Letnik 1912
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan 16. dne maja 1912.
Vsebina: (Št. 93—98.) 93. Razglas o izpričevalih strokovne šole za krojaštvo na c. kr. osrednjem učilišču za ženske obrti na Dunaju. — 94. Zakon, s katerim se zakon z dne 10. avgusta 1905. 1. o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v občinah in občinskih delih, združenih z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim na podstavi nižjeavstrijskega deželnega zakona z dne 28. decembra 1904. 1., razteza tudi na ozemlja, nadalje združena z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim z nižjeavstrijskim deželnim zakonom z dne 6. julija 1910. 1. — 95. Zakon o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v občinah, občinskih delih in graščinskih ozemljih, združenih z mestom krakovskim na podstavi galiških deželnih zakonov z dne 13. novembra 1909. 1., z dne 19. decembra 1910. 1. in z dne 29. novembra 1911.1. — 96. Zakon o zavarovanju proti nezgodam pri stavbnoobrtniških obratih. — 97. Ukaz o dnevnih časih za protestovanje menic v kraljevem glavnem mestu Levovu. — 98. Ukaz. s katerim se c. in kr. konzulatu v Damasku odkazuje polna sodna oblast.
93.
Razglas trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za javna dela z dne 20. aprila 1912.1.
o izpričevalih strokovne šole za krojaštvo na c. kr. osrednjem učilišču za ženske obrti na Dunaju.
Strokovna šola za krojaštvo na c. kr. osredn jem učilišču za ženske obrti na Dunaju se na podstavi § 14 d, odstavek 3, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), oziroma ukaza trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 26. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 180) vzprejema v seznamek tistih obrtnih učilišč, kojih izpričevala nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja, ako ženske zglasč na ženske in otroške obleke omejeno krojaško obrt.
Roeßler s. r.	Trnka s. r.
94.
Zakon z dne 27. aprila 1912.1.,
s katerim se zakon z dne 10. avgusta 1905. I. (drž. zak. št. 134) o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v občinah in občinskih delih, združenih z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim na podstavi nižjeavstrijskega deželnega zakona z dne 28. decembra 1904. I. (dež. zak. in uk. št. 1 iz I. 1905.), razteza tudi na ozemlja, nadalje združena z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim z nižjeavstrijskim deželnim zakonom z dne 6. julija 1910. I. (dež. zak. in uk. št. 170).
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Členi.
V zakonu z dne 10. avgusta 1905.1. (drž. zak. št. 134) omenjena prehodna določila gledé priredbe
(Sloveninoh.)
68
hišnega davka za tam navedene občine in občinske dele se raztezajo na ozemlja, ki so se z nižjeavstrij-skim deželnim zakonom z dne 6. julija 1910. I. (dež. zak. in uk. št. 170) nadalje združila z države glavnim, in prestolnim mestom dunajskim, in sicer:
na del katastrske občine Strebersdorf, ki je po zakonu z dne 28. decembra 1904. 1. (dež. zak. in uk. št. 1 izl. 1905.) ostal samostojna krajna občina, nadalje od krajne občine Hadersdorf-Weidlingau (katastrska občina Auhof) na tisti del na novo preložene linške državne ceste (katastrska parcela 69/1), ki je vzhodno od ravno podaljšane užitninske meje, označene z okrožnima stebroma 22 in 23, in južno od cestnega jarka ob bregu, končno od krajne občine Mauer pri Dunaju na dele, oznamenjene v naslednjem, namreč:
na katastrsko občino Rosenberg izvzemši katastrsko parcelo 36/7 in mejni del katastrske parcele 39 ter katastrsko parcelo 40, potem v katastrski občini Mauer pri Dunaju na tisti del katastrske parcele 1 634 (okrajna cesta), ki leži med zverinjakovim zidom in dosedanjo občinsko mejo, na katastrsko parcelo 1210, na njo pa v kosu od okrajne ceste do vzhodnje stavbne črte ulice 2, izvzemši kos pota na južnozapadnem robu, ki ostane pri občini Mauer in se prenese v seznamek za javno imovino, potem na katastrske parcele 1206/1, 1205/16. 1205/12, 1205/11, 1205/10, 1200/2, 1199/2. nadalje na katastrske parcele 1204/1. 1200/3. 1199/4 in 1199/5, na te štiri parcele pa izvzemši dele, ki so potrebne, da se odpre ulica 2, na katastrsko parcelo 1199/5 vrhutega izvzemši kos pota na njenem južnozapadnem robu, potem na katastrsko parcelo 1664/1, kolikor jo omejuje areal Natanijel baron Rothschildove ustanove za bolne na živcih, nadalje na katastrski parceli 1665 in 1203, končno na katastrske parcele 1201, 1202, 1207, 1208 in 1209, na teh pet katastrskih parcel samo toliko, kolikor spadajo v odobreno stavbno črto Rosenhügelgasse, na katastrsko parcelo 1201 vrhutega zopet izvzemši kos pota na njenem južnozapadnem koncu.
Člen II.
V zakonu z dne 10. avgusta 1905.1. (drž. zak. št. 134) uravnana, oziroma s tarifami priloga A, B, C zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) izpremenjena prehodna določila naj veljajo za ozemlja, oznamenjena v členu 1, združena z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim na podstavi nižjeavstrijskega deželnega zakona z dne 6. julija 1910.1. (dež. zak. in uk. št. 1 70), od časa združitve, toda samo za ostanek 22-, oziroma 271etne prehodne dobe, ki še ni potekla računaje od časa združitve. Hišni davek naj se potemtakem v tem ozemlju
prireja do konca leta 1911. po obče obstoječih predpisih o hišnem davku in od 1. dne januarja 1912.1. naprej po predpisu zakona z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 134).
Člen III.
Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Člen IV.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 27. dne aprila 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.	Zaleski s. r.
Zakon z dne 27. aprila 1912.1.
o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v občinah, občinskih delih in graščinskih ozemljih, združenih z mestom krakovskim na podstavi ga-liških deželnih zakonov z dne 13. novembra 1909.1. (dež. zak. št. 148). z dne 19. decembra 1910. I. (dež. zak. št. 243) in z dne 29. novembra 1911. I. (dež. zak. št. 137).
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Za občine, občinske dele in graščinska ozemlja, združena z mestom krakovskim z gališkimi deželnimi zakoni z dne 13. novembra 1909. 1. (dež. zak. št. 148), z dne 19. decembra 1910.1. (dež. zak. št. 243) in z dne 29. novembra 1911. 1. (dež. zak. št. 137), in sicer v krakovskem avtonomnem okraju ležeče občine in graščinska ozemlja, in sicer občine: Pölwsie Zwierzynieckie, Zwierzyniec, Czarna Wieš s Kawiory, Nowa Wieé Narodowa, fcobzöw, Kro-wodrza, Grzegörzki-Piaski, na desnem bregu potoka Sudol ležeči del občine Prqdnik Bialy, na desnem bregu reke Rialuche ležeči del občine Prqdnik Czer-\vony in iz sela Prgdnik Czerwony-Olsza do sedanjega utrdbenega nasipa raztezajoči se del, ter

graščinski ozemlji : Pölwsie Zwierzynieckie in Zwier-zyniec, potem v avtonomnem okraju Wieliczka ležeče občine in graščinska ozemlja, in sicer občine: Zakrzowek s Kapelanko in Dçbniki, ter graščinska ozemlja: Zakrzôwek, Kapelanka in Dçbniki z Rybaki, nadalje v krakovskem avtonomnem okraju ležečo občino Dqbie z Beszczem in Glçbinôwom, v avtonomnem okraju Wielieczka ležeči občini Ludwinöw in Plaszéw ter graščinski ozemlji Ludwinöw in Plaszöw naj veljajo gledé priredbe hišnega davka nastopna prehodna določila:
§ 1.
Od časa združitve do leta 1919. vštevši se bo prirejal hišni davek še po načelih, veljajočih pred to združitvijo.
§ 2.
Za tista poslopja, ki so v času združitve s Krakovom že stala in so koncem leta 1919. zavezana (plačni ali ne plačni) hišni razredovini, je v letih 1920 do 1924 vštevši za hišno najmarino prera-čunjati :
Vsakčas po številu sestavin stanovanja po tarifi hišne razredovine pripadajoči znesek, nadalje od tistega zneska, za katerega presega vsakčas po določilih, veljajočih za Krakov, pripadajoča hišna naj-marina najprej omenjeni znesek, v letu 1920. eno petinko, v vsakem naslednjem letu eno nadaljnjo petinko.
Ako pa znaša navedena hišna najmarina manj nego vsakčas pripadajoča hišna razredovina, je predpisati samo hišno najmarino.
Od 1920. I. počenši se bo prirejal hišni davek pridržujč določila § 2 po zakonitih določilih, veljajočih za mesto Krakov.
Člen 11.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 27. dne aprila 1912. I.
Franc Jožef s. r.
Stlirgkh s. r.	Zaleski s. r.
Zakon z dne 29. aprila 1912.1.
o zavarovanju proti nezgodam pri stavbnoobrt-niških obratih.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
člen I.
§ 1, odstavek 2, zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.) naj se glasi:
Isto velja o delavcih ter o obratnih uradnikih, ki imajo posla v obrtnih obratih, v katerih se izvršujejo stavbna dela, ali sicer ob izvrševanju gradenj ali ob izvrševanju del na poslopjih. Pri tem se razteza zavarovanje pri pleskarskih, steklarskih, instalacijskih, mizarskih, ključavničarskih in kleparskih obrtih samo na dela, izvršena na stavbi ali na gotovih poslopjih samih, pri vseh drugih obrtih. merečih na izvrševanje stavbnih del, na ves obseg obrtnéga obrata.
Določila sprednjega odstavka se ne uporabljajo na take delavce, ki izvršujejo zgolj posamezna popravila na stavbah, ne da bi imeli posla v obrtnem obratu oznamenjene vrste. Pri gradnji pritličnih stanovanjskih ali gospodarskih poslopij na kmetih ter pri drugih kmetijskih stavbah ni zavarovalne dolžnosti, ako imajo pri tem posla samo gospodar-graditelj, njegovi domačini ali drugi prebivalci istega kraja ali sosednjih krajev, ki se s takimi gradnjami ne pečajo obrtniško.
Člen II.
Ta zakon dobi moč s koledarskim polletjem, ki sledi razglasitvi.
Člen III.
Izvršiti ta zakon je poverjeno Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu pravosodnemu ministru v porazumu z Mojimi ostalimi udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 29. dne aprila 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Stlirgkh s. r.	Hochonburgor s. r.
Heinold s. r.
99.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu s trgovinskim ministrom! z dne 8. maja 1912. 1.
o dnevnih časih za protestovanje menic v kraljevem glavnem mestu Levovu.
Na podstavi člena 1 zakona z dne 9. marca 1903. 1. (drž. zak. št. 60) o ustanovitvi dnevnih časov za protestovanje menic se, izpreminjujé ukaz z dne 22. maja 1857. 1. (drž. zak. št. 100) in točko d ukaza z dne 4. aprila 1906. 1. (drž. zak. št. 81) v porazumu s trgovinskim ministrom določa:
V kraljevem glavnem meslu levovskem se morejo protestovali menice zaradi odbitega plačila plačilnega dne v času od 2. do 7. ure popoldne in .ob obeh delavnikih, ki sledita plačilnemu dnevu, v času od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer.
Dnevni časi, ki so ustanovljeni za protestovanje menic zaradi odbitega plačila ob obeh delavnikih, ki sledita plačilnemu dnevu, veljajo tudi za protestovanje menic druge vrste.
Izven tega časa se morejo menice protestovati samo s privoljenjem meničnega zavezanca ali tistega, čigar vedenje naj se posvedoči s protestom; to privoljenje je pripomniti v protestu.
Ta ukaz dobi moč s tretjim dnem, ki sledi dnevu njegove razglasitve.
98.
Ukaz vsega ministrstva z dne 15. maja 1912. L,
s katerim se c. in kr. konzulatu v Damasku odka-zuje polna sodna oblast.
V porazumu s kraljevo ogrsko vlado in spora-zumevši se s c. in kr. ministrom za zunanje stvari se c. in kr. konzulatu v Damasku odkazuje polna sodna oblast na podstavi § 2 zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136) in na podstavi zakona z dne 27. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 40 iz 1. 1912.).
Ta ukaz dobi takoj moč.
Stiirgkh s. r. Bräf s. r. Zaloški s. r. ltoelller s. r. Hussarek s. r.
Georgi s. r. Hocbenburger s. r. Heinold s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Dlugosz s. r.
Hoclienburger s. r.