan (Maribor); 3. Vo-deb (Maribor) Mariborski double gospodje: 1. Sersen-Korenčan (Maribor); 2. Vodeb-Koser (Maribor) Single juniorjev: 1. Korenčan (Maribor); 2. Preis (Maribor). Klubska moštva: 1. ZKD (Zagreb) v postavi Hexner, Majer. Maksimovič; 2. Her-mes; 3. Jugoslavija (Celje); 4. MaTibor; 5. Celje; 6. Jugoslavija II; 7. Maribor II. ZKD je zmagal zasluženo in si je tako priboril prehodni pokal mestne občine mariborske. ZKD je premagal vse nasprotnike prepričevalno. Ugajalo je tudi moštvo Celja, ki je prvič javno nastopilo. Mednarodni single gospodje: 1. Hexner Ladislav (ZKD); 2. Majer (ZKD); 3. Sersen (Maribor); 4. Čoh (Jugoslavija); Hex-ner je pramagal v lepi in zelo zanimivi igri Majerja s 3 : 1, prav tako Sersena in Co-ha. Majer je premagal Sersena in Coha tudi s 3 : 1. Za 4. mesto sta se borila Sersen in Čoh v lepi in napeti igri, a zmagal jc z rezultatom 3 : 2 Sersen. Do 20% več svetlobe za mam denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina t dekalomenib Mednarodni double gospodje: 1. Ma- rinko-Horvat (Hermes); 2. Čoh-Furlan (Jugoslavija). V tej disciplini je zlasti omeniti krasen uspeh Celjanov, ki so premagali z rezultatom 3 : 2 svetovno znani double par Hexner-Maic»" Po končanem tekmovanju se je vršila razdelitev nagrad, ki so jih podarile posamezne korporacije. Turnir sam se je končal z velikim moralnim efektom, finančna plat prireditve pa je bila bolj šibka, ker niso pokazali Mariborčani za to tekmovanje dovolj zanimanja. Nogomet t Celjn. Mariborski Rapid je ▼ prijateljski tekmi zmagal nad Atletiki e 5:1 (2:1). Z enakim rezultatom je rezerva Atle-tikov odpravila rezervo Jugoslavije. SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 20. važna seja odbora v Delavski zbornici. Sestanek neodvisnih nogometnih sodnikov v Celju bo danes ob 20.30 v hotelu »Hubertvsu«. S. K. Ilirija (lahkoatlctska sekcija). Z današnjim dnem pričnemo s prostovoljnim delom-kulukom na igrišču, da pospešimo ured tev lahkoatletskih naprav. Sekcijsko vodstvo poziva vse sekcijske člane, da pridejo danes in vse nadaljne dni ob 17. v Stadion, kjer naj se zgla6'jo pri tov. Špornu, ki bo vodil ta dčla. Vabljeni so tudi člani drugih sekcij in vsi prijatelji Ilirije. — (Hazerska sekcija) Prihodnji redni trening jutri ob 17. Za zaposlene je trenins ob 18. Udeležba je za vse obvezna. Gospodarstvo Zahteve obmejnega kmetijstva Maribor. 25. marca Na velikem kmetskem zborovanju kmetijskih, sadjarskih in vinarskih podružnic, ki se je vršilo v nedeljo, dne 34. L m. v Mariboru in o čigar poteku je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, so bile sprejete naslednje resolucije: L G4ede na dejstvo, da se uvažajo v Maribor velike množine kakovostno manjvrednega vina iz Bana ta. ki se rež« z našimi vini in prodaja kot štajersko vino ter na ta način kvari njegov sloves, zahtevamo: 1. Zakon o vinu naj se najstrožje izvaja zlasti še glede na člen 24. pravilnika k temu zakonu. Vsak prodajalec vina mora deklarirati izvor, kupec, ki vino potem prodaja, pa je dolžan prodajati to vino pod istim nazivom provenijence; čim ga meša z drugimi vini, ga mora označiti kot mešanico. 2.) Prepove naj se uporaba vseh vin, ki nimajo določene količine ekstrakta ter onih vin, katerim s« je dodal špirit. 3.) Da se bo mogla vršiti strožja kontrola vin, naj se zviša število kontrolnih organov, ker sedanje število dveh kontrolnih organov niti izdaleka ne zadošča. O uvozu banatskih vin naj se vodi točna evidenca ter naj se razglasi vsakih 14 dni v dnevnih časopisih, koliko vina le bilo uvoženega in kam. n. Zahtevamo, da posvetita ministrstvo za trgovino in ministrstvo za kmetijstvo pri bodočih trgovinskih pogajanjih, zlasti pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo, večjo pažnjo izvozu naše živine in mesa ter da skušata doseči ugodnejše carinske postavke in večje kontingente. To zahtevamo s tem večjo pravico, ker je naša industrija preveč zaščitena na račun kmetijstva, medtem ko je industrijski delavec mizerno plačan, da ne more biti dovolj močan konsument kmetijskih pridelkov in ne more nadomestiti izgube pri izvozu. Kontingenti za izvoz živine r.aj se dodelijo Kmetijski družbi, ki naj kot zadružna organizacija kontingent enako razdeli na vso banovino in skuša doseči za kmeta najboljše cene. Protestiramo, da se zadružnim organizacijam za izvoz v Avstrijo priznava le 40 odst., medtem ko dobijo trgovci isto količino, pa se jim prizna še kontingent za producenta v iznosu 20 odst. Zato zahtevamo, da dobe teh 20 odstotkov zadružne organizacije, ki so edine predstavnice producenta in ne trgovca. LTgotavljamo, da je izvoz naše perutnine ogrožen in se je v Nemčijo znatno zmanjšal le zaradi tega, ker klirinška plačila dospevajo šele po 6 do 8 mesecih, tako da imajo izvozniki pri tem zamrznjen ves svoj obratni kapital. Zato naj se klirinška nakazila lombardirajo do 100 odst., ker ie odkirp teh plačil pri sedanji ureditvi Narodne banke predrag. Ker je zadružništvo edina pot, ki bo omogočila rešitev našega kmeti ;3tva. pozivamo kmetijsko ministrstvo, da izdela nov osnutek zadruž- nega zakona, ki bo dopuščal ustanavljanje le takšnih zadrug, ki bodo zrasle iz potrebe ljudstva, ne pa iz ambicioznosti po-edincev. S tem zakonom naj se ustvari zadostna stvarna kontrola, da ne bi težko preizkušeno kmetsko ljudstvo izgubilo zaupanja v zadružništvo. ni. Spričo dejstva, da so v preteklem letu pri izvozu sadja utrpeli naši kmetovalci in vse naše narodno gospodarstvo ogromno materialno in moralno škodo, zahtevamo, da se delovanje »Prizada« reorganizira tako, da prevzame njegove posle na področju dravske banovine Kmetijska družba v Ljubljani, ki naj se ji dajo na razpolago gmotna sredstva, da uredi ▼ Mariboru prodajo sadja Kmetijska družba naj izdela za to konkretne predloge. Država naj zniža železniške tarife za prevoz svežega sadja za 50 odst in preskrbi zadostno število primernih in pred-datiranih vagonov za transport sadja. Pri obnavljanju trgovinske pogodbe z Nemčijo naj se izposluje. da bo priznanje premije vezano na pošiljke v zabojih po 35 kg neto. ker predpisani jugoslovenski zaboji ne vsebujejo te teže pri debelem sadju. Obenem naj se znova dovoli izvoz sadja v razsutem stanju (a la rinfuza) v Nemčijo. V glavnih sadnih centrih naj se organizirajo na zadružni osnovi zbiralnice in skladišča za sadje, pri čemer naj gredo oblastva na roko organizatorjem s potrebnimi podporami. Pri vseh trgovinskih pogajanjih naj se upoštevajo tudi mnenja in predlogi zastopnikov sadnih producentov. V lovski zakon naj se vnese klavzula: Občine z visoko razvitim sadjarstvom so pooblaščene proglasiti zajca za kmetijskega škodljivca, ki ga sme na njihovem teritoriju vsakdo pobiiati. IV. Zahtevamo, da uprava državnih železnic zniža voznino za les vsaj za 40 odst., ker znaša voznina lesa po današnji tarifi na daljavo 551 do 561 km za 10 ton 2850 Din, kar je toliko, kolikor znaša vrednost lesa. Danes je voznina po železnici višja, kakor je bila leta 1931., ko so bile cene lesa za 150 odst. višje od današnjih. Ce se bo voanina dovolj znižala, se bo dvignil prevoz po železnici, medtem ko se danes prevažajo velike množine s splavi po rekah, ker je železnica za 150 odst. dražja od splavarskega transporta. Zahteva po ukinjenju § 7. lanske davčne novele Beograjska trgovinska zbornica je imela pretekli teden plenarno sejo, na kateri se je predvsem razpravljalo o davčnih vprašan iih. Na podlagi sklepov te plenarne seje ie predsednik zbornice g. Miljutin Stano-jevič izročil finančnemu ministru dr. Stoja-dinoviču dališo spomenico, ki vsebuje naslednje n*»tVflTnpiSe 7abteve: V vseh reklamacijskih odborih naj se ■premeni sestava teh odborov na ta način, da bodo gospodarski krogi iz vseh važnejših gospodarskih centrov dotičnega področja zastopani v reklamacijskem odboru, ker je potrebno, da je pri reševanju pritožb navzoč vsaj en član reklamacijskega odbora, ki pozna lokalne razmere pritožnikovega kraja. Najbolje bi bilo, da se v splošnem usvoji princip, ki se že izvaja v beograjskem reklamacijskem odboru, po katerem ima član reklamacijskega odbora več namestnikov iz raznih gospodarskih centrov področja in da se vsak od njih pokliče na ono sejo, na kateri se rešujejo pritožbe davčnih obvezancev iz njegovega kraja. Spomenica nadalje zahteva, da se takoj ukine § 7. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja preteklega leta (ta paragraf, kakor znano, uvaja minimalno pridobnino na podlagi najemnine za stanovanje in lokal). Zahteva po ukinjenju tega paragrafa je bila že podrobno utemeljena v resoluciji, ki so jo vse naše trgovinske in industrijske zbornice predložile finančnemu ministru 31. decembra preteklega leta (vsebino te spomenice je sJutroc objavilo v številkah od 9. in 10. januarja t L). Če ne bo ta § 7. ukinjen pred pričetkom zasedanja davčnih odborov za leto 1965., se bodo vse težkoče s pridobnino, ki smo jih doživeli lansko leto, ponovile in naša trgovina bo imela še eno leto fatalne negotovosti in borbe. Okol-nost. da doslej ta paragraf še ni ukinjen, izziva v krogu davčnih zavezancev skrb, kar nepovoljno vpliva na zaželjeno oživlje-nje gospodarskih poslov. Spomenica nadalje zahteva, da bi finančni minister podaljšal rok za plačilo razlike v pridobnini, odmerjene za L 1934. nasproti pridobnini za leto 1933.. in 6icer za ves čas, dokler rekla-macijski odbor ne izda odločbe o pritožbi davčnega zavezanca. Tudi zahteva, da se za davčne in taksne kazni omogoči plačevanje v obrokih. Končno postavlja zahtevo, da se obvezno izdajanje taksiranih računov in not pri kupoprodajah iz roke ▼ roko proti gotovini rim prej nkine. ker ni osnovano po besedilu zakona. Gospodarske vesti — Nadaljnji dotok deviz pri Narodni banku Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje za tretjo četrtino marca nov dotok deviz v višini 14.7 milijona dinarjev (v drugi četrtini je znašal dotok 7.7, v prvi četrtini pa 21.8 milijona Din); od tega je šlo 4.9 milijona Din na povečanje zlate in devizne podlage, ki je narasla na 1315.5 milijona Din, ostalih 9.8 milijona Din pa na povečanje deviz izven podlage, ki so narasle že na 152.0 milijona dinarjev. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je kakor običajno sredi meseca povečala za 263 na 284.9 milijona Din. Menična m lombaTdna posojila so se ponovno skrčila za 6.5 na 1806.2 milijona dinarjev. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 10.3 na 4324.7 milijona Din, istočasno pa so se povečale obveznosti na pokaz za 27.0 na 1264.5 milijona Din. Obveznosti z rokom (blagajniški boni) pa so narasle za 5.3 na 292.4 milijona Din. Kritveno razmerje se je nekoliko zboljšalo in znaša kritje v zlatu in devizah 30.24 odst. (prejšnji teden 30.22), kritje v samem zlatu pe 26.45 odst. (26.29). = Belgijski frank nadalje popušča. Kakor smo že poročali, je v petek popoldne pričela deviza Bruselj na mednarodnih deviznih tržiščih znova popuščati. Včeraj jo belgijski frank znova nazadoval, dočim je v Curihu notiral v četrtek še 72.20. je v petek popustil na 71.95, v soboto na 70.50, včeraj pa je zdrknil navzdol na 69.75. Od četrtka je torej belgijski frank popustil za 3.4 '/t. = Znižanje diskonta v Italiji. Banra d' Italia je lani 26. novembra nenadoma zaradi zaščite lire zvišala diskontno mero od 3 na 4®/«. Sedaj poročajo iz Rima, da je bila diskontna mera z včerajšnjim dnem znižana od 4 na 3.5*/« = Angleški tečaj za natakarje in portir-je. Ker se je za ta tečaj Zbornice za TOI v Ljubljani prijavilo zadostno število udeležencev, s« bo tečaj pričel v četrtek 28. marca in sicer ob 9. uri dop. v pritlični dvorani Zbornice za TOI (Beethovnova ul. 10). Kdor se še ni prijavil, pa se želi udeležiti tečaja, se lahko do pričetka tečaja javi pismeno aii osebno Zbornici za TOL Med tečajem se ne bo sprejemalo nobenih novih prijav. Borze 25. marca Ljubljanska borza danes zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebški in beograjski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Bruselj je ponovno nazadovala. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.68, v angleških funtih po 230 in v španskih pezetah po 5.45. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in se je za kaso trgovala po 375 (v Beogradu po 378 in 377). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključki pa so bili v delnicah Na-rodne banke po 5100 in v delnicah Trboveljske pri višjem tečaju 128. Devize. Beograd. London 208.84 — 210.90, Pariz 289.60 — 291.03, Newvork 4355.43—4391.74, Newyork kabel 4377.43 — 4413.74, Curih 1421.01 _ 1428.08, Milan 361.35 _ 364.44. Praga 183.42 — 184.52. Amsterdam 2968.58 do 2983.19, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 991.08 — 996.14, ^f®. Cnrih. Beograd 7.()2, Pariz 20.38, London 14.74. Newvork 309, Bruselj 69.75, Milan 25 4750, Madrid 41.20. Amsterdam 208.90, Berlin 124.06, Dunaj 56.90, Stockholm 76, Oslo 7405. Kobenhavn 65.®, Praga 12.9150, Varšava 58.25, Atene 2.93. Bukarešta 3.0R Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 25.68, Milan 44.10, Newyork 536.22, Pariz 35.44, Praga 22.26, Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 375 — 377, za mare - junij 377 bL, TU investicijsko 77 — 78. 4»/o agrarne 46—46.50, 6»/. begluške 66.50 bL, 8*/« Blair 75 — 78, TU Blair 67.25 — 68, TU Drž. hipotekama banka 70.50 — 72; delnice: Narodna banka 5100 _ 5300, Priv. agrarna banka 260 do 282. Trboveljska 125 — 130. Beograd. Državne vrednote: Vojna Skoda 377 — 378 (377 — 378), za april 376.50 do 377 (377.50 — 378.50), TU investicijsko 78.25 — 79 (78.50), 48'. agrarne 48 — 48.50 (48), 6*/« begluške 66.50 — 66.75 (67, 66.75), TU Blair 68.50 bL, TU Drž. hipotekama banka 70 — 72, Naraodna banka 5220 do 5330. Priv. agrarna banka 259 — 250.50 (258.50 — 260V Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 13.20. Državne železnice 22, Alpine-Montan. 10.35. Armada iz jekla Blowmannovi »misleči stroji" - Od reklamnih lutk do konkurentov človeškemu delu - Bataljoni mehaničnih stvorov na vseh celinah naše zemlje Na širnem polju okrog Detroita se je dvignila poleg Fordovih delavnic še nedavno ponosna šestnadstropna tovarniška zgradba, ki je danes do tal spremenjena v kup razvalin in zgorelih delov. Napadli in zažgali so jo nezaposleni delavci, ki so smatrali izdelke te tovarne za najhujše svoje tekmece, za vzrok svoje nezaposlenosti. V tej tovarni so namreč še včeraj izdelovali jeklene in električne sužnje za tisoče delavnic, trgovin, pisarn in tehničnih obratov vsega sveta, ime njenega lastnika Blo\vmanna pa je bilo cel pojm: imenovali ga niso drugače nego »gospodarja robotov«. Armade vojakov iz jekla in aluminija so že ostavile to tovarno, da bi opravljale najtežja dela brez počitka in praznikov, brez plače in brez hrane, zahtevali so le električnega toka in malo strojnega olja. Vsakega pol leta so se vračali ti ne-utrudljivi vojaki dela v Blowmannovo tovarno na splošni pregled in popravilo, kajti le Blovmann in njegovi sodelavci so tako natančno poznali skrite organe njihovega življenja, da so jih lahko po potrebi popravili in jim vrnili prvotno sigurnost v delu. Vsak dan je ostavilo tovarno 20 do 22 novih robotov, a doslej jih je Blowmannovo podjetje izdelalo že kakšnih 12.000. Sprva so bili to le duhovito zgrajene reklamne lutke v človeški podobi, ki so ob vratih velikih trgovin sprejemale kupce z grmečim pozdravom, odpirale vrata, kazale pot do blagajne, imele govore pri odkritju spomenikov,' rabile bolj za igračo in za ute-šenje človeške zijavosti nego za resno delo. Toda pozneje so postajali ti roboti pravi misleči stroji, ki so pri svojih specialnih delih brez tru- Tadi pri nas se množe pristaši sirove, prirodne hrane! »Kuhanje in pečenje uniči v hrani vitamine, hormone, minerale, sploh najvrednejši del hrane«, tako pravijo. In to je res! Vendar smo mi že od nekdaj navajeni na šunke, klobase, piške, razne pečenke in slično ter se ne moremo tako lahko »preori-jentirati« na sirovo hrano. RADENSKA daje toliko raznih mineralov v prvobitnem, prirodnem in nespremenjenem stanju. Ve- žimo utile cum dulce. Zlata sredina je najboljša. da prekašali žive robote iz krvi in mesa. V največjih ameriških vodnih napravah v Washingtonu je stal in še stoji n. pr. cel bataljon teh strojev, ki opravlja stotine, za nemoteno obratovanje vodne naprave potrebnih regulacijskih prijemov bolj neutrudno in zanesljivejše, nego bi mogli to ljudje. V številnih rudnikih opravljajo svoje delo na najbolj nevarnih mestih in z njihovo zmogljivostjo se ne morejo pomeriti niti najbolj pridni živi delavci. V svetlobnih napravah v San Franciscu, v neštetih obratih, prodajalnah, skladiščih, bankah in pisarnah po Ameriki opravljajo svoje naloge temeljiteje, nego bi zmogel človek. Znano je, da afcra-ži podzemeljske zakladnice Angleške banke 14 robotov - policistov, in gorje vlomilcu, ki bi vdrl v te prostore! A tudi drugod v Evropi, v Afriki, Aziji in Avstraliji so že na delu bataljoni Blovman-nove jeklene vojske. Ali je čudno, da je gnev ameriških ne-zaposlencev naraščal od dne do dne tn da se je končno izdivja) z uničenjem vseh naprav, ki ustvarjajo vojske mehaničnih delavcev? To seveda ne bo zavrlo pohoda teh mehaničnih delavcev v bodočnost, ki je vendarle njihova... Zmogljivost in starost človek v drugi polovici življenja Dr. von Bracken je objavil pred krat- i kim izsledke svojega raziskovanja o človeški zmogljivosti v drusri polovici življenja. Pred vsem sledi iz njegovih podatkov, da je mogoče le malo dokončnega povedati o tej zmogljivosti na sami podlagi sfearo-sti. Med vrednostjo poedincev obstoje v višji starosti prav tolikšne razlike kakor v mlajših letih, življenjska krivulja se niža zelo razločno in s polno upravičenostjo je nekdo menil, da »leži prvo doživetje staranja nekje med 25. in 80. letom.« Nekateri raziskovalci trdijo, da je delovna sposobnost današnjega delavca bistveno drugačna nego pred 50 leti. Današnji delavec se stara počasneje. Važna je nadalje ugotovitev, da nazaduje duševna sposobnost počasneje nego telesna Celo zmožnost do učenja ostaja človeku presenetljivo dolgo in v veliki meri. Nad 25 odstotkov 50- in 701etnikov zmaguje duševna in lažja telesna dela prav tako dobro ali celo še bolje nego povprečno 20 do 501etni ljudje. Starost nima sicer več tiste svežine in podjetnosti kakor mladost, zato pa tem več vztrajnosti, enakomernosti in reda. Star človek ne dela v bistvu nič slabše nego mlad človek. Nova siamska dvojčka 271etna žena nekega rudarja v Moravski Ostravi je rodila dvojčka, dečka in deklico, ki sta normalno razvita, toda ob trebuhu skupaj zraščena. To je bil prvi porod žene, ki je stopila v zakon pred tremi leti. Izvršil se je razmeroma lahko, a ker so se bali za življenje otrok, so ju zasilno krstili. Zdravniški krogi se zelo zanimajo za dvojčka in so ju kmalu preiskali z Rontgenovimi žarki. Pravijo, da ju brez življenjske nevarnosti za oba ne bi mogli ločiti. Ta čas ju imajo v bolnišnici in upajo, da ju ohranijo živa. Težko je samo s prehrano, ker ne preneseta materinega mleka. Redijo ju samo s kamiličnim čajem. Bigamist Poderžaj — dve leti in pol Ameriško sodišče je obsodilo Ivana Po-deržaja. bivšega moža Agneze Tufverso-nove, zaradi dvoženstva na dve in pol leti ječe. Tudi oranže imajo svojo kraljico Mlss Helen Gergenova sredi svojega kraljestva oranž v San Bernardina Motorizacija nemške vojske Pariški »Petit Journal« se bavi v nekem članku z opremo nemške pehote in ugotavlja med drugim ,da je motorizacija te pehote že silno napredovala. 2e dolgo so Nemci v posebnih taboriščih pripravljali moštvo za tanke, pehota pa je delno že sedaj opremljena z zelo hitrimi avtomatskimi puškami. Uporablja naboje posebne vrste, ki prebijejo na 350 m brez nadaljnjega ll mm debele oklopne plošče. Ta municija je določena posebno zoper tanke. Vsak bataljon pehote ima 64 strojnic in 20 brzostrelnih 20milimetrskih topov proti letalom in tankom. Pehota razpolaga tudi z izredno zmogljivimi metalci min. Nemčija bi ta čas lahko mobilizirala 5 in pol milijona izvežbanih mož ter 5000 pilotov in opazovalcev. Letalo brez krmarja Kakor smo poročali te dni, preizkušajo ta čas v Ameriki letalo, ki ga krmarijo od tal z brezžičnimi valovi. Posebnost tega letala je takozvani radiokompas, ki sprejema brezžične valove krmilne postaje in daje letalu zaželjeno smer. Zadnji polet » robota e ga letala«, kakor ga imenujejo Američani, je šel v osmici nad Tihi ocean. Čeprav je vladalo ves čas izredno viharno vreme, se je aparat vrnil brez vsake poškodbe do izhodišča v Oakland, potem ko je v poletu brez pristanka napravil okrog 2400 km poti. Na krovu so bili štirje letalski častniki, ki pa so samo opazovali delovanje radiokompasa. Dete s tremi nogami V mestu Sebešu na Ruskem je prišla na svet deklica s tremi nogami. Dve sta popolnoma normalni, ena, slabotnejša, pa ji je rasla iz konca hrbtenice. Deset dni po porodu je neki kirurg to nogo amputiral s polnim uspehom. Otrok je že skoraj zdrav. Odprava senata na Grškem Atenska vlada je sprejela sklep, s katerim se ukinja grški senat. Ta ustanova je postala grški vladi neljuba zategadelj, ker je imel v nji večino Venizelos s svojimi pristaši. »» Naročite — čitafte ŽIVLJENJE IN SVFT" Revolucija na Kubi Kaba je ena izmed tistih nesrečnih držav, kjer ni skoro nikoli mirti. Nedavno so taadB tam zopet prekucijo. Po cestah so delale mir in red leteče patrulje s pištolami ta samokresi Homatije med cigani Cigan-baron proti kralju prestola nazaj med V vsej tišini se je izvršil te dni v kraljestvu ciganov prevrat, ki je imel za posledico, da je ciganski kralj Mihal II. postal spet skromni trgovec s konji kakor je bil prej. Mihala II. so izvolili pred letom dni s prastarimi ceremonijami za kralja na kongresu v bližini Varšave, ki se ga je udeležilo več nego 20.000 ciganov vseh dežel. Nobena vlada ni tej izvolitvi nasprotovala, poljska vlada z vidika tujskega prometa pa še celo ne. Toda Mihal II. je imel smolo. da je svojo funkcijo vzel preresno. Hotel je osnovati pravo državo ciganov in to mu je izpodneslo prestol. Hotel je odpotovati v Indijo m tam dobiti ozemlje, na katerem bi sc IVERI Cim višje stojiš, tem več nizkotnosti do-živiš. Zveza dobrega domisleka s hudobnim Jezikom ustvarja najboljše dovtipe. Ples okrog zlatega teleta je edini, ki ne postane nikoli nemoderen. Ce pozabiš čim prej na svoja dobra dela in na slaba dela drugih, si sam najbolj koristiš. Mot vedno nudimo veliko izbiro trenchccatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana še eno pismo iz Moskve Po zaključku mednarodnega šahovskega turnirja Moskva, 16. marca Moskovski turnir se je včeraj končal. Zadnje kolo smo doigrali prav za prav že predvčerajšnjim, toda kakor da bi se tako ogromen turnirski stroj ne mogel naenkrat ustaviti, sta imela Kan in Stahlberg še prekinjeno partijo. Stahlberg je še povrh stal bolje, odbil vse posredovalne predloge remija m igral včeraj partijo naprej. Toda tako slabo, da je nazadnje še — izgubil. Tako smo dobili sledeče končno stanje: I. — II. Botvinnik in Flohr po 13, III. dr. Lasker 12 in pol, IV. Capablanca 12, V. Spielmann 11. VI.—VII. Kann Lowenfisch 10 in pol, VIII.—X. Li- m lienthal. Ragozin in Romanovskij po 10. Slede Alatorcev, Goglidze, Rabinovič, Rjumin z 9 in pol. Lisičin 9 Bogatirčuk in Stahlberg po 8. Pire 7 in pol, Cehover 5 in pol, Menčikova 1 in pol. Kakor je bilo po poteku turnirja že skoro pričakovati, sta Botvinnik in Flohr po 3 remijih v zadnjih partijah skupno zasedla prvo mesto. Za oba mlada mojstra pomeni zmaga v takem turnirju izreden uspeh in jima odpira pot do bojev za svetovno prvenstvo. Prvo mesto sta po igri oba zaslužila. Flohr igra nekoliko bolj sigurno. Botvinnik bolj podjetno. Za Botvinnika igra na domačih tleh očividno ni bila prevelika prednost, saj je s Kanom in Bogatirčukom izgubil po nepotrebnem dve celi točki. Značilno za turnir je, da imata prva zmagovalca samo po 67 odst. možnih točk, medtem ko je navadno na mednarodnih turnirjih potrebno za prvega preko 75 odst. Kakor mnogi drugi momenti, kaže tudi to, da so bile moči izenačene na turnirju tako. kakor na nobenem drugem večjem turnirju. Tako je tudi razumljivo, da je 86 partij izmed 190, kljub ostri in podjetni igri končalo remis. Dr. Lasker pravi ,da še ni igral tako težkega turnirja kakor je bil moskovski. Z izjemo gdč. Menčikove je bil prav vsak igralec vsakemu lahko nevaren. Vsak je dal po nekaj dobrih partij. Razlike točk med posamezniki so razmeroma izredno majhne še štirinajsti ima 50 odst. točk in samo Cehover ter Mečikova imata manj kakor častno tretjino. Za Menčikovo je bil turnir morda res preteiak, napravila je samo tri remije .sicer tudi s Flohrom in Lilienthalom. Cehover pa je včasi igral preveč originalno. drugače bi bil lahko imel tudi precej več točk. V izenačeni borbi so razen Botvinnika in Flohrom triumfirali starejši mojstri. Boljši živci, večja turnirska rutina in tehnika so le odločili, čeprav smo vsi mladi prorokovali pred turnirjem drugačen izid. Za 67 letnega dT. Laskerja seveda pomeni tretje mesto preko vseh teh momentov še poseben uspeh. Tak rezultat v tako visoki starosti je edinstven v šahovski zgodovini. Dr. Lasker je pač še enkrat pokazal, da je najbrž največji šahist vseh časov. Capablanca je zasedel četrto mesto. Za bivšega svetovnega prvaka je to ravno še časten rezultat. Več pomeni Spielmamnu dosežena peta nagrada. Du- najski mojster je igral proti koncu zelo dobro in sveže. Za zapadno-evropski šah je vendarle pomembno, da so štiri prva mesta izmed petih dosegli njegovi predstavniki. Na vseh naslednjih, nagrajenih in nena-grajenih mestih pa najdemo skoro samo sovjetske mojstre. Izid turnirja je za njih menda ugodnejši, kakor ga jc bilo sploh moogče pričakovati. Najmanj 8 izmed njih jih bo treba odslej šteti med prve mednarodne mojstre. Kan in Lowenfisch delita 6. in 7. nagrado. Lowenfisch bi bil celo zaslužil nekaj boljši uspeh. Kan kljub dobri igri nekaj manjši. Ragozin in Roma-noskij delita z Lilienthalom zadnje nagrade. Ragozin je menda poleg Botvinnika najboljši mladi sovjetski mojster, Romanovskij, ki je predstavnik starejše generacije, se je tudi proti koncu razigral. Za Lilienthala delitev 8. do 9. mesta ne pomeni mnogo, saj je oficijelno veljal kot favorit za prvo mesto. Vendar se mu je pri tem še vedno znatno bolje godilo kakor Stahlbergu in meni. Mladi mojstri Alatorcev, Rjumin in Goglidze, ki skupno z znanim mojstrom Rabinovičem zavžemajo naslednie mesto so tudi vsi zelo nadarjeni. Največ sreče med njimi je imel morda Goglidze, najmanj zelo močni Alatorcev. Za Rjumina jc pomembno, da se je kljub očitni indispoziciji še dobro plasiral. Sledi Lisičin, ki tudi ne zaostaja za drugimi. Bali pa smo se ga vsi zaradi posebno dolgih partij, ki so zavzemale včasi kar po več sicer prostih dni. Dr. Bogatirčuk se je sicer še častno odrezal, mnogokrat pa je imel že večje uspehe. Stahlberg in jaz sva se zelo slabo plasirala. Na podlagi paTtij pač noben kritik ne bo mogel trditi, da sva bila v formi, saj sva oba dala že neprimerno boljše partije in imela druge rezultate. Stahlberg je imel začetkom turnirja opraviti z gripo, potem je zelo lepo igral, proti koncu pa zopet popustil. Jaz sem turnir zaključil ravno tako nesrečno kakor sem ga ves čas igral. V svoje opravičilo pa hočem povedati, da sem se kljub nerazpolo-ženju skušal resno boriti v vsaki partiji, vendar se mi te indispozicije ni posrečilo premagati. Kljub vsemu sem spregledoval figure, kmete itd. Kakor žc v nekaterih drugih turnirjih, sem zopet občutil, da pač ne morem igrati vedno enako močno. Posebej je treba še enkrat omeniti organizacijo turnirja. Saj ni vsakdanja stvar, izvesti turnir v tako ogromnih, za zapad-no-evropske pojme čisto neznanih dimenzijah. Pa je le vse funkcioniralo dobro, kljub ogromnemu številu gledalcev v dvoranah. kljub izrednim tehničnim zahtevam. Saj je bilo treba na eni strani vzdržati mir in red, na drugi pa dovoliti publiki, da si je mogla ogledati dobro vse partije, jih analizirati itd. Šahovska organizacija v sovjetski Rusiji je pač trenutno neprimerno boljša kakor v katerikoli deželi, pa se še vedkno izpopolnjuje. Saj ima šahovska igra tu svoj čisto poseben položaj. Samo vprašanje časa je še. pa bodo v Rusiji gradili tudi posebne dvorane za šahovske turnirje. kar bo še bolj omogočilo neovrran potek. Na zaključnem banketu nam je igral komponist Prokofjev, sam navdušen šahist, nekaj svojih skladb. Lepšega zaključka turnirja si pač nismo mogli želeti. * Turnir v Leningradu, o katerem sem zadnjič pisal, je odpovedan. Pač pa bo večina inozemskih mojstrov napravila še ter tečje turneje po sovjetski Rusiji. y«ja Rsc. ciganov — S ciganskega konjske mešetarje naselili cigani vsega sveta. Nu, Anglija se je temu načrtu uprla. Zato je Alihal odpotoval v Južno Ameriko in res mu je uspelo pridobiti vlado neke južnoameriške republike za to. da bi ciganom prepustila ogromno nenaseljeno ozemlje. Kralj Mihal se je nato vrnil v Evropo in je skušal pregovoriti svoje podanike, da bi se izselili v svojo državo, v kateri bi živeli prosti vsakega zasledovanja. Res se je mnogo ciganskih rodbin, posebno na Češkoslovaškem, pripravljalo za odhod. Toda med tem je izbruhnila revolucija. Kralj Mihal je za čas svoje odsotnosti poveril regentstvo nekemu Mateju Kvieku, ki ga imenujejo tudi »cigana-baronain — Ministrstvo financ je odobrilo pobiranje občinskih taks na vozila, ki bodo ostale za 1. 1934, 1935. in 1936. neizpreme-njene. Občina je prejela iz bednoetnega sklada zopet 5000 Din in jih bo porabila za regulacijo Sušnice. —■ Uvedena je akcija, da se zgradi novo poslopje za trgovsko šolo. Zemljišče bo dala na razoplago občina, gradnjo poslopja pa bo financirala državna odnosno banska uprava. V banovinski proračun je že vnesen prvi prispevek za trgovsko šolo v Celju v znesku 100.000 Din. — čevljarskemu mojstru Josipu Potnika je bila za čas od 1. marca do 31. marca 1936 odobrena mesečna podpora po 350 Din iz meščanskega oskrbovalnega sklada. Finančnemu in gospodarskemu odboru je bil odobren znesek 50.000 Din za razne nepričakovane nujne izdatke. God-benemu društvu železničarjev je bila odobrena podpora 500 Din. Mestna občina bo zgradila nov planinski dom pri Celjski koči. Poslopje to imelo dve nadstropji in 35 postelj. Gradbeni stroški bodo znašali približno 230 000 Din; polovica te vsote je že na razpolago. Občina bo renovirala mestno parno in kadno kopališče. Kapucinski samostan, ki staJno podpira reveže, bo prejel v novem proračunskem letu 1000 Din občinske podpore. Najemninska pogodba s celjsko treovsko šolo se podaljša do 31. marca 1936. Vzporednice v šolskem vrtcu v Gaberju in razreda vrtca v mestu ni mogoče otvoriti. ker primanjkuje denarja. Zakupna pogodba z upravo Mestnega gledališča je bila podaljšana za 15 let. Za zastopnika občine v gledališki upravi je določen direktor Mravljak. Občina bo poslala finančnega referenta in predsednika SK Celja dr. Vrečka v častno reprezentanco za prireditev crosscountrjja za prvenstvo države, ki bo 7. aprila v Celju, in je naklonila 1000 Din podporo Občina bo posvetila vprašanju ureditve državne ceste Celje-Konjice vso pozornost Ustanovila bo fond za upravo in tlakovanje obstoiečih cest ter fond za kanalizacijo. Antoniji Berna je bila podeljena od 1. januarja 1935. mesečna podpora iz meščanskega oskrbovalnega sklada v znesku 200 Din. Mestni svet je zanikal krajevno potrebo za točilniško koncesijo ge. Frančiške Kačeve na Kralja Petra cesti. Tvrdki Fr. Zangger se dovoli prevažanje blaga z avtomobili preko občinske meje. Pri slučajnostih so nekateri mestni svetniki iznesli več pritožb glede poslovanja mestne policije. Te pritožbe bodo sporočene banski upravi. Občina ne bo priznala nameravane namestitve nekega policijske-stražnika. Dr. Skobrne je predlagal, da bi se zaradi pospeševanja tujskega prometa centralizirala in znatno razširila propaganda za mesto Celje v naši državi in inozemstvu. Razni izletniški avtobusi naj se pritegnejo v Celje in izposluje za Celje postaja za prenočevanje teh izletnikov. Finančni gospodarski in kulturni odbor bodo sklepali o podpori do 20.000 Din za javno mestno knjižnico. Nad en milijon za bedno mladino za podpore, dnevna zavetišča, počitniške kolonije, oskrbo v zavodih in drugod tako da je z gmotnim uspehom mestna občina vsekakor lahko zadovoljna. Ljubljana 25. marca. Vodstvo mladinskega urada mestnega »ocialnopolitičnega oddelka je izdelalo obširno in izčrpno poročilo o svojem delovanju v letih 1928 -1934, da nudijo zbrani po-ditki prav nazorno sliko o razvoju mladinskega skrbstva v Ljubljani in s tem obenem sliko v času krize stalno rastoče bede iu potreb. Tako je med drugim višina stalnih podpor, ki jih daje mesto za siromašne otroke po večini kot pripomoček k vzdrževanju rodbin, narasla v teh letih od 282.000 na 400.000 Din. Zaradi tega porasta je vsota izrednih podpor za mladino lahko padla v tem času od 169.000 na 112.000 Din. Z dajanjem rednih podpor in z oskrbovanjem velikega števila najbed-nej>ih otrok v zavodih je mestna občina v nekaterih primerih odvzela družinam vso skrb, včasih kar za dvoje do troje otrok. Ureditev dne\-nih za\'etišč, ki so stala mestno občino 192S še 165.000 Din, je v tem času organizacijsko in gospodarsko tako napredovala, da so lani znašali stroški samo še 132.600 Din, število oskrbovancev pa je ves čas ostalo na isti višini (200). Dnevnih zavetišč ima mesto zdaj samo troje (pri Sv. Florijanu in v sokolskih domovih na Taboru in v Šiški), v načrtu pa je še ustanovitev nadaljnjih dveh zavetišč za trnovski in bežigrajski okraj. Vobče se kaže potreba, da bo morala mestna občina v bodoče posvetiti živahnejšo pozornost zlasti prebivalstvu na periferiji mesta, ki živi v najtežjih razmerah. Med najlepše akcije ljubljanskega mladinskega skrbstva spada brez dvoma prirejanje počitniških kolonij, katerih organizacija se je v zadnjem času tako razrasla. da so skupni stroški znašali zanje 1928 samo še 60.000 Din (za 130 otrok), lani pa že 126.000 Din (za 459 otrok). Za napredek, ki ga je v tem času doživel notranji ustroj kolonij, je pač dovolj značilno dejstvo, da so stroški, kakor kažejo števile, narasli v tej dobi za nekaj več kakor 100 odst., število otrok pa za 220 odst.. Vprašanje letovanja na morju je ostalo še do neke mere odprto, ker je bil do nedavnega vsak kolonist ob morju za 100 odst. dražji kakor drugod. Zaradi tega je mesto ustanovilo lastno kolonijo pri Sv. Jakovu v Šiljevici, kjer ji je tamo-šnja občina podarila parcelo, in s tem se je bivanje vsakega otroka na morju po-cenilo za nekaj več kakor 40 odst. Zdaj ima mestna občina v načrtu, da zgradi dva lastna stalna počitniška domova ob morju in v Poljanski dolini. Ob morju bo mesto samo gradilo, v Poljanski dolini pa se bo gradnja priključila akciji mestne delavske zavarovalnice, ki prav tako gradi tam svoj dom. Z izvedbo teh načrtov bo organizacija počitniških kolonij mestne občine dobila svojo trdno podlago ter bo v bodoče lahko deležna še lepšega razvoja kakor doslej. Po zavodih je mestna občina oskrbovala 1928 34 otrok, za katere so znašali stroški 120.000 Din, lani pa je bilo takšnih oskrbovancev 46 in zanje je mesto potrošilo 190.000 Din. Oskrba po zavodih je precej draga in zato ima mladinski urad že delj časa v načrtu zgradbo lastnega dečjega doma, s čimer bi se postavka za to panogo znatno pocenila. V še večji meri kakor oskrba po zavodih je v novejšem času razmahnila oskrba siromašnih in zapuščenih otrok v reji. Medtem, ko je bilo 1928 samo 12 malih Ljubljančanov na občinske stroške v oskrbi pri krušnih materah, jih je danes že 59 in izdatek je v tem času poskočil od 40.000 na 150.000 Din. Ce bi hotela mestna občina z vso srogostjo izvajati svoj mladinski program, bi morala to postavko zvišati še najmanj za 100 otrok, ki so nujno potrebni, da gredo od svojih mater v rejo na deželo. Vsekakor bo treba poiskati sredstev tudi za te nebogljence, če hoče mesto preprečiti nevarnost tuberkuloze med siromašno mladino in nevarnost naraščajoče Josip Suchy: Gospod Kozamurnik IV. Hladno stanovanje Torek, 26. HI. 1935 ===== i Nove knjige IV. Hladno stanovanje V času svojega samovanja je gospod Kozamurnik stanoval proti severu v hiši s tako debelim zidovjem, da bi se bilo lahko dalo vsako oknišče posebe v najem. Pozimi je precej zmrzoval, ker temperatura kljub dvema pečema ni nikdar narastla nad 13 stopinj Reomirja — ta številka znači tudi kot toplomer nesrečo: Kozamurnik se je namreč pre-hladil in se nahoda ni mogel zlepa iz-nebiti Veselil se je poletja. Prerešetaval je, kako hladno bo stanovanje z debelim zidovjem in obrnjeno proti severni stra-nL Naslajal se je ob misli, kako lepo hls-' j se bo dala potipati njegova roka, liki olupljena solna kumarica. Ko oe je tedaj približalo poletje, je gospod Kozamurnik sklenil, da zaradi navodil za vzdržavanip hladnega stanovanja stopi v osebne stike s svojo staro postrežnico Meto. Prinomniti moram, da je gospod Kozamurnik le redkokrat imel priliko vi-i Meto. Če je prišel opolnoči domov, je Meta seveda spala in če je zjutraj prišla ona v njegovo spalnico, je spal on; kadar pa je dopoldne odhajal, je Meta bila na trgu. Kozamurnik je bil tedaj primoran, z Meto zgolj pismeno občevati: na velikih polah papirja je z razločnimi, mogočnimi črkami pisal svoje želje. Na isti način je Kozamurnik sprejemal Metine odgovore. Tako bi se lahko zgodilo, da bi ob nesreči, ki bi se Kozamurniku bila mogla pripetiti, stalo drugi dan v policijskem raportu: »Nesrečnik je v svojem stanovanju zapustil poslednjo odredbo, naj se zakrpa srajca, se kupi za 20 krajcarjev špirita in se na omarah pobriše prah.« Pola z zadnjo korespondenco je ležala še na kredenci Stala je notri naslednja Kozamurnikova nota na Meto: »Meta, L že dva dni pogrešam čajno žličico. Mar naj čaj mešam z marelo? 2. kje je izzuvač? Ali se morda vi na njem gugate ?« otroške kriminalitete. Posebnega pomena pa bi bila tudi ustanovitev »amostojnega generalnega varuštva pri mestnem mladinskem uradu. Mestna občina naj bi prevzela varuštvo nad vsemi nezakonskimi, pa tudi zanemarjenimi in zapuščenimi otroki, ki so rojeni v Ljubljani in stanujejo v mestu. Generalno varuštvo pri višjem deželnem sodišču, ki ima v svoji evidenci nad 600 otrok, ne zmore več vsega ogromnega dela. Mestna občina sama bi z ustanovitvijo svojega generalnega varuštva, za kar ji ne bo treba nobenih drugih ukrepov, kakor da doda mladinskemu uradu enega uradnika, gmotno mnogo prištedila. ker bi se dobršen del bremen za preskrbo nezakonskih otrok, ki jih nosi zdaj mesto, na ta način prevalil na ramena očetov, nasproti katerim matere povsem prepuščene same sebi ne morejo uveljaviti svojih pravic. V celoti je 1928 znašal proračun mladinskega skrbstva v Ljubljani 1,015.060 Din, do lani pa je narasel na 1,133.700. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j__ Ravnatelj Kubricht Ktrel na zadnji poti. Majšperk se je odel v črnino, ko so pripeljali na Jožefovo iz Gradca krsto s truplom pokojnega g. Karla Kubrichta in ga položili na njegovem domu na mrtvaški oder. Tvornica je ustavila v znak žalovanja obratovanje in domači gasilci so imeli ob mrtvaškem odru častno stražo. Lep pomladni dan je bil, ko je nastopil dobrotnik Kubricht zadnjo pot. Ze več ur pred pogrebom se je zbrala množica ljudi. Prišli so tudi številni znanci, celo iz tujine. Domači gasilci s 16 gasilskimi četami iz okolice so postavili časten špalir, ko so prinesli krsto s pokojnikom v vežo pred gradom. Po končanih obredih je zapel mešani pevski zbor žalostinko. nato pa so mojstri in delavci tvornice dvignili krsto na ramena. Nad 2000 pogrebcev je spremljalo blagopokojnika k domači grobnici v bližini tvornice. Celo sprevoda so tvorili gasilci, nakar je sledila deputacija ptujskega Sokola v kroju z društveno zastavo in starosto dr. Šalamunom, sledila ie šolska mladina iz Majšperka in Na-rapelj z učiteljskim zborom. Pred krsto ko nosili delavci nebroj prekrasnih vencev. Krsti je sledila vsa potrta vdova s starši in ostalimi sorodniki, bližnji znanci, nameščenci in ostali delavci, mnogi ugledni možje iz Ptuja, celotni občinski odbor iz Majšperka, zastopniki Zveze industrij-cev, jugoslovenskih in inozemskih tanin-skih tovarn in lastniki raznih usnjarskih tovarn. Novo grobnico je blagoslovil gospod dekan Sagaj, ki se je ganljivo poslovil od pokojnika. V imenu udruženja naših in inzemskih tovarn tanina je predsednik g. Braum iz Zagreba podčrtal vrline pokojnega, upravitelj šole v Majšperku g. Zvonko Predan pa je hvalil zasluge pokojnega za ves okoliš. Vse je ganila de-klamacija šolskega dekleta. Sledili so še govori gg. Vesenjaka, gasilskega načelnika Vrečka in tov. ravnatelja Cilenška. Pevci so odpeli žalostinko, ko je zdrsela v grobnico krsta z možem odkritega zna-čaia in velike dobrotliivosti j— Kino predvaja v sredo in četrtek ob 20. uri film »Sezona v Kairu« z Renato Miillerjevo in Viljemom Fritschem. Predigra Paramountov tednik. GRAHOVO PRI CERKNICI Pred tedni se je v šoli vršil občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet Zboru so prisostvovali tudi številni prijatelji mladine, med njimi šolski upravitelj g. Franc Mrci-na in učitelj g. Stanko Novljan. Oba zaslužna moža je izvolila mladina za svoja častna člana. ŠOŠTANJ. Obrtno društvo je imelo 19. t m. pri Berlooniku občni zbor. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je društvo v preteklem letu pridno delovalo. Vzorno prirejeni obrtniški teden je lepo uspel. Razen številnih domačinov so si razstavljene izdelke ogledali tudi tujci. Društvo šteje 150 članov. Žalostno dejstvo je, da se je naše obrtništvo razcepilo. Na zborovanju si je nasprotni tabor na vse načine prizadeval dokazati, da Obrtno društvo ni ničesar doseglo, kar pa se jim oa posrečilo. Na odločilna mesta so bile poslane tri resolucije. Novi odbor je naslednji: predsednik Novak, podpredsednik Zelič, tajnik Berločnik, blagajnik Toter in 14 odbornikov. PESNIŠKA DOLINA Mnogokrat čita-mo o potrebi regulacije teh ali onih rek in potokov, a na Pesnico radi pozabljajo, dasi nam ta potok povzroči vsako leto ob večjem deževju milijonsko škodo od Šmar-jete ob Pesnici do Moškanjcev pri Ptuju. Zaradi neprestanih poplav imamo vsako leto zlasti mnogo krme pokvarjene, tako da naša živinoreja zmerom bolj peša. Regulacija je nujno potrebna. Odločujoči či-nitelji naj store vse, da se tudi regulacija Pesnice uvrsti v investicijski program. Spodaj je stalo od Mete kakor z met-liščem napisano: »gespud, žlica je že tla, je bva v škaf za vodo — boja že odpestil — hlapca pa ni, so ga mrbit v mislih sami uaržet spravL« Spodaj je Kozamurnik napisal: »Smešno. Hlapec naj se Se naprej išče. Vi pa me zbudite jutri zjutraj, TERPENTINOVO NI0 je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino in čudovito imam važen pogovor z vami« Meta se je povabilu točno odzvala in Kozamurnik jo je zgolj instruiral, da se morajo v dnevni vročini okna zapirati, zjutraj in zvečer pa odpirati Kmalu je pritisnila velika vročina in kar je prečudno — tudi v Kozamurni-kovem stanovanju, kljub senčni strani, kljub debelemu zidovju in navzlic zaprtim oknom. Ker si Kozamurnik ni mogel tega razložiti, je proti Meti uvedel strogo preiskavo. V ta namen je sestavil nastopno vprašalno polo: »Meta, potim se v stanovanju kakor rak v vreli vodi Mar ste v svoji ženski nespameti morda kljub mojim očetovskim opominom podnevi imeli okna odprta? Ali pa ste v svoji strašni brez-glavosti celo zakurili, če.—r pozimi niste v toliki meri delali 7 Nekaj enakega sem snoči zavohal. Ali kaj ste storili? Priznajte in olajšajte si vsaj vest. — Odgovor hočem že dr2.9, 16.4, 3«, SW3, 4. —, —; Maribor 7, 762.5, 10.0, 60, W3, 0, —, —; Zagreb 7, 764.6, 9.0, 60, WNW1, 0, —, —; Beograd 7, 765.2, 7.0, 90, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 769.5, 0.0, 90, 0, 2, —, —; Skoplje 7, 767.2, 5.0, 90, 0. 0, —, —Kumbor 7. 767.5, 8.0, 90, 0NE2, 0, —, —; Split 7, 766.6, 11.0, 80. SE1, 4, —, —; Rab 7, 766.6, 9.0, 80, S2, 6, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 5.0, 95, SW1, 0, —, —. Temperatura; LJubljana 18.0, 4.0; Mari-ribor 16.0, 8.0; Zagreb 19.0, 8.0; Beograd 21.0. 5.0; Sarajevo 20.0, —2.0; Skoplje 20.0 1.0; Kumbor —, 7.0; Split 17.0, 10.0, Rab —. 4.0: Rogaška Slatina 17.0, 4.0. Pripovedne knjige (A TI) Albrecht F.: Zadnja pravda. 2865. Benjamin R.: Čudovito življenje Honoreja Balzaca. 2879. Bitenc V.: Solnčne pege. 2884. Cankar Iz.: S poti.. 2328. Dumaa Al. sin: Dama s kamelijami. Gide A: Vatikanske ječe. 2886. Gorkij M.: Trije ljudje. 2874. Hamsun K.: Blagoslov zemlje. 2863. Jirasek A.: Filozofska zgodba. 2862. Kač J.: Pisane zgodbe. 2847. Kalan J.: Pustolovci, Streli za hišo. Kalinikov J.: Ženske in menihi. 2881/1.—II. Keller P.: Cvet naše vasL 2878. Klabund A: Borgia. 2888. Laurence D.: Sinovi in ljubimeL 2882. Levstik VL: Dejanje. 2885. Louvs P.: Ženska in možicelj. 2S89. Magajna B.: Graničarji. 2880. Stunthe A: San Michele. 2887. Seliškar T.: Nasedli brod. 2850. Sienkiewicz H-: Križarji 2876/1,—IL Stankovič B.: Nečista kri 2851. Stowe-Beecher H.: Koča strica Toma. 2875. Streuvels L: Lanena njiva. 2864. Streuvels I.: Hlapec Jan. 2S69. Sudermann H.: Mati skrb. 2859. Sudermann H.: Mačja brv. 28.77. Szezueka I.: Legniško bojišče. 2S61. Šnudrl M.: Izgubljena zemlja. 2858. Timmermans F.: Pieter BruegeL 2870. Tolstoj L.: Smrt Ivana Iljiča. 2867. Turgenjev I.: Plemiško gnezdo. 2871, 2852. Turgenjev L: Lovčevi zapiski (nova izdaja). 2873/1.—II. Undset S.: Kristina Lavraansova hčL 2872/1.—II. Voss-Rihteršič: Dva človeka. 2860. Revije in zborniki (A ITI) Dom in svet. L. 1934.. 600/47. Hramovi zapiski. L. I. 1934 35. 9COO/L Kronika slovenskih mest. L. I. 1934. 6000/1 Misel in delo. L. I. 1934. 8000'I. Mladika. Letnik 1934. 2467/15. Modra ptica. Leto 1933/34. 3100/2. Pratika Vodnikova za leto 1935. 2883. Proteus. L. I. 7000/1. Razori. I. in II. letnik. 5000. Vestnik Planinski. Leto 1934. 606/29. Zbornik za umetnostno zgodovino. Leto 1933/34. 4383. Zdravje. L. 1934. 2054/9. Zvon Ljubljanski. L. 1984. 598/54. Življenje in svet. L. 1934. 16. knj. 2064/16. Znanstvene knjige (A TV.) Adamič L.: Kriza v Ameriki. 4445. Baden - Powell. Skavt 4446. Bilimovid A: Uvod v ekonomsko vedo. 4452. Croce B.: Zgodovina Evrope v XIX. stoletju. 4447. Engels Fr.: Gospoda Eugena Dflhringa znanstveni prevrat. 4451. Engels Fr.: Uvod v dialektični materiaH-zem. 4450. Gos ar A.: Razprave o družbi in družabnem življenju. 4443. Kovačič Fr.: Anton Martjn Slomšek. 4453. Mars K.: Osemnajsti Brumaire Louisa Napoleona. 4449. Škerlj B.: Človek. Izbrana poglavja iz pri-rodoslovja človeka. 4448. Srbohrratske knjige (A V.) Andrič N.: Od Balkana do Montblanea. 4078/1—II. Batušič S.: Kroz zapadne zemlje i gradove. 4079 Galsworthv J.: S oon strann sreče i Iju- bavi. 408L Galsworthy J.: Tamni cvijet. 4082. Grey Z.: šumski čovjek. 4092 Ibanez B.: Krvava arena. 4084. Jensen J.: Madame D'ora. 4085. Kosztolanyi D.: Krvavi pjesnik. 4086. Kovačevič A.: Nasmijani pogledi. 4087. Lukaš I.: Požar Moskve. 4089. ) L. WOLFFt 55 Pokonci glavo Kadar je bila Šarlota sama, je nezaupno, kakor tepen pee, gledala bližajočim se dogodkom naproti. Njena dvomljivost je postajala kar bolestna. Ker je povsod slutila izdajstvo, tudi ni hotela zapustiti hotela >Rochambeau« in se preseliti v drugo stanovanje, ki bi bilo dostojanstvu bodoče vojvodinje bolj primerno. Vsako ženinovo darilo je tako odločno odbijala, da je moral vojvoda odnehati. Čudila se je sleherni uri, ki je minila, ne da bi jo obsula z novo nesrečo. Na dan poroke se je v preprostem višnjevem uličnem kostumu in v Benitovem starem ameriškem vozu pripeljala pred vojvodov dvorec. Kako čudno, da se nama ni zgodila nobena nesreča, je pomislila, ko je stopila iz voza. Vojvoda, ki je čakal na stopnicah, ji je prišel naproti in jo •poštljivo pozdravil. Bled je bil, in njegov obraz se ji je zdel nervozen. V veži, po kateri je Sancedilla spremljal nevesto, je stalo nekaj slug v črnih livrejah; vsi so se držali kakor lipovi bogovi. Veža je bila okrašena s cvetlicami, ki so dehtele tako omamno, da je bilo Šarloto groza. Ali ni bila to hiša smrti? V vrtnem salonu je sprejela mlado dvojico vojvodinja Corta-linska. Bila je postavna žena še ne popolnoma ocvele lepote. Črte njenega obraza in temna polt so pričale o njeni južnjaški krvi. Vojvodinja je v pravilni francoščini prijazno ogovorila Šar" loto, ki je v topi zadregi stala pred visoko gospo v lilasti svileni obleki. Nato je prišel dvornik javit, da je vse pripravljeno. Vojvoda je povabil ženski v kapelico, ki je stala na vrtu, pokopana med starimi drevesi. Kaj se bo zdaj zgodilo? se je vpraševala Šarlota, ko je obotav-ljaje se stopala po prodnati stezi. Nič se ni zgodilo. Pred vhodom v kapelico sta stali priči, ki ju je vojvoda predstavil Šarloti kot svoja prijatelja. Ko je Šarlota stopila v staro kapelico, ki je vsa dišala po kadilu, so se ji ulili naproti zvoki harmonija. Ta godba je vplivala na Šarloto tako odrešilno in sprostilno, da so vsi njeni dvomi odnehali. Glasba ji je vračala vero. Kakor v oblaku, visoko nad vsemi ljudmi, je krenila Šarlota pred oltar. Star španski duhovnik je z drsajočimi koraki prišel rz zakristije. Tihota sodnjega dne je zajela mrakotni prostor. Šarlota je pokleknila, čisto sama je bila na svetu, in pomolila molitev, ki se ni k nikomur obračala in ničesar prosila. Ko je stari duhovnik opravil poročni obred, je harmonij iznova zabučal. Priči sta čestitali mladi dvojici. Vojvodinja Cortalinska je stopila k Šarloti, jo poljubila, ji segla pod pazduho in jo odvedla iz kapelice. Vojvoda je krenil za njima. Vojvodinja je odvedla snaho v vrtni salon in rekla Sancedilli: »Ali naju ne bi hotel pustiti za nekaj minut samih, dragi Diego?« Vojvoda se je pritrdilno nasmehnil, a v očeh mu je blisknila grožnja. Ko je ostala vojvodinja s Šarloto sama, je pazljivo pogledala snaho, in videti je bilo, da je globoko ganjena. Nežno Je pobožala Šarloto po licu in vprašala z glasom, ki se je čudno lovil: »Ali sem prav razumela tvoje dekliško ime? Šarlota Gisevrus?< »Da.< »Iz Darkehmena?< Šarlota je pokimala. Čudila se je. »Tvoj oče je bil pastor Gieevius?< Šarlota je prepadena zastrmela v vojvodinjo. Nemogoča misel je bliznila v njej. >Ali tvoj oče še živi?« »Ne. Ubil ee je.< Vojvodinja je težko dihala. Nato se je za korak umaknila ha — po nemško — tiho dejala: »Jaz sem Natalija Gisevius.c Šarlota je zagrabila v zrak, kakor da bi hotela odpoditi strar hove. Ta žena v lilasti svileni obleki je bila njena mati? Njena mati je bila vojvodinja Sancedillska? Opotekla se je. V možganih se ji je zavrtilo. »Ti si moja mati?« je zajecljala, čuteč, kako jo obhaja groza pred tujostjo, ki je stala med njo in med to ženo. >Jaz sem Naalija Giseviue,« je ponižno pritrdila mati. Šarloa je zastrmela, kakor da bi bila pred njo težka megla in bi jo hotela predreti z očmi. »Torej je Diego moj brat?< »Vojvoda Sancedillski ni moj sin.« »Ampak tvoj pastorek?« Mati je zmajala z glavo. Nato je obotavljaje se in osramočena rekla: »Nisem vojvodinja Sancedillska.« Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, je bilo osrečenih z > Jutro vo« zavarovalnino, ki jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. ~>'s ' > vr" '>y5/; >->5/1syff >>s—t 1 x yft •> N-5 Mali oglasi Sluzboldobi Beseda 1 Oln, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Službo dobita prvovrsten sluga ln prvovrstna kuharica v odlični hiši na Gorenjskem. Ponudbe samo od izvrstnih moči z večletnimi spričevali, currl-culum vitae in fotografijo. Znanje državnega in nemškega jezika pogoj. Nastop službe čim preje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljive moči«. 5591- Pismoslikar samostojen, mlad, — ki govori tudi nemško, se naj pismeno obrne na Drag. Matakovič, Karlo-vac, sav. banovina. 5684-1 Iščem vrtnarja za negovanje cvetličnega vrta in drnfra hišna dela. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na naslov; Ilanf.el Antonija. Maribor, Krekova ulica 16. 5831-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din lSletno dekle z meščansko šolo. želi kot učenka mesto v trgovini. Ima veselje tudi do gostil-iw. ?,eli takoj nastopiti. — Ponudbe na oglas, oililelek >Jutra< pod »Vljudna*. 5S33-44 Prodain Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Športne suknjiče prlma a 98 Din, pum par ce, modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pri Preskerlu, Ljubljana. Sv. Petra 14. 31-6 Dolomitni pesek za posipanje vrtov, dvorišč, tenis in balin prostorov ter za napravo raznih ometov, dobavlja naj-solidneje Kat. Vodnik, Podutik 35, pošta Ljubljana VII. Naročila sprejema tudi >J<-'klo< v Ljubljani, Stari trg lil, telefon 38-45. 5459-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Blagajno velikosti 1 m X 1U> m, rabljeno, dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod šifro Blagajna 100«. 5634-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam s 1. aprilom gospodu na Poljanskem nasipo št. »I. 9693^8 Thgjjtm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Jln. Zdravilišče Rogaška Slatina odda ▼ najem v eentni lep lokal za trgovino Interesenti naj se osebno ali pismeno obrnejo na upravo. 5838-17 Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete & ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva nI. št. 5 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hišo trinadstropno. zelo donosno, s trg. lokali in garažo v centru mesta zelo poceni prodam. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«. 5633-30 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab ČERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova nlica 3 G Th Rotman: Brata Smuka Ali — kaj je bilo to? Redar je maho-ma zazijal in obstal kakor vkopan. Ali je videl prikazen ali se mu je sanjalo? Oh ne, samo Izidor je bil. Mestni pometači so ga bili rešili iz nagnusnega položaja, in zdaj jo je primahal izza vogala, z obleko In lasmi še polnim vsakovrstne nesnage. Redar je osupel buljil v to živo sliko svojega ujetnika. milo za zobe napravlja zobe sijajno bele — je posebno ekonomično. Z ovlaženo krtačko potegnite z lahnim pritiskom preko mila — z malo mila mnogo pen. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Cie, Zemun 109 OB /. ZVEČER. PUDRA SE PREDEN GRE K VEČERJI IN NA PLES Neprestano pudranje ni več potrebno proti blesku nosa in mastni koži. Danes Vam nova iznajdba omogoča, da se pudrate samo enkrat dnevno in da imate pri tem gotovost, da bo ostala Vaša polt sveža in »mat« celih sedem ur. Puder Tokalon vsebuie odlično sestavino, ki se imenuje smetanova pena in ki je pomešana na patentiran način. Zaradi tega ostane puder Tokalon na licu petkrat dalje kakor navadni pudri. Pri tem prepreči tudi blestenje lica p ' najtoplejšem vremenu, po najbolj vročem poteku tenis-matcha OB ZJUTRAJ, vnovič se ji ni treba pudrati, KER SE JI NOS PRI vsem plesanju v vroči dvorani NE BLESTI ali pri plesanju vso noč. Puder Tokalon Vam daje svežo in mladostno polt, ki je tako zapeljivo lepa, da se p noben moški ne more upiratL Poizkusite eno škatlo še dane« in motrite pri tem, kako se puder Tokalon razlikuje od vseh ostalih pudrov, ker vsebuje samo on skrivnostno peno smetane. Akumulatorji V A R T A za avtomobile, motorna kolesa, radijske aparate, telegrafe in telefone Akumulatorji TUDOR-AFA za električne, telegrafske in telefonske centrale, za razsvetljavo hotelov, tovarn, brodov i. t, d., za pogon električnih vozil Alkalični akumulatorji D E A C za električno razsvetljenje vagonov, za pogon rudniških lokomotiv, za rudarske svetiljke L t« d. MUNJA tvornica akumulatorjev d. d. ZAGREB, Vrbaniceva SO Telefon 46—40 Uradi telef. 46—39 Filijala Beograd, Dečanska 21, telefon 21—791 Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" Vzorčni švicarski velese jem BASEL od 30. marca do 9. aprila 1935. ZNATNI POPUSTI ZA POTOVANJE. Informacije m sejmske legitimacije pri vseh potniških uradih to pri švicarskem konzulatu v Zagrebu 2534 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke in nenadomestljive izgube našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta, svaka, strica, botra, gospoda Vrtovca Antona kakor za poklonjeno cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni predstojništvu Mestne policije, pevskemu društvu »Jadran«, častiti duhovščini, ter končno vsem prijateljem to znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 23. marca 1935. Globoko žalujoči ostali. Izdihnila je nepričakovano svojo blago duSo nepozabna naša sestra, svakinja in tetka Elči Turšičeva roj. Ferjančičeva soproga banovinskega zdravnika v Mariboru Prepeljana bo v torek, dne 26. marca 1935, iz Maribora v Gorenji Logatec, kjer jo položimo ob pol 5. popoldne v prerani grob. Ljubljana, dne 25. marca 1935. Rodbina sodnika BARIČETVTČA in ostalo sorodstvo. M ^^if&Bm Obiina LJubljana Mestni pogrebni »»vod Umrl nam je danes naš srCnoljubljeni, dobri soprog, oče, brat, stric, svak to tast, gospod IVAN STIENE davčni uradnik v pokoju po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, v 71. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 27. marca 1935, ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Slomškova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. marca 1925. Rodbina STIENE in ostalo sorodstvo. Občina LJubljana Meetni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da nam je dne 24. t. m. umrl naš atek (Dinfeo tfCrmm vojni dobrovoljec K zadnjemu počitku ga spremimo v torek, dne 26. marca 1935, ob uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. marca 1935. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.