MUZEJSKI RAVNATELJ 53 LJUBLJANA JUG03LAVtJ (C.C.MBU porta) « Trato« v Četrtek, 3. marca 1927. številka 30 Letnik Lil - / LUt izh&i« T«*k dan Mg 9 oMce« L 22-—, I*iJ L 6£0 v*«. — Poi v tirokosti 1 kolon« tace, tahTftie, pocUr^T Ijlu. NaroCaiw za t metcc L 8.—* i to L 73.—, ▼ inozemstvo mciača« Eot — Oglasnima ca 1 mm prostora -ske im obrtna oglas« L 1.—, za osmrt-oglas« denarnih uvodov L 1— Oglati na «. fi strani L NOST Uredništvo In npcavniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d^titi 20. T#» lefon 11-87. Dopisi na) se polOjajo Uključno uredniitvn, \imI raki* maci]e in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vraSafo. NefranMrafl* pisma m ne sprejems^o. — Last, založba in tisk Tiskam« «EdfaoJfci Poduredniitvo v G o r i c i i ulica Giosufc Carducci It 7, L n. - TeUL It 227. Glavni in odgovorni urednik; prof. FUip Peric. HI in „popolo d! ItlKte" Kakor je znano, ima «Popolo di Trieste* mnogo naročnikov tudi med našim ljudstvom Mnogi čitatelji naših listov imajo v narcvČbi tudi glavno glasilo fašistovske stranke v teh nažih krajih Nič nimamo proti temu, da je naš naročnik obenem tudi naročnik « Popolo di Trieste». Bili bi nizki in pritlikavi, če bi lio-tel? iskati nekake ljubosumne zamere radi tega Odobravamo m. i več vnemo naših ljudi, da se vsestranski informirajo o političnem življenju v naši deželi. Čitanje «Popolo - di Tneste», glavnega glasila fašistovske stranke v Julijski Krajini, mora biti vsakemu Slovanu le preko-ristno, Če pomislimo, da je in mora biti glavno glasilo vladajoče stranke izraz mišljenja in stremljenja, ki je za vso Italijo _in torej tudi za naše kraje — nesporno merodajno. «Popolo d i Trieste» ima med našim ljudstvom mnogo naročnikov, ki ga čitajo, zasledujejo in tudi — kritizirajo. Javno gla-silo, naj bo že katerekoli stranke, ne more uiti tej kontroli.. Nikako čudo, če si dovoljujejo tudi naši čitatelji «Popola di Trieste» take kritike. Prejeli smo v zadnjih tednih nekoliko pisem, v katerih nas čitatelji «Popola.» povprašujejo, zakaj ne odgovarjamo na razne ponovne napade, ki so jih čitali v listu, na katerega so naročeni. Nekatera pisma so bila podpisana, ti ruga brez podpisa. Le prva moremo seveda uvaževati, dasi bi Jjilo gotovo zgrešeno, če bi vrgli tudi nepodpisana pisma kar tako v koš, medtem ko brez dvoma predstavljajo prav znaten del našega javnega mnenja. Podpisani in nepodpisani naši dopisniki in obenem naročniki < Popola di Trieste» nas vprašujejo, zakaj ne odgovarjamo na ponovne napade na «Edinost», ki so bili objavljeni v zadnjih treh — štirih tednih v tako važnem listu, kot je glavno glasilo fašistovske stranke v naši deželi. Naš molk se zdi tem našim Čitateljem — in gotovo tudi drugim — tem čudnejši, ker zasledujejo oba lista — «Edinost« in «Popolo» — in jim je prav zato nerazumljiva sedanja sistematična gonja proti našemu listu in našemu pisanju. Mi smo tem našim naročnikom in čitateljem dolžni odgovor na njihova vprašanja. Predvsem jim moramo povedati, da se v polni meri zavedamo resnosti napadov v glasilu tukajšnje fašistovske pokrajinske zveze. Zavedamo se tudi pomena, ki ga ima list, kateri nas napada. Če kljub temu molčimo, ni to radi tega, ker bi te napade, oziroma list, ki jih objavlja, prezirali, tem več so drugi tehtni razlogi, ki nam svetujejo — molk. Le enega hočemo tu navesti. Kakor hitro bi se spustili v polemike, bi se izpostavljali nevarnosti, da bi se naš nastop tolmačil kot čin protf-italijanstva ali pa vsaj nasprot-stva fašistovski stranki. Kdor pa redno čita «Edinost», ta ve, da smo ponovno pisali in izjavljali, da nismo in nočemo biti nikako opozieionalno glasilo, temveč le glasniki želja, mišljenja in stremljenja našega slovanskega ljudstva v oblikah in mejah, ki so dovoljene in — lahko rečemo — tudi zaželjene v mejah našega državljanstva. Ko smo Čitali omenjene napade v « Popolo di Trieste», smo se skušali najprej obtožiti, da vidimo, ali nismo — kljub vsej skrupoloznosti, ki nas spremlja pri izvrševanju našega poklica — vendar le zagrešili kaj takega, kar bi upravičevalo napade. Nismo mogli ničesar «iztakniti», prav kakor naši čitatelji. Zato pravimo, da je naša vest čista in da so napadi, naperjeni proti nam, neutemeljeni. Naše novinarsko delovanje torej ne more izzivati teh napadov. V podkrepitev teh naših izjav bi mogli navesti ^marsikaj, kar pa hočemo pridržati kot predmet za osebna pojasnila. Vsekakor pa mislimo, da smo upravičeni — in to z vseh .vidikov — zahtevati od stanovskih tovarišev pri «Popolo di Trieste», da nas sodijo — ker nas sodijo pred vso javnostjo — le na podlagi naših dejanj in ne na podlagi psihologičnih interpretacij, Sela poslanske zbornice Veličasten sprejem De Pineda v Buenos Mresu Hd rasotaa miiitfntra Proračun za javna dela odobren s 168 glasovi proti 2 RIM, 2. (Izv.) Ko otvarja ob 16. uri predsednik on. Caaerta-no sejo, je navzočih v zbornici le pičlo število poslancev. Po otvoritvenih formalnostih in kratki izjavi poslanca Barbiel-lini-Amidei prehaja zbornica k čitanju in glasovanju o številnih spremembah že izdanih dekre-tov-zakonov v zakone, ki jih zbornica odobri brez sleherne razprave. Sledi nato razprava o prošnjah za pooblastila, da se uvede proti nekaterim poslancem sodno postopanje, kar zbornica zavrne. Še tekom glasovanja otvarja predsednik razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje. Prvi prevzame besedo poslanec on. Martire, ki razpravlja o vprašanju vzgoje in zaščite mladine. Ob zaključku svojega govora predlaga on. Martire nekatere spremembe h zakonu o državni ustanovi za zaščito materinstva in mladine. Poslanec on. Maggi se izraža pohvalno o ustanovitvi kraljevih komisij za odvetnike in profcu-ratorje, spominjajoč na nekdanje protifašistovske nastope in resolucije odvetniških zborovanj. Predlaga zboljšanje gmotnega položaja sodnikov, ki so popolnoma ozdraveli od frama-sonske kuge- Tisk bi ne smel prinašati nikake vesti o kakem uvedenem kazenskem postopanju, dokler ni bila izdana proti osumljencu obtožnica. Poslanec zaključuje svoj govor s poklonom na naslov on. Rocca, katerega imenuje pravosodnega ministra revolucije. Poslanec Putzolu se bavi s sodnimi sedeži, pri čemer izraža željo, naj se namešča tudi na manj važna sodna mesta prvovrstne sodni j ske moči. On. Acerbo. naznani, da je De Pinedo prispel v Buenos Aires. To vest sprejema poslanska zbornica z živahnim in dolgim ploskanjem- Proračun ministrstva za javna dela je bil odobren s 168 glasovi proti 2. Predsednik zaključuje sejo ob 19. uri. Jutri se sestane poslanska zbornica spet ob 16. uri. Pred javno sejo se bo vršila tajna seja poslanske zbornice, na kateri se bo razpravljalo o povišanju poslanskih plač. _ PriHod v slavno mosfo Hiniii Veliko navdušenje za De Fine-dov polet PORTO ALEGRE, 2. Ko je De Pineda pristal v tukajšnjem pristanišču, so ga sprejeli zastopnik državnega predsednika, zastopniki vseh mestnih oblasti in velikanska množica, ki je letalcu burno vzklikala. Italijanska kolonija, ki je bila zbrana polnost evilno, je vprizorila velike ovacije De Pineda in njegovim tovarišem. Ob 6.30 (po krajevni uri) je De Pinedo odletel proti Buenos Ai-resu. Ob prihodu hidroplana «Santa Maria» se bodo vršile velike svečanosti. Poveljnika, De Pineda bodo sprejele na neki vojni ladji vse najvišje argentinske oblasti, med njimi minister in intendant vojne mornarice, italijanski poslanik ter italijanske oŽlasti. Ko bo stopil na kopno, se bo De Pinedo v spremstvu oblastev takoj podal v vladno palačo, kjer ga bo sprejel predsednik republike z ministri. Ta- koj na to se bo razvil veliit ^ ggu 0b 12.39- store italijanskega krožka, kjer bo sprevod defiliral i>red De Pinedo m. Prebivalstva se je polar stilo Že sedaj veliko navdušenje, "ki kaže, da bo sprejem naravnost trijumfalen. BUENOS AIRES, 2. (Izvirno) «Santa Maria» se je pojavila spremljana od eskadrilje argentinskih letal nad Buenos Aire-som ob 12.29 po tukajšnjem Času. Ob njenem pojavu so jo pozdravile navdušene ovacije o-gromne množice in žvižgi stoterih siren v pristanišču. «Santa Maria» je izvršila ob 12.30 nekoliko krogov nad mestom in je nato srečno pristala v pristani- sprevod, ki ga bodo tvorila italijanska, argentinska in španska udruženja. De Pinedo bo korar kal na čelu sprevoda, ki bo Sel po vseh glavnih ulicah ter mimo uredništev listov «Prensa», «Nacion» in «Patria degli Ita-liani». Krenil bo nato pred pro- Kakor sledi iz uradnega poročila je vzbudil prihod «Santa Marie» v Buenos Airesu nepor-pisno navdušenje, ki jo prehajalo naravnost v delirij. V čast drznemu letalcu se pripravljajo v Buenos Airesu velike svečanosti, ki bodo trajale nekoliko dni. Sklepi vodstva fašistovske stranke Proslava obletnice faSjev — Razdelitev tiska v dve kategoriji VteraJinJa sala Priprave za sprejem Airesu v Buenos BUENOS AIRES, 2. Tukajšnje prebivalstvo pričakuje z veliko nestrpnostjo prihod velikega letalca. Povsod so izvešene italijanske trobojnice. Po ulicah je bilo nalepljenih mnogo manifestov, v katerih se proslavljajo De Pinedo, njegovi tovariši in njih drzni polet. Listi podrobno poročajo o življenju De Pineda, o pripravah za polet in o drugih zanimivostih. ki so že vnaprej popolnoma svobodne in radi tega redno tudi krivične. Ni zasramovanje policije, če pišemo, da bo mirno in mrtvo, ko odide iz tega ali onega kraja, temveč kompliment. Ni omalovaževanje De Pinedo-vega velikega poleta, če mi poročamo o njem v skromnejšem obsegu nego «Popolo» ali «Pic-colo», temveč je naše poročanje v razmerju z obsegom lista in obveščevalnih sredstev, s katerimi razpolagamo. Zaključujemo: Napadi, naperjeni proti nam, so neutemeljeni. To naj služi v pomirjen je naši javnosti, ki je bila v zadnjih tednih brez vsake potrebe razdražena. RIM, 2. (Izv.) Danes ob 11. uri se je vršila v palači Viminale pod predsedstvom on. Mussoli-nija seja vodstva fašistovske stranke. On. Turati je podal podrobna poročila o sestankih v Milanu, Rimu in Neaplju. Predsednik vlade je izrazil svoje zadovoljstvo radi pomena in važnosti, katero so imeli sestanki pokrajinskih vodstev in radi velikega odmeva, katerega so vzbudile izjave strankinega tajnika po vsej Italiji. Povdaril je potrebo, da strankina načelstva povsod razvijejo in pomnožijo podporne akcije. Posebnega pomena so te akcije med mladino in pa v onih krajih, kjer široki sloji ljudstva niso deležni podpor podpornih in dobrotvornih ustanov, katere izdaja politi Čno-sindikalno gibanje. Mesto 23. t. m. se bo praznovala letos obletnica ustanovitve fašjev dne 27. marca. Ob tej priliki bo izdal on. Mussolini poslanico na vse črne srajce. Radi prvega fašistovskega nabora bo letošnje praznovanje izredno pomembno. Praznovanje obletnice se bo vršilo po sledečem sporedu. Zjutraj se zbere naraščaj, ki je prekoračil 18. leto v prostorih naraščaja. Nato odkoraka v spremstvu ostalega naraščaja in «Ballila» v sedež fašja, kjer bodo zbrani vsi fašisti in razna zastopstva. Tu se bo vršila prisega naraščaja, ki bo sprejet v stranko. Nato se poda v stranko sprejeti naraščaj v prostore milicije, kjer bo izročena vsakemu posamezniku puška. Popoldne in zvečer pa se bodo vršile razne zabave in športne prireditve. Po razpravi o praznovanju obletnice je prešlo vodstvo k razpravi o vprašanju tiska. Radi bolj organične ureditve režimskega tiska je vodstvo sklenilo razdeliti časopisje in publikacije v dve veliki kategoriji. V prvo kategorijo% bodo lahko spadali oni časopisi, ki dajejo po svojem delovanju, ki so ga razvili v prilog fašizmu, in po politični zvestobi vsega ravna-teljskega, uredniškega in upravnega osobja zanesljivo jau^^ro, da se jih lahko upravičen<^ma-tra za resnična in dejanska glasila režima. Vsi ostali listi bodo tvorili drugo kategorijo. Stranka bo izvrševala nad priznanim časopisjem nadzorstvo nad njihovim političnim in po potrebi tudi upravnim delovanjem ter bo obvezala vse fašiste, da podpirajo samo te liste. Pri priznanih listih bodo smeli sodelovati samo oni novinarji, ki so vpisani v stranki in zvesti režimu. Pri ostalih listih pa bodo lahko sodelovali razven fašistov tudi oni novinarji, ki so sprejeti v novinarski seznam. Priznani listi bodo morali postaviti nad svoje glave liktorski sveženj. Generalnemu tajniku stranke je dana možnost, da spopolni in izvede ta sklep. Zatem je generalni tajnik stranke poročal o delu organizacije raznih športnih panog, ki so združene v C. O. N. I-, ki je podrejena vodstvu stranke. On. Mussolini, ki je bil informiran o ogromnih silah, ki bodo na ta način disciplinirane, je izrazil generalnemu tajniku stranke svoje zadoščenje nad doseženimi uspehi/ Generalni upravni tajnik stranke je naznanil, da presega število do danes razdeljenih izkaznic 400.000. Ob 12.30 je bila seja zaključena. Proces proti komunističnim kuiiijem odložen RIM, 2. (Izv.) Proces proti komunističnim kurirjem, ki bi se moral vršiti jutri pred posebnim tribunalom, je bil odložen na 7. t. m. in to radi težke družinske žalosti, ki vlada v hiši vojaškega prokuratorja Ciar-dija. Sela narodne skupine BEOGRAD, 2. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila zopet zelo živahna. Med govorom posl. Puclja je došlo med njim in radikali do sporekanj. Tudi govor Laze Markovića je izzval proteste. Seja se je začela ob 10.30. Pravosodni minister je predložil narodni skupščini poljsko-j ugoslovenske pravne konvencije o ureditvi medsebojnih pravnih odnošajev. Konvencije se bodo dale v pretres posebnemu skupščinskemu odboru. Jutri je v narodni skupščini interpelacij ski dan, za katerega vlada veliko zanimanje. _ flen Stnnojevlf v Beograda Priliko t radikalu*! stranki Trije ministri oboleli . BEOGRAD, 2. (Izv.) V radikalni stranki se baje porajajo nova nesoglasja. Velik del poslancev naj bi ne bil zadovoljen z notranjim ministrom, ki ga smatra za zapreko pri ustvaritvi širše koncentracijske vlade. Sinoči je prispel v Beograd Aca Stanojević, ki se je udeležil v stanovanju M. Trifkoviča važne seje vseh radikalskih prvakov, in baje je energično za- hteval Uzunovićevo demisijo, na kar pa slednji ni hotel pristati. Stanojević je bil zvečer na dvoru. Davi pa se je povrnil v Knja-ževac. Značilno je, da so danes oboleli Uzunović, Trifkevič in Mak-simovič. O vseh treh pa se trdi, da je njihova bolezen političnega značaja._ Jadranski železnica Pogajanja za posojilo BEOGRAD, 2- (Izv.) Kakor se doznava, se finančno ministrstvo v poslednjih dneh pogaja z znano BleeroVo skupino za posojilo v svrho gradnje jadranske železnice. Po teh informacijah je sporazum dosežen in sicer v ugodnejšem pravcu, kakor prejšnji. Pogodba se ima predložiti narodni skupščini takoj, ko bodo končane proračunske razprave. Proga se bo gradila v treh etapah: Beograd - Šabac, Bjelina-Tuzla - Banjaluka in Tuzla - Sa-sajevo - Metković. Vse te proge se bodo gradile z normalnim tirom. Jngoal. ________lahko obolel BEOGRAD, 2. Predsednik narodne skupščine Marko Trifko-vič je lahko oi>olel in je ostal v svojem stanovanju. Jugoslovenska zunanja politika BEOGRAD, 2. (Izv*) Pri zadnji večji razmestitvi j ugoslovenskih diplomatskih zastopnikov v inozemstvu, so bili izmenjani poslaniki v Berlinu, Sofiji, Varšavi, Angori, Madridu in Washing-tonu. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je*za tem preme-Ščevanjem nova politična orijentacija v zunanji politiki ju-goslovenske vlade. Tozadevno pričakujejo z velikim zanimanjem ekspoze jugoslovenskega zunanjega ministra, ko pride v narodni skupščini na dnevni red njegov proračun. Pogajanja za trgov, pogodbo med Jugoslavijo in Čehoslo-vaško BEOGRAD, 2. (Izv.)' Zdi se, da so pogajanja med jugosloven-skimi ijn čehosiovaškimi delegati za sklep trgovinske pogodbe nekako zastala. Interpelacija poslanca Grola BEOGRAD, 2. Demokratski narodni poslanec Milan Grol je poslal sinoči predsedniku narodne skupščine interpelacijo o dogodku od 24. t. m. v narodni skupščini in o držanju policije napram temu dogodku. Vprašuje predsednika narodne skupščine, kake odredbe misli ukreniti za zaščito izključne pravice narodne skupščine, da vzdržuje v svoji sredini red po poslovniku in pa za jamstvo svobodnega in rednega dela narodnega predstavništva vobče. Posojilo za gradnjo cest v Jugoslaviji - BEOGRAD, 2. V ministrstvu financ se izdeluje zakonski predlog o notranjem posojilu, ki naj bi služilo izključno za gradnjo cest. Košntić obsojen na 3 mesece zapora BEOGRAD, 2. Na tožbo dr. Ni-kiča proti inženirju Košutiču je bil obsojen Košutić radi obrekovanja na 3 mesece zapora in 3000 Din globe vsled izjav, ki jih je dal Košutić sotrudniku «Vre-mena». _ Jugoslavija In Grška ATENE, 2. Po vesteh iz Pariza se je vršila konferenca med Venizelosom in jugoslovenskim poslanikom v Parizu dr. Spa-lajkovićem. Na tej konferenci se je znatno poboljšala možnost grško-jugoslovenskega sporazuma v vseh dosedanjih spornih vprašanjih. Ti razgovori se bodo nadaljevali v Atenah med predstavniki obeh vlad. Podrobnosti o katastrofi v dveh angleških rudnikih LONDON, 2. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, sta se pripetili v dveh rudnikih na Angleškem strahoviti katastrofi, ki sta zahtevali veliko število človeških žrtev. Prva nesreča se je dogodila v Awmu pri Ebb Wale v Nou-moutshireu. Vneli so se premogovni plini in iz rovov se je pričel viti mogočen steber dima. Prebivalstvo v okolici, ki je ta^ ko j izvedelo za nesrečo, je nemudoma prihitelo z namenom, da poišče svojce in da pomaga, če bi bilo mogoče. Skupine delavcev, og njega sci in zdravniki so se takoj lotili reševalne akcije, ki pa je bila silno otežkoče-na radi gostega dima, ki je neprestano uhajal iz rovov, in radi strupenih plinov. Odigravali so se pretresljivi prizori, ko so matere, otroci in neveste brezupno povpraševali po svojih dragih. , Komaj se je nesreča dogodila, 'eo ravnatelj rudnika Hamm, laburistični poslanec John, nekaj drugih in večja skupina delavcev takoj odšli v rove, da bi prinesli pomoč ponesrečenim rudarjem. Zrak v rovih pa je bil tako nasičen s premogovnim plinom, da bi se bilo več mož skoro zadušilo. Tudi ravnatelj Hamm in poslanec John sta padla v nezavest in je bilo njihovo življenje v veliki nevarnosti. V rovih, kjer se je bilo radi eksplozije nakopičilo na nekaterih krajih mnogo kamenja, tramov in drugih ruševin, so rešitelji imeli težak posel. Z veliko težavo so se prikopali do glavnega rova, kjer so naleteli na kakih 30 trupel rudarjev, ki jih je plin zastrupil. Izkazalo se je kmalu, da izmed onih, ki so se za časa eksplozije nahajali v spodnjih rovih, ni nihče utekel smrti. Ker je bilo tudi življenje pomožnih delavskih čet, ki so skušale rešiti vsaj trupla ponesrečencev, izpostavljeno veliki nevarnosti, so državni nadzorniki prepovedali vsakomur vstop v rudnik, dokler se zrak ne izčisti. Mlad rudar, ki se je ob eksploziji nahajal v zgornjem delu rudnika, si je s hitrim begom rešil življenje; ko je pa izvedel, da se njegov brat nahaja v rovih, se je vrnil, da bi rešil brata. A ni se več povrnil; plin v rovih ga je zastrupil. Druga nesreča pa se je dogodila v rudniku Bilstlhorp. Tam je izgubilo življenje štirinajst rudarjev. V obeh revirjih se je prebivalstva lotila velika žalost in obup. Vtis je tem večji, ker se je nesreča pripetila baš na praznik sv. Davida, deželnega patrona. tlacijonailštitno šibanje na Kitajskem Veliko zanimanje za konferenco kitajske nacionalistične stranke WASHINGTON, 2. Vlada Združenih držav se zelo zanima za konferenco Kuo-Min-Tanga, kitajske nacijonalistične stranke. Konferenca, ki se je pričela včeraj v Nankingu, bo sklepala o važnih vprašanjih, ki so v zvezi z nacionalističnim gibanjem na Kitajskem. Zato je že sedaj gotovo, da bodo njeni sklepi vplivali na nadaljnje delovanje kantonske vlade in na avtoriteto, ki jo ta vlada uživa. Verjetno je, da bo prišlo do ostrejšega nastopa umerjenih elementov Kuo-Min-Tanga proti skrajni levici stranke, ki je pod vplivom boljševiškega svetovalca pri kantonski vladi Borodina. Dva angleška podmornika zavczila na sipino PARIZ, 2. Angleška podmorska čelna «L. 22» in «H. 48» sta včeraj pred Portsmouthom zavozila na sipino. Na pomoč *je prihitelo pet vlačilcev, ki so podmornikoma pomagali iz zagate. _ Roparski umor v vlaku VARŠAVA, 2. V potniškem vlaku Bjalistok-Varšava so neznani roparji umorili nekega potnika. Truplo so vrgli z vlaka skozi okence. Nov madžarski kovan denar BUDIMPEŠTA, 2. Po vesteh nekaterih listov je sklenila narodna stranka v sporazumu 7 vlado, da izda kovan denar s kraljpvo sliko. Drobne vesti ŠANGAJ Šangaj, ki se tolikokrat omenja v poročilih o dogodkih na Kitajskem, je danes največje industrijsko središče in pristanišče na vsej azijski obali. Zemljepisna lega Šangaja je zelo ugodna. Mesto leži ob ustju ogromne reke Jangce-kjang, t. j. tam, kjer se ta reka iz liva v Vzhodno kitajsko morje. Radi svoje srečne lege tvori Šangaj edina vrata, skozi katera se izvažajo vsi kitajski izdelki iz bogate notranjosti dežele v inozemstvo. Preko Šangaja uvažata tudi Evropa in Amerika največji đel svojega blaga. A uvažati blago na Kitajsko je zelo hvaležen posel, zakaj samo v 1. 1923. se je uvozil«* za 120,885.421 taelov več blaga, nego je znašal kitajski izvoz. Ker je šangaj tako važno pristanišče, je naravno, da se je razvilo v velemesto. Danes šteje Šangaj 1,500.000 prebivalcev. Tu je središče vsega inozemskega kapitala. V Šangaju se nahaja evropska policija, inozemei imajo svojo lastno občinsko upravo in danes je Šangaj poleg vsega tudi središče angleških vojaških čet. V Šangaju in njegovi okolici se je razvila silna industrija najmodernejšega tipa. Tu se nahajajo ogromne ladjedelnice, veliki parni mlini, elektrotehnična podjetja itd. Končno je Šangaj tudi središče kitajske tkalske in svilne industrije. V Šangaju in po posameznih krajih v njegovi okolici se nahajajo največje tvornice za predelovanje bombaža in svile. Pomen Šangaja moremo oceniti tudi na podlagi sledečih podatkov. Od vseh modernih tkalskih tvornic se nahaja v Šangaju nad polovica, in sicer točno 57%. Isto velja tudi za drugo važno panogo, t. j. za svilarstvo. V vsej Kitajski je danes 93 tvornic za predelovanje svile in od teh jih je v Šangaju 75 z 90.000 delavci. J a . •EDINOST* V Trstu, dne 3- marca 1927. DRAGOTIN BAJEC: Valvasor o naših Kraševcih V Sesti knjigi avojega, življenjskega dela «Die Elire des Her-mog-thumjs Krain» prinaša Valvasor med drugimi Mmmivimi opisi narodnih običajev tudi precej dodg oddelek o Kraševcih, o njihovi tedanji noši, o ženito-vanjskih običajih itd. Sklenil sem, da podam v naslednjih odlomkih vsebino gori omenjenega oddelka iz tako zanimive zgodovinske knjig-e in poučim zlasti kraško javnost o zanimivostih njenih prednikov. -Skušal bom včasih malo s smehom zabeliti že itak zanimivo snov, da bo privlačnost za Čitanje še večja. Valvasorju kraška govorica ni ugajala. Pravi, da je jezik Kra-Ševcev trd in okoren, včasih skoro nerazumljiv, vendar pa so govorili Kraševci še vedno kranjsko «špraJio», le da jo je včasih izgovarjava popolnoma spreminjala. Prebivali so tedaj Kraševci v velikih vaseh (kot danes), hiše so bile po večini zidane, strehe krite s kamenjem in opeko, hiše so. imele po veČini ognjišča (Camine). Nikar ne mislite, da je nepotrebno omenjati tako navadne stvari: kot so strehe, hiše in ognjišča. Treba je pobiti crno na zi ran je, ki ga imajo nekateri, da so s slamo krite hiše staromodne... in da predstavlja s kamenjem in z o-peko krita streha ., že velik napredek v narodnem gospodarstvu, namreč ker potem bi se težko vjemalo z logiko: Gorenjci, Dolenci in še ostali bogati Slovenci so imeli in imajo še po večini s slamo krite strehe... pa je dobro znano, kako so bogati... dočim imajo in... po Valvasorju so Kraševci že od nekdaj imeli... moderne, to je s kamenjem krite strehe-., pa so bili, so in bodo menda vedno ostali ubogi Kraševci, le kamenja siti... Pa brez zamere! Valvasor omenja nadalje, da so Kraševci kaj spretno znali rabiti prače... ter dosledno znali tudi prav pridno metati kamenje... «Kamor so pomerili, tja so zadeli». Ker pa takrat Kraševci še niso poznali pušk... pa je bilo kljub temu (čeprav niso poznali pu&k) precej nevarno karavan iti preko samotnih kraških planjav v poznih urah..., je nosil vsak moški s seboj veliko in dolgo čakano (na dolgo nasajeno dvostransko sekirico). O noši... moderno povedano... o modi se razmeroma danes np j-več razpravlja... vsaj v ženskih krogih... in tako bo gotovo zanimalo KraŠevke zvedeti, kakšna je bila takrat moda po njihovih vaseh... In če bom z odkritjem kake nove... stare modne oblike... ker moda, kot pravijo, se vedno povrača (z ozirom na Dar-winovo teorijo bodo počasi ljudje zopet začeli nositi parklje) ...pridal kak skromni donesek k modni umetnosti, bo moje sti-kaiije po orumenelem in od moljev oglodanem Valvasorju hva^ ležno poplačano. Torej začnimo pa o modi. Kraševci so nosili široke, napete hlače, katerim pravi Valvasor «Pump-Hosen». Te pumpaste hlače so bile narejene iz debelega, surovega platna. Nadalje so nosili nekako kratko «kami-žolo», na glavah deloma Široke klobuke, deloma pa majhne čepice, z navzgor zavihanimi o-krajki. Tako mc.ški; ženske pa so nosile čez glavo pregrnjene bele rute ali robce, pa ne kot drugod lepo skupaj zložene ali zvezane, pač pa kar sceloma čez glavo pregrnjene. Kot že ve vsak otrok, ki hodi v kino, sta moda in lepota skoro ena in ista stvar. Kjer je moda, tam je lepota, vendar pa dostikrat, kjer je lepota, ni mode... Zato ne smemo zameriti Valvasorju, če na tem mestu razpravlja o lepoti Kraševcev... in posebno še Kraševk. Kraševci pa naj nikar meni ne zamerijo, ampak Valvasorju, če pravi, da so bili njihovi moški predniki zelo grdi, divjaški in odporni, v obraz zelo očmeli od solnca. Nasprotno pa se Valvasor kaže pri nežnem ženskem spolu pravega kavalir j a. Zelo jim laska. Pravi, da so ponekod ženske nadvse lepe, bele in v resnici luštne (on pravi «sau-ber»). Le njihova noša da jim ne pristoja in kvari njihovo naravno lepoto. Kako ponižne so bile včasih Kraševke! Danes pa le obleka dela dekleta! Pri Valvasorju se špeglajte lepe Kraševke! Vendar pa je imel tudi Kras svojo posebnost, kar se tiče originalne in lepe ženske nošo. noša je bila razširjena v kraju, ki ga Valvasor piše Brech (ali Berscisa). Tu je bila note Bledeča: Ž en site so si ovijale okrog glave dolg, tenak robec in sicer tako umetno, da »o iz robca, ki je imel sicer le dva konca, naredile štiri konce; s tem namreč, da so robec dvakrat zapovrstjo pregnile in so jim vsled tega na vseh štirih straneh videli konci robca navzdol. In aieer tako, da na levi strani veliko nižje kot na desni, nad čelom je visel le majhen konček, dočim se je od-zadaj po hrbtu in vratu vlekel dolg in širok konec. To je bil četrti konec. Nekaj podobnega sem videl jaz sam pri kalabriški narodni noši. Nadalje so nosile ženske dolgo, črno krilo brez ovratnika, od spredaj na prsih pa sta jim bingljala dva dolga cafka. Ta obleka se od spredaj ni zapirala, le da je bila ob pasu prepa-sana z zelo tenkim modro-rde-čim predpasnikom. Pod to obleko so oblačile še drugo in sicer iz belega platna. Ta, že skoraj notranja obleka, se je ovijala vratu, bila je preprezana do predpasnika, od predpasnika navzdol pa, kjer obleka ni bila odprta, se je vlekel dolg usnjat rob. Pod td obleko so nosile še dolgo srajco, ki je bila daljša od gornje obleke. Pri vratu se je srajca videla. Nosile so rdeče nogavice in črne čevlje, ki so bili spredaj čisto okrogli, na čev-ljevi kapici pa so imele belo krpo. Moški pa so se oblačili kot po drugih krajih. Kot sem že zgoraj omenil, pravi Valvasor, da je ravno to zanimivo, da čimbolj so v kakšnem kraju moški grdi, tem lepše so bile tam ženske, čimbolj so bili kje moški začrneli, tem bolj bele so bile tam ženske «kot bi narava sama hotela primerjati ta dva spola: luči in temi»... pravi dobesedno Valvasor — «in jih postavila nalaSČ v tako nasprotje, in to kljub temu, da delajo kot moški, tako tudi ženske po polju ob največji vročini kraškega solnca.» Končno hvali Valvasor Kra-ševce, da so se jako radi brili in strigli (Die Manner gedulden auf ihrem Haupt keine Haare). Nikjer pa ne najdem, da bi govoril o Kraševkah, da se rade bri... p ar don, strižejo. Takrat se še niso, danes se pa... torej logično... zgodovinski razvoj... No pa dovolj! Prihodnjič pa o ženi-tovanjskih običajih! *** (Poisj . Pivka - Ženim pride po nevesto - Kako mre nevesta spat O pofodlnaii - Kakiae neveste so si Kraševci jemali) Preidimo sedaj na zanimivejše polje kraških «starožitnosti». To so njihovi nekdanji ženito-vanjski običaji... in sicer taki, kot jih popisuje /Valvasor. Ta snov je še posebno hvaležna sedaj, ko smo srečno privandrali v postni čas, ker spominja tiste, ki so se spravili pod zakonski «jarem»... na srečni ledih stan... Po nekaterih krajih Krasa in zlasti po Pivki (Poig — pokrajina od Razdrtega do Postojne in vse tja do Št. Petra na Krasu — vsaj meni se dozdeva, da sta Valvasorjev Poig in dannašnja Pivka — ena in ista stvar). Na predvečer ženitovanja je poslal ženin k nevesti po balo. Posebnemu ženinovemu odposlancu je ob tej priliki podarila nevesta, ali pa kdo izmed njenih domačih ljudi... žepni robec. Drugi dan je prišel ženin s starešino in z drugimi spremlje-valci-povabljenci k nevesti, da jo odpelje. Ko je vstopil v hišo, je nevesta izginila in na ženino-vo vprašanje, kje da je, so mu domači odgovorili: «Ni je do-ma». Starešina., ki je zastopal ženina, pa ni odnehal in na njegovo veliko prigovarjanje so pripeljali domači grdo staro žensko, v raztrgani obleki, zagotavljajoč, da ni druge pri hiši! Starešina je odgovarjal, da ta ni prava, on bi imel rad resnično nevesto, tisto, po katero so prišli. Nato so mu poslali mesto... tete, kot je bila navada na No-tranjskem... neko lepo žensko. To je vzel starešina in je rekel: «Ta je moja, toda jaz želim še eno za ženina!» Šele tedaj so pripeljali pravo nevesto. Starešina ji je nato vrgel okrog glave robec ali nekak šal in jo je povlekel k sebi. Po dolgem govoričenju in barantanju jo je starešina prepustil ženinu. Nato so šli vsi skupaj z godci v cerkev in sicer večinoma peš. Po poroki je šel sprevod z nevesto na ženinov dom. Med potoma je vrgla nevesta predse čez glave gostov kolač. Ta kolač so pobirali po cesti otroci. Ko je nato prišla nevesta na ženinov dom, je sama brez poziva sedla in ženinova mati ji je položila v naročaj ali pa na kolena malega otročička, ki ga je nevesta pričela ribati in poljubovatt. Zanimivo je tudi, kako so i vrstile pojedine. Prvi dan zjutraj so obedovali pri nevesti. Zvečer pa pri ženinu. Naslednjega dne so jedli pri ženinu. Tretji dan pa je gostil ženinov oče svoje ljudi, nevestin oče pa svoje. Naslednje, nedeljo sta prišla v goste ženin in nevesta k nevestinemu očetu, prihodnjo nedeljo pa k ženinovemu očetu. Šele tedaj se je končala svadba. Takoj naslednji dan po poroki sta šla nova zakonska v cerkev in sta dala brati eno ali več maš in sicer: ali za svoje stariše, ali za svoje sorodnike, ali pa za svoje umrle prijatelje. Valvasor pi^e tudi, kakšne neveste so jemali po Krasu. To vprašanje je po nekod po naših krajih še vedno odprto in če-stokrat prinašajo stari in patrijarhalni nazori o nevestah veliko zla in veliko nesporazum-ljenja v hišo. Kraševci pa so bili že takrat različnega mnenja o nevestah. Bili so kraji, kjer je veljala lepota nadvse. Kraševke, čujte, kako je bilo včasih in kakšne so bile vaše prednice! Valvasor pravi, da se je največ moških zaljubilo v lepe oči, to se pravi z lepimi očmi so jih znale loviti... Pa tudi, z rožicami, ki so jim cvele na licih. Dota da je bila lepota in pridne roke. So pa bili v nekaterih krajih ljudje, ki so cenili neveste samo po denarju. Če je bila krevljasta ali tako rumena kot vosek (Valvasorjeva primera), ali pa tako grda kot smrt (V. p.), samo da je imela bogato doto, pa je bila najlepša v vasi. To se je godilo po večini na Pivki. Denar je bila njihova šminka, pravi pa-mK|hp Valvasor. Denar je spremenil vraga v angel j a. No pa povejte mi, ali ni Se danes dostikrat tako!? Za danes dovolj! Pa še drugič o nekaterih ženitovanjskih posebnostih! Politične vesti Kako sodi rusko priprosto ljudstvo o sedanjem položaja v Evropi Moskovski dnevnik «Rabočaja Gazeta» je objavil te dni razne govoriee in mnenja, ki krožijo med priprostim ruskim ljudstvom o sedanjem političnem položaju v Evropi. Ti glasovi iz ljudstva so precej značilni. Nekateri delavci, ki so čuli o poskusih s strupenimi plini, bo mnenja, da so ti poskusi priprave za vojno. Mnogi pa so prepričani, da se je vojna že pričela, a da jo prikrivajo ljudstvu. Neki delavec v tovarni «Dux» je pisal «Rabočaji Gazeti», da je njegov tovariš Že začel spravljati moko in .druga živila, ker se hoče preskrbeti za slučaj, ako bi vojna trajala dolgo časa. Nekateri delavci so se izrazili o bližnji vojni tako-le: «Mi mnogo govorimo, a se malo pripravljamo. Naj izbruhne vojna ali ne, mi moramo biti pripravljeni. Država mora imeti večjo zalogo hrane in vojnega materijalan. Neka delavka v Putilovskih tovarnah za avtomobile je pisala sledeče: «Tudi me žene moramo obrniti svojo pozornost vojnim stvarem; Če ne bomo streljale, pa bomo dobre strežnice ranjen-cem». Rudar v premogovniku je v svojem dopisu, tičočem se istega vprašanja, omenil med drugim sledeče: V vseh večjih podjetjih je treba ustanoviti in iz-vežbati v orožju pehotne bojne oddelke». Kakor je razvidno iz teh in številnih sličnih dopisov, ki jih prejemajo razni ruski listi iz ljudskih krogov, je rusko ljudstvo glede miru zelo skeptično. Kako se množi prebivalstvo Čehoslovaiko Po nedavno objavljenih statističnih podatkih je imela Ce-hoslovaika dne 31. decembra 1926. leta 14,356.600 prebivalcev (v 1. 1921. je štela 13.613.172 duš). Na Češko pada 6,922.600, na Moravsko 2,806.500, na Šle-zijo 721.500, na Slovaško 3 milijone 222.600 in na Podkarpat-sko Rusijo 638 400 prebivalcev. Čehoslovaška se nahaja po številu prebivalstva na sedmem mestu med evropskimi državami Na en kvadratni kilometer pride 102.5 prebivalcev. Najgo-stejše je naseljena Češka, kjer pride 133 duš na en kvadratni kilometer. Glavno mesto Praga Šteje 737.000 duš. DNEVNE VESTI SLOVO. O priliki mojega odhoda i* države pošiljam pozdrave našemu dobremu ljudstvu na sploh, prijate* ljem in znancem še posebej. Iskrena hvala onim, ki so mi kakorkoli bili na uslugo. Šorli. QL ASE ENA VEST. T« dni je napravil izpit na bo-lonjskem konservatoriju vijolinist Hubald Vrabec. Znan je vsakomur, ki «e je brigal za naš glasbeni na-radčaj, ter posečal nastope Glasbene Matice. Vrabec je prvi gojenec, ki je dovršil glasbene študije na tem zavodu. Njegov učitelj je prof. Avgust Ivančič. Nadaljnih uspehov želimo absolventu in njegove-inu učitelju! •ŽENSKI SVET*. Uprava «2enskega Sveta» prosi vse svoje nove naročnice in vse one, ki so te dni kaj naročile ali reklamirale, naj potrpe nekaj dni. Poslovanje je namreč znatno zastalo radi bolezni skoro vsega oso-bja. Uprava «Ženskega Sveta». Is drnitva državnih upokojencev. Dne 6. marca t. 1. bo imelo Društvo državnih upokojencev za Julijsko Krajino svoj letni občni zbor z dnevnim redom, ki je bil že objavljen. ♦ Iz tržaškega življenja Dva samomora Včeraj popoldne se je odigral v bornem stanovanju v pritličju hiše 5t. 35 v ulici Madonnina žalosten dogodek. Mlada žena in mati si je ob dramatičnih okolščinah vzela livljenje. Nesrečnica, edenindvaj-setletna Emilija Škerpat,- poročena Lockel, se je pred par leti omožila z nekim carinskim stražnikom, s katerim je imela otroka — deklico, ki ji je sedaj komaj dve leti. Mlada zakonca sta sicer živela skromno, a vendar sta bila na-vizno popolnoma srečna. Nihče ni slutil, da bo to mirno družinico tako kmalu zadela kruta nesreča. Včeraj okoli 13 ure je Lockerlova pripravila kosilo za moža, ki je kmalu potem prišel domov iz službe. Kakor navadno vsak dan, je mož spregovoril par besed z ženo ter nato sedel k mizi. Prej pa si je odpasal službeni revolver ter ga položil na neko omaro v sobi, kjer je lena baš pospravljala. Komaj se je mož lotil skromnega kosila, se je nenadoma razlegel v sobi o-ster pok, kateremu je sledil bolesten stok. Sluteč, da se je zgodilo nekaj hudega, je mož planil v sobo, kjer se mu je mahoma razkril presunljiv prizor: žena je ležala na postelji nezavestna; krvavela je iz rane na prsih, a v desnici je tifičala njegov revolver. Ob tem pogledu je mož na mah uganil, kaj se je zgodilo; ves obupan je pokli-' cal na pomoč ljudi, sam pa je pohitel telefonirat rešilni postaji. — čez par minut je bil zdravnik na licu mesta, a je spoznal, da je prišel zaman; nesrečna ženska je bila že mrtva; krogla, nam er j ena proti srcu, je poškodovala važne iivljenske organe, radi česar je smrt nastopila skoro hipno. Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je ugotovila dejansko stanje, nakar je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Vzroki, ki so privedli Lochelovo do žalostnega koraka, so popolnoma neznani. * m m ' Sinoči okoli 20. ure je stopil v bufat Paolazzi v ulici S. Lazzaro št. 10 dostojno oblečen mladeni? kakih 26 let, sedel za mizo v sepa-reju, kjer tedaj ni bilo nobenega drugega gosta, ter si naročil nekaj jedi in pijače. Preteklo je kake pol ure, ko je gostilničar nenadoma zapazil, da je gost izginil. — Sprva je mož menil, da jo je mladenič skrivaj odkuril, da ne M plača! računa, ki je znašal kakih 10 lir, a ko je ugledal njegov klobuk na stolici, se je pomiril, č"š, mladenič je šel v stranišča Toda preteklo je ?e kakih 10 minut, a gosta še ni bilo na spreglej Zato se je gostilničar naposled odločil, da pogleda, kaj je-z gostom. Potrkal je na vrata stranišča, ki so bila zaprta od znotraj, a ker ni dobil nikakega odgovora, jih je po kratkem premišljanju šiloma odprl. Tedaj se je znašel pred prizorom. ki ga je navdal z grozo: mladenič je visel obešen na ovratnici, privezani k cevi vodne napeljave; visel je tako, da so se mu noge dotikale tal. Gostilničar je naglo poklical nekega gosta in z njegovo pomočjo rešil obešenca iz strašnega položaja. Nato je bil nemudoma poklican na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel samo ugotoviti da je nesrečnik že mrtev. Truplo je ostalo na licu mesta dokler ni dospela sodna komisija, ki je bila takoj obveščena o dogodku; nato je bilo truplo prepeljano v mestno bolnišnico. Samomorilec je bil spoznan za 261etnega Galliana Sandri, stanu-jočega v ulici Ganova št. 12. Kaj je nesrečnika dovedlo do obupnega koraka, ni znano. Pretepel ženo in taiio. Včeraj predpoldne je prišla na rešilno postajo 22-letna zasebnica Štefanija Radinovich, stanujoča v ulici Maiolica št. 4, ter si dala iz-lečiti številne poškodbe in bunke na rasnih delih telesa, ozdravljive v 5—6 dneh. Ženska je povedala, da jo je zdelal tako njen mož, 25-Ietni natakar Luka Radinovič, s katerim se je bila sprla radi družinskih zadev. Kako uro pozneje, odkar je Radi-novicheva odšla, je prišla iskat pomoči na rešilno postajo njena 63-letna mati Marija Rebulla, ki je imela vso glavo v bunkah in praskah. Kakor je povedala starka, je tudi njo pretepel nasilni svak, ko se je vračala s hčerjo z rešilne postaje domov. Čakal jo je v veži in komaj jo je ugledal, je planil proti nji ter jo začel obdelovati s pestmi in klofutami. ; Tudi Rebullova bo čutila posledice svakovega ... kavalirstva kakih 5—G dni. Huda nezgoda kolesarja. Ko se je 38-letni pomorščak Josip Pagan včeraj predpoldne vračal s kolesom s Kontovela, kjer stanuje, v mesto, je medpotoma na nekem ovinku blizu vasi izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Priskočil mu je na pomoč 37-1 etni Karel Re-ghent iz Kontovela, ki je kmalu potem privozil ondot mimo, ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da ima Pagan poleg hude rane na čelu tudi pretresene možgane. Siromak je bil sprejet v kirurgični oddelek; o-zdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 2—3 tednih. Nesreča pri delu. Pri delu na parniku «Sofija», zasidranem v prosti luki Duca Đ'Ao-sta, je 32-letnemu težaku Alojziju Caputo, stanujočemu v ulici Ma-donna del Mare št. 4, včeraj predpoldne padla na desno nogo težka tračnica in ga tako hudo zadela da mu je zlomila ud pod kolenom. Nesrečni težak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zlikovski napad na blagajno. 1175 lir plena. Niti predpreteklo noč, ko je vse hrupno proslavljalo Kurenta, niso zlikovci držali križem rok. Menili so, da je takšna noč najbolj pripravna za kaka drzno podjetje, zato niso hoteli zamuditi ugodne prilike. To pot so si izbrali za cilj blagajno družbe «Societ& Anoni-ma Triestina di Trisporti», ki ima svoj sedež v ulici Ghega št. 8. S ponarejenimi ključi so odprli dvojna vrata ter tako prišli v pisarniške prostore, kjer so takoj napadli blagajno; s tihim svedrom in pre-šičjim parkljem« so jo razparali na levi strani ter jo izpraznil. Plen pa je bil dokaj boren; znašal je točno 1175 lir v gotovini. Zlikovci so nato še prebrskali razne predale, a ker niso našli ničesar, so jo končno nemoteno odkuriii. Tatvina je bila včeraj zjutraj, ko so jo odkrili uslužbenci družbe, javljena kvesturi. Nesreča s šrapnelona. 48-letni kamnosek Martin Kožu-ta, iz Sv. Križa pri Trstu je včeraj popoldne posekal v svojem gozdu dve drevesi ter nato naložil debli na ročni voziček, da bi prepeljal domov. Ker je voziček obtičal v blatu, je nato Košuta prijel za kolo da bi pomagal speljati tovarišu, ki je spredaj vlekel voz. Toda komaj se je voziček premaknil, je eksplodiral pod kolesom šrapnel, ki je bil skrit v zemlji. Drobci so zadeli Košuto v levo roko ter inu hudo razmesarili 3 prste. Mož je moral v bolnišnico, kjer se bo zdravil 4 tedne. TELESNA VZGOJA SPORT TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA IN S. S. (Uradno) Oodobrene tekme: Prosveta-Con-cordia 2-0 (forfait); Obzor-Zora 8-1; Tommaseo-Adria 2-0. Prenošene odobritve vseh ostalih tekem, ker niso še došla poročila. Ka^en igralcu: Igralcu Golob (Zora) zabranjeno igranje za 3 nedelje radi nedostojnega vedenja napram sodniku; igralec Zorzon (Ivan) dobi ukor radi žalitve nasprotnega igralca. Nedeljske tekme in sodniki: I. divizija: Igr. Obzor: Obzor-Adria ob 15, (sodnik g. Novak); igr. Adria: Concordia-Zora ob 13.30 in Prosveta-Tommaseo ob 15. (sodnik g. Kraljič). II. divizija: Igr. Obzor: Rocol-Jadran ob 13.30 (sodi g. Smerdel); igr. Adria: Sv. Ivan-Bazovica ob 11. (sodi g. Pertot); počiva »Opčine«. Redovan je I. divizije: Obzor 9 7 2 0 33 : 5 IG Adria 9 7 1 24: 6 15 Tommaseo 9 6 '1 2 15 :10 13 Prosveta 9 5 1 3 23 : 9 11 Concordia 9 3 0 6:17 4 Zora 9 1 0 8 4 : 33 2 Sparta 12---6 :31 0 T. V. N. -S. U. Tehnično Vodstvo Hazene. (Uradno) Odobri se forfait Rocol-Adria 6-0 v prid Rocolu. Nedeljske tekme: Ker se preteklo nedeljo ni mo&la mršiti tekma Sparta-Prosveta, se bo odigrala v nedeljo 6. t. m. na igrišču Adria ob 10. uri. Sodnik g. Pavlovič. Prosveta je naprošena, da začrta igrišče. Komisar. TEHNIČNO VODSTVO LAHKB ATLETIKE. Uradno , Oroes conntry, ki bi se moral vršiti 20. t. m^ se prenese na 27. Rok za vpisovanje zapade 22. marca. Komisar. Sv. Ivan - Jadran 2-1 (0-1) Tekma se je vršila v najboljšem razpoloženju obeh čet ter v živahnem tempu. M. D. Rocol. Danes ob 21 redna tedenska se« ja vodstva športnega odseka v novih prostorih. — Načelnik. Rocol - Jadran Da je prvenstveni boj letos i »olj zanimiv v drugi nego v prvi diviziji, nam jasno kažejo klasifikacije ter ponosni nastopi štirih pr-voimenovanih čet v klasifikaciji. Rocol si je znatno opomogel in ni dvoma, da si bo ta tehnična četa znala priboriti letošnje prvenstvo. Jadran, ki se pa že od lanskega leti) z železno voljo bori za prvo mesto, bo skušal tudi v nedeljo potlačiti «Rocol» in si priboriti zmago, ki pa zahteva mnogo truda. Tekmi, ki se bo vršila v nedeljo ob 13.30 na igrišču v Rocolu, bo gotovo prisostvovalo mnogo našega športnega občinstva. — B. F. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE «TRG. DOM» Španska muha. V soboto zvečer in v nedeljo popoldne se bo predstavljala v Trgovskem domu» veseloigra «špan-ska rnoiiav. Pogreb. Pogreb pokojnega Antona Orza-na se je vršil ob največji vdeležbi goriškega občinstva, oblastev, Šo?, korporacij in ustanov. S pokojnim Orzanom lega v grob ustanovitelj ene izmed najmočnejših trgovskih podjetij v Gorici, ki ima svojo klijentelo, male slovenske trgovce, po celi deželi. Kot trgovec je bil pokojni Orzan splošno spoštovan med našimi trgovskimi sloji. V narodnem oziru je bil pokojni Orzan tudi v časih pred vojno jako zaveden Italijan; bil je tudi tedaj, ko je to pod bivšo Avstrijo pomenilo nevarnost. Našim narodnim težnjam po slovenskem šolstvu in enakopravnosti jezika je pa seveda vedno nasprotoval in bil naš narodni politični nasprotnik. Vpisi v zadružni register. Pretekli mesec so bile vpisane v zadružni register sledeče zadruge; 1) Zadružna mlekarna v Poljanah, 2) Gospodarska zadruga v Ga-brijah, 3) Zadružna mlekarna v Nemškem rutu, i) Zadružna mlekarna v lluda-južni, 5) Zadružna mlekarna v Dolu pri Cepovanu, G) Zadružna mlekarna v Kojei, 7) Živinorejska zadruga v Vrh-polju, 8) Zadružna mlekarna v gornjem Lokovcu, 9) Zadružna mlekarna na Se lih pri Volčuh, 11) Zadružna mlekarna v Labi-njah pri Cerknem. 12) Zadružna mlekarna na Vratih pri Cepovanu. Zaključki pusta. Prva In zadnja letošnja naša družabna pustna prireditev v «Trgovskem domu» je potekla v živahni in umerjeni zabavi. Prireditev je počastil v pričetku tudi g. prefekt ter nekoliko časa motril veselo vrvenje v dvorani. Prireditve se je udeležilo kot po navadi množica deželanov ter nekaj Trža-čanov. V gornji dvorani se je zabavala mladina ob zvokih godbe, spodaj je pa zaloško vino privabilo iz pevskih ?rl polno pesmi. Z KRASA. Kot je znano, je po južnem delu Krasa v okolici Komna jela razsajati hripa ali influenca. Največjo moč je imela v občinah VojŠčici, Temnici, lirestovici Kostanjevici, Goij uiskem in bližnjih vaseh. Morali so v kaki bi^i kar vsi v posteljo za par dni brez izjeme. Kdor se ni med tem časom zadostno varoval, je bil v nevarnosti da si nakoplje se kaj huj^i -a. nevarna je pri tej bolezni pljučni« a. Smrtnih posledic dosedaj ni, pač pa je več ljudi hudo bolnih v postelji. Zdravniške oblasti so baje izdale ukaz, povodom te bolezni ustrajnim zdravnikom (kot n. p. v Komnu), naj bi bolje kontrolirali javno zdravje. Za občine komenskega o-kraja je zdravnik na razpolago občinstvu v vsaki občmi \ občinskem uradu za par ur in to e. krat na teden brezplačno, vsakdo ^a lahko poseti in se pusti predli lat. K bolnikom, ki ne morejo z;;p .-♦iti postelje, pride zdravnik na dom. Bolezen je začela polagoma od-nehovati in upanje je, da bo v nar tednih konec lej neprijetni epidemiji. IDRIJA OB BAČ1 • Naša mlekarna je od '-vole ustanovitve sem izdelovala izključno samo sir, ki se je vedno dobro prodal, ker imamo izvrstnega n ie-karja, zato je tudi blago prvov: -t-no. Sedaj pa je mlekarna naj i-vila pogodbo z nekim Zbogarj ki da bo kupoval celo mleko. !'«> mojem mneniu pa bi bilo bolje V Trs hi, dne 3. marca 1927« •EDINOST* III. tudi nadalje izdelovati sir, ker so sedaj začele po veČini vse mlekarne izdelovati maslo, sir pa bo začel primanjkovati in cena bo narastla. Posebno naš sir, ki je, kakor rečeno, prvovrsten, bi se lahko vedno dobro prodal. Zato bi bilo najboljše tudi nadalje izdelovati rflr, kakor do sedaj. — J. P. Vesti iz Istre IZ POBEGOV PRI KOPRU. Dne 13. februarja t. 1. smo spremili k večnemu počitku g. Angelo Pečarič roj. Muzenič, soprogo Ri-harda iz dobro znane družine pokojnega Rudolfa Pečariča. Revica je bila v cvetu mladosti, komaj 33 let stara. Bolehala je več let na obistni bolezni, a slednjič ji je u-gasnila lučko življenja neusmiljena in zavratna kap. — Pokojnica je bila vzor žene — gospodinje, dobrega srca in plemenitega značaja. Vsi so jo radi imeli in cenili. — Da je to res, je pričal njen pogreb, kakršnega Pobegi še niso videli. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču je pevski zbor iz Dekanov pel krasne žalostinke. Tudi vrla pobežanska godba se je izkazala s svojimi ganljivimi mrtvaškimi koračnicami, — Pri odprtem grobu se je poslovil od blagopokoj-nice z lepimi besedami gospod Peter Bertok. Pokojnici večni mir in pokoj, soprogu Rihardu in užaloščenim družinam naše iskreno sožaljel VaŠčan. Reška pokrajina ILIR. BISTRICA Velecenjeni gospod urednik! Prav iz srca me razveseli, kadar kaj čitam v Vašem cenj. listu 0 našem kraju, in zares obžalujem, da smo. posebno mi BistriČani, ki se radi postavljamo s svojo omikanostjo in naprednostjo^ tako leni v dopisovanju. Zato sem z zanimanjem čital dopis iz II. Bistrice. Le ker sem si svest, da govorim v smislu ogromne večine našega prebivalstva, in predvsem, da opisujem resnico, odgovarjam nedeljskemu dopisniku. On najprej opisuje, da smo srečno odplesali dva plesa, da pričakujemo še kakega, ter dodaja upanje, da bo potem konec. Sledi nato jadikovanje o nemoralnosti in potratnosti pri plesih, o gospodarski propasti, fci nam grozi vsled plesov itd., sploh vsa tista žalostna, stara pesem, ki jo Čitatelji «Edinosti», žalibog, že znamo na pamet in ki je za druge kraje mogoče opravičena, ki pa glede Bistrice in njenega okraja ni na mestu. Gospod dopisnik daleč pretirava in obžalujem, da ga osebno ne poznani, gotovo pa je to človek, ki nosi temne moralne očali in povsod črno vidi. Najbrže tudi ne ve, kako noro se pleše v drugih krajih naše domačije in mu vsled tega manjka vsaka podlaga za primerjanje. V našem okraju ima vsaka vas ples, po enkrat na leto o priliki domačega opasila in mogoče še ma ali druga poleg tega še ples o pustnem Času. Vsakonedeljskega rajanja, ki je v navadi drugod, naš okraj ne pozna in ni nikoli poznal, in tudi za Bistrico, ki je po številu in izobrazbi svojega prebivalstva bolj razvita, velja isto. Vprašam gospoda dopisnika, kako naj nam teh par plesov na leto pripravi gospodarsko propast? Mislim in upam namreč, da so vsi resni in trezni možje našega naroda v tem edini, da plesov ne bo mogoče iztrebiti in da moramo stremeti edino za tem. da jih omejimo ter jim damo lepo dostojno obliko. To pa je v Bistrici doseženo, kolikor se da doseči. Škodljivi v vsakem oziru so plesi v malih, zakajenih gostilniških prostorih, kjer ena desetina navzočnih žrtvuje Terpsihori, vsi ostaTl pa veselemu Baku, tega pri nas v Bistrici ni. Pleše se v čednem lokalu, vsi udeleženci so po zunanjosti in oltj ašanju dostojni, zraven je iz-klju."ena vsaka ostudna frakarija; na vseh bistriških plesih do sedaj ni bilo niti enega pijanega človeka, čeravno so se ti še precej zavlekli. Ne dragi gospod dopisnik, tako strogi ne smemo biti! Ce smo enkrat edini v tem, da so plesi potrebno zlo. potem moramo biti le zadovoljni, da so j .'i nas plesi taki, kakršni so. Na na~ih plesih se posameznik ne pohujšuje in ne upro-pasca gospodarsko, pač pa ob zerle-du drugih lahko vidi, kako se človek lepo zabava na dostojen na- čin. Hvaležni moramo biti, da tako skrbi za dobrobit našega okraja-le prehudo naj ne sodi. Jaz imam vtisov, da je naš okraj preveč enostransko navdahnjen na gospodarsko stran in da se pri tem zanemarjajo posebno kulturne potrebe. Vsled tega je edino pravilno za nas, da pazimo na to, da damo našim plesom, kar jih je tradici-jonalnih, kolikor mogoče plemenit značaj in obliko in tako bodo plesi Se lahko vsaj za majhen del pripomogli k naši kulturni povzdigi. Domačin. Znanost in umetnost Najstarejši časomer na svetu. Ena izmed mnogih zanimivosti v starem grškem mestu v Atenah je star osmerokoti stolp, ki mu pravijo «Stolp vetrov» ali pradavni «Horologium». V Kristusovem času in prej niso sicer poznali še »časovnih tabel», a vendar so morali imeti nekaj, s čimer so merili čas, in tako je bila izumljena solnčna ura. Ta priprava je bila sicer dovolj dobra v solnčnih dneh, ni pa mogla služiti svojemu namenu, če je bilo oblačno. Andronicus iz Cira, grški astronom, ki je živel kakih sto let pred Kristusom, je bil tisti, ki je zgradil Horologium. Ta osmerokotna stavba je bila zgrajena iz penteliškega marmora in je merila v višino trinajst metrov v premeru pa osem metrov. Na vrhu stolpa je stal il brona narejen Triton (danes ga ni več), ki je s palčico v roki kazal, v katero smer piha veter. To je prva vremenska veternica, ki je znana v zgodovini. Na zunanji strani na vrhu vsake od osmih sten ali stolpovih stranic je bila vklesanfi reliefna podoba, ki je predstavljala enega izmed osmih poglavitni® vetrov, itfa tistih stranicah, ki so bile obrnjene proti solncu, se more še danes opaziti črte in kroge &olnčnih ur. Toda v notranjosti stolpa vidimo prvi uspešni poizkus merjenja časa brez pomoči solnca. Principi te «ure» so približno taki, kot so jih poznali Kitajci mnogo stoletij pred Kristusom ,toda opisani Horologium je bil zgrajen v večjem obsegu in čas je kazal mnogo natančnejše od kitajskih časo* merov. Na sredi kamenitega tlaka v stolpu se je nahajal globok vodnjak, ki je v premeru meril komaj kakih trideset centimetrov. V ta vodnjak je pritekala voda v enakomernem toku. Na površju vode v njem je plavala lahka stvar, na katero je bila pritrjena navpična palica. Cim več je bilo v vodnjaku vode, tem višje je stala palica. In na slednji so bile zareze, ki so označevale čas. Vodnjak so izpraznili, ko je bil poln. Znabiti se je to avtomatično izvršilo, ko hitro je voda dosegla določeno višino. F. M. Gospodarstvo TRŽL KMET. DRUŽBA V TRSTU bo imela danes zvečer redno odborov o sejo ob navadni uri. SEMENSKI KROMPIR. Zgodnji Rožnik je včeraj dospel Iz Jugoslavije. Naročnike vabimo, da ga CLmpreje dvignejo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ul. Torrebianca 19, in Raffineria 7 SEMSNA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dražba v Trstu ima v zalogi: Semena, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije. Trave in deteljo zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nice. Razno kmetijsko orcdje ročno in vprežno; pocinkano žico za vinograde, šape okoličanske in kraške, železne vile, grablje, cepihae nože, drevesne škarje, ter razno drucfo orodje. Drevesni karbonllej ali tendrfn, preizkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavce sadnega drevja. Umetna gnojila. Mešanica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Čebelarske potrebščine nam dospejo v kratkem. ŽVEPLO IN MODRA GALICA 2iiž& se čas preskrbe. Ne zamudite določiti vašo potrebo. Cene modri jjalici, nemški v sodih, smo določili za narečiIp, ki dospejo do z&Jnjega t m. po Ur šteriin 21.18, cif Trst, neocarinjeno. SEMENSKI OVES IZ ČEŠKE sprejemamo naročila le do zadnjega t. m. SEMENSKA USA Vsako leto je težko dobiti pravo semensko ajdo. Vzroki: prepozna naročila. KOSK ZNAMKE «MKRKUB» Zadrege In gaopeodejeloo Ktrefeujejo večje število fce *», vabimo, da prijavijo m, ki Je bode potrebovali, kar bo naročiti le toliko, kolikor videvamo, da Jlk lahko oddamo. Predcnambe in naročila je poslati na naslov: Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torre bianca 19. Semenski krompir Iz Jugoslavije. Semenski krompir «Oneida» iz Jugoslavije je dospel. Posamezne naročnike ki so naročili blago pustiti v skladišču vabimo, da ga čimpreje dvignejo. XIV. VZORČNI SEMENJ V PRAGI Od 20. do 27. marca se bo vršil v Pragi XIV. vzorčni semenj. Ta ustanova je deležna vsako leto številnih obiskov toliko s strani čehoslovaških kolikor tudi inozemskih gospodarskih krogov. Ti poslednji so se prepričali, da se morajo udeleževati s.enmfk, Če hočejo priti v trajne trgovinske stike s srednjeevropskim trgom, čigar središče je Praga že po svoji zemljepisni legi. Ze sedaj je očitno, da bo letošnja udeležba številnejša, nego je bila v jeseni leta 1926. V mnogih, kategorijah je bil ves prostor oddan že v prvih dneh januarja in težko se bodo mogle namestiti vse prijavljene firme. Ne samo pokriti prostor, temveč tudi obširni prostor pod milim nebom (ki meri 28.000 m2) bo popolnoma zaseden. Med kategorijami, ki bodo zastopane na semnju, naj omenimo nekatere, ki so važne z oziram na italijan&ik trg: kovinar-stvo, mehanika, livarstvo in elektrotehnika. Ta poslednja kategorija šteje sama nad 500 razstavi j alcev. Dalje mizarska, strojarska, tkalska, steklarska, porcelanska in keramična industrija. Na semnju bo tudi več posebnih razstav kot n. pr. razstava pohištva, ki bo zavzemala 4500 m3 prostora, dalje razstava motocikl je v (z zemljiščem za poskusne vožnje). Te razstajve se udeležijo v velikem številu meriške firme. Končno razstava radia, čehoslovaških mineralnih vod itd. V interesu nadaljnjega razvoja trgovinskih stikov med Italijo in Čehoslovaško bi bilo želeti, da bi se italijanski trgovci ude-, ležili v velikem številu praškega vzorčnega semnja. Posebno tržaški trgovci in trgovci drugih jadranskih pristanišč bi se morali podati na lice mesta, da se seznanijo z raznovrstnim industrijskim delovanjem Ceho-slovaške. Na ta način bi se doseglo, da bi se od noša j i med o-menjenimi pristanišči in Čehoslovaško ne omejevali le na tranzit. . Severnonemška pristanišča, ki konkurirajo z italijanskimi, se udeležujejo preko svojih zastopnikov vseh praških sem-njev. Njihov zgled bi se moral posnemati. BL DAROVI Ob priliki svatbe g. Janka Rau-bar-ja in gdčne Marije roj. Bizjak iz Repentabra je darovalo omizje Lit 102.— za «Šolsko društvo». Novoporočencerua obilo sreče v njiju novem stanu, ostalim darovalcem prav srčna hvala! Ker se ni mogel vdeležiti pogreba blagopokojnega. prečastitega gospoda Antona Cok-a, daruje g. Slavoj Praprotnik Lit 10.— »Šolskemu društvu». ^rčna hvala! r Zobozdri ik Dr. SARDOC D. ordinira v TRSTU KaH.lL MriMi SI. ff UL M fiaS.fiMHi) Od 9-12 ia od 3-7 lio S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je priljubljeni sin, mož, oče IVAN MILLONIG gostilničar in posestnik po težki in mučni bolezni preminul Pogreb predragega pokojnika se bo vriii v četrtek, dne 3. t. m. ob 2. uri pop. izpred hiše žalosti v ulica Časa Rossa it. 4. Gorica, dne 2, marca 1927. ŽALUJOČI OSTALI. BERUTZ-PGGL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-237 TI flTUPFfl N- Bor?atti & Fig lio, Trst, UJtlttithH Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poitenih cenah. Govori se slovenski. 231 DIANIKI harmoniji, avtomatični kla-rlHlKIIllf virji, novi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Rlosa, Trst, Valdirivo 24. 286 ENONADSTROPNA, nova hiša, z velikim vrtom, se proda na periferiji Gorice. Naslov pri goriški upravi. . 257 17 LETNA deklica, za lahka domača dela, se išče za ves dan. Predstaviti se od 1 do 2 ure. Naslov pove tržaško uprav-niStvo. 289 PODJETNIKA, ki bi skuhal dnevno dva vagona oglja, iščem. Gozd za oglje najprimernejše obraščea, teren lep, v enem kompleksu. Dela za dve leti. Ponudbe na A. Kajfež, V "evje, Jugoslavija. 290 SOBICO (in .u-ano) iščem. Ponudbe na tržaško upravnistvo pod «mladenič» 291 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, samostojna moč želi vstopiU v službo. Pripravljen tudi sprejeti vodstvo kake podružnice. Naslov pod «Zanesljiv» na goriško upravo. 292 PO VMJJ3I cenah kot vsaka droga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. 267 STOLARNA, dobro vpeljana se proda ali da v najem z vsemi v to stroko spada-jočimi strofi. Pojasnila daje F. Paternost v Postojni. 265 SEDLARJU Radi izselitve je na prodaj dobro ohranjen stroj za skubljenje volne in žime. Poizvedbe pri Andreju Kline, Gaberče pri Senožečah. 279 KVAS najboljše vrste Soc. Ligure Lora-barda po L 5.30 kg, pri F, Raubarfu v Ajdovščini. 256 TRTE, cepljene, kraški refošk, frank i-nja, sladčica, grganja, briška Jjlera, kla-renca, ■divje bilfe in razna sadna drevja prodaja trtnica R. Tavčar, Ivanjigrad p. Komen. 274 SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, laa'okrvnost. cb.ii-mof iost. Izdelek lekarne CasteJJanovicii, Irst, Via dei Giu-liani 42. 229 ELIZIR CBINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo ▼ lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 230 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 265 BABICA, avtorizirana, diplomirana, Emi Adele Emerschitz- sprejema noseče, Sbaizero, Farne t o 10 (podaljšana Ginna- stica), lastna vila, tel. 20-64. 211 Dr. A. GRUSOVIN . bo fe preselil s svojim zdravniškim ambula-torijem v ulico Arcivescorado iL 7, l • Gorica, nasproti nadškofijske palače. * JE 0 R! C tU ALH&'M A 21 tO i | KI OD.ftftAVj ftADiKAIM KURJA OČESA Jft fi® 1 DOBIVA SE V VSElf ItKARHAH vSSEr fUlUU SPtkk - tU tu S. P ero t8 - Trst --JT ^ ^"^ftV—jt V prodajalni 255 Corso 20 se nadaljuje foilnteRtarot! razprodale ZENNARO & GENTILLI TRST Skladišča: Via P. L. da Palestrina 3. tel. 225. Prodaja nu drobno: " Piazza in Via Renato Imbriani, tel. 2689. Prosta luka: Skladišče 4 Največja skladišča Julijske Krajine tuzemskega porcelana stare in odlikovane tovarne RICHARD-GINORl Doccia (Firenze) s skladišči za tranzit in izvoz porcelana, lončevine, kristalov, stekla, namiznih in toiletnih servisov, damižan, črnih, belih In zelenih steklenic za lekarne. Velika partija porcelanastih krožnikov za dom in restavracije. PRILIKA: za itn plitva in eo Krožnih Lit 9*60 Velika zaloga majoličnih umetnin, potrebščin za razsvetljavo, cevi za svetilke, tulipanov in kiobnkov za elektriko, kovinastih potrebščin in vseh drugih potrebščin. Steklene Sipe, prozorne in barvane v vsaki meri, debelosti in kakovosti. Ornamen-tal-te išpe, bele in barvane, katedralne, kristali v debelosti 40 mm, parabrise za avtomobile, navadao steklo za pode. debelo do 40 mm. Imitacije krist.ila do 2 metrov širokostl in 4 metre visokosti, debelega 4 V'3 do 6 mm. Lastna tovarna za izdelovanje in brušenje zrcal, zvez v svincu in medenini, zatem-nenlh šip potom kisline ali peska. Delavnica v lastni hiši v Rojants Cene zmerne. Največja prikladnost. Na zahtevo ceniki in proračuni brezplačno Govori se slovenski Em. cg & m* ^^ StroM ra Šivanje, vezenje • rC( ENi W inpistenjc.. n v^- ko obrtnijo. Potrebščine TRST, Via MucEa vecchia 3 Napeljave 2 a;crr 36' norti. Popravila. - ca nagistratvia--BfC-ri»ljec«K pouk t vcaraju HM o „Edinost!" Imajo nsl&ollžl uspeh ^■F^^psrii"!"11........ VAZN O! ¥AŽN O! Naznanjamo vsem zvestim odjemalcem našega slovitega izdelka, da ta ne nosi več znamke SCHICHT z jelenom, pač pa ime Milo ILrCO z znamko škaf se izdeluje po istem načinu in iz istih surovin, ki smo jih do sedaj uporabljali za izdelovanje mila Schicht-Jelen in je vsled tega popolnoma slično prejšnjemu izdelku. Gospodinje, ki ste preizkusile dobroto in učinkovitost našega izdelka, rabite od sedaj naprej izključno Samo z rabo tega mila bodete prihranile na trudu na lm%u in na denarju. Z največjim spoštovaniem FIBiHS M Bil, RltEEii, KIIeE SI I. LEVI & Co., FSUMH. v^H—r-"========m 0 H. ----------- -— P. O D L i s T E (66) V. I. KKIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN V resnici pa ni bankir sploh mislil na kaj takega; po onem pomembnem plesu in njegovih posledicah je Samuel postal miren, mračen in nezaupljiv napram lepemu spolu; ni iskal več aristokratske družbe, tudi sta minuli skoraj dve leti, odkar ni videl Valerije, in pečal se je saino s svojim poslom, ki je tako uspevaj kakor pod vodstvom starega Abrahama. Samo doma se ni počutil dobro. Ker je bilo njegovo razmerje do žene neiskreno in napeto, je hodil zvečer v klub ali v gldališče ali kamorkoli, da le ni bil doma. Tudi tistega dne je rekel Huti, da ga ne bo doma np za obed ne za večerjo. S tem jo vzbudil v njej •►rezclno sumničenj in vihar ljubosumnja. Hkratu se je v glavi mlade žene zabliskaJa odločna misel. Pozvonila je in ukazala pestunji, naj odnese otrcka. Ruta je sklenila iti v moževo sobo. Poiskala je ključ od vrat, upajoč da najde kakšen dokaz njegovega varanja- Svoj namen je izvršila, če tudi ne brez truda; toda vkljub skrbnemu preiskanju ni nafila nič obteževaJnega. Ko pa je prebirala odprta pisma, se je njena pozornost nenadoma ustavila n& rožnatem pisemskem ovoju s pozlačenim robom brez vsakega naslova. V silnem razburjenju ga je vzela v roko ter ga začela ogledovati: na pečatu je bil upodobljen Amorij, ki je držal ▼ eni roki srce, a v drugi puščico, s katero se je pripravljal, da zabode srce. Z gorečim licem Je Ruta vzela iz ovoja rožnato dišeče pisemce ter prebrala naslednje besede, napisane z žensko roko: «Moj oboževanec, prejela sem tvoje plimo in gotovo bom na operni maškaradi; samo ne pozabi pripeti rdeče rože na svojo obleko, da te ne zgrešim, če bi se na plesu pojavilo več Mefistov. Jaz bom nosila na tvojo željo črn domino s šopkom čajnih vrtnic na levem ramenu, pripetih s sivim trakom; čakala te bom na desno, poleg pete lote, kakor si želel. Gemma.» Ruta je padla na naslanjač — torej to je Usta! Italijanska igralka? Gemma ji je ime! Samuel si izbira ljubice med inozemkaani. To je selo praktično. V gjlTvanr) mbuijeoju je naglo odšla ia sobe in se vrnila v svoj buduar. čez četrt ure po burnem razmi&ljevanju se je odloČila. «Danes, si-gnora Gemma, ne pojdete na sestanek, — Je sa-ftepetala; — to pismo pošljem vašemu staremu motu, In ker je signor Giacomo, kakor pravijo, ltoboaumen kot Turek, bo ukrenil vse potrebna, da vam priredi doma prijetno presenečenj«, med tem ko bom jas na plesu odignla vafio vlogo. O, izdajalec 1 Končno sem te ulovila, videla te bom brez ledene krinke brezčutja in čula bom, kako se glase tvoje ljubezenske besede!» Z gorečim obličjem je Ruta sedla k pisalni miza ter s ponarejeno pisavo napisala sledeča vrste: «Ako vam je mar za svojo ženo, ne pu oglcd pri kr. Preturi v Ajdovščini. Pojasnila daje tudi odvetniška pisarna dr. Fornazarič-a v Ajdovščini. (316) I. M Je preselila §yojo dobro založeno skladišče poljedelskih strojev na Piazza Goldoni lO, Plugi znamka «divji prasec» in druge vrste vsake številke. Plužna telesa za lesene gredi je. Brane, lahke in težke, na dve alf tri vrste. Slamoreznice in noži. Mlin za gnojila (mletje nitrata) i. t. d. (313) Tržaško posojilnici! in hranilnico registr. zadruga z ->mej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- lia razpolago vsrsosloe celice ftafe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 13. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. 179 Ffalsfarsjsi slov. tem zavod a?¥i i OkrcpCevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 180 LEKmam ZANETTf - TUST - Vis Hazilol g aacairj Predno nakupit© kakršnosibodl isi jj P O H1 obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke ALESSANDRO LEV! M1NZ1 | TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 3E Tiskarna Edinost v Trstu V?' I fzvržuje vsa tiskarska dela v najmodernajem stilu kako r j | tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejlml stroji, j J črkami, Lynotype. stereotypijo ter rotacijskim stroj »m. j | V»a naročila se tzvriujejo točno in po zmernih csnah. | ........................................................ Ul. S. Francesco dv Assisi 20 MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. 1. Krtlanmka. „ brattiM prevedel IVAN VOUK. Cm L po poŠti priporočeno L V inosemetro rSi profl v aaprej porta»eaMi»«£«.- ?<»»» i« l* ^ Bdtaoet -Prodale s Ttekanu T- - "ttTr'To'.TK.^' C"A'CC, latice (NM Lse debi v fcajl«srel STOKA.