93 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 93-94 sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini. Vsi smo se v svojih razmišljanjih osredotočali na otroka in mladostnika kot posameznika, s poudar- kom na njegovi osebnostni rasti. Udeležencem so bila na voljo različna temat- ska področja: 1. Z vzgojo in izobraževanjem do trajnostnega razvoja 2. Inovativni pristopi k poučevanju 3. Osebni izobraževalni načrt (delo z nadar- jenimi nadarjeni dijaki, delo z otroki in najstniki s posebnimi potrebami, programi za vključevanje tujcev, dijaki s statusom ...) 4. Izkustveno učenje doma in v tujini 5. Knjižnica kot učno okolje in razvijanje bral- no-jezikovne kulture 6. Komunikacija v šoli Vsi sodelujoči šolski knjižničarji smo bili raz- porejeni v sekcijo Knjižnica kot učno okolje in razvijanje bralno-jezikovne kulture. Sočasno s predstavitvami referatov in deba- tami v sekcijah je potekala tudi okrogla miza (Narava ne pozna meja: z vzgojo in izobraže- vanjem do trajnostnega razvoja na čezmejnem območju). Sledil je plenarni del konference, na katerem sta bili predavateljici dr. Lučka Kajfež Bogataj (Univerza v Ljubljani, Medvladni panel za podnebne spremembe – IPCC) in Urša Zgojznik (Ekologi brez meja). Za kulturno in kulinarično razvajanje udele- žencev so poskrbeli dijaki Biotehniškega centra Naklo – Srednja šola. Vsi, ki smo se omenjene konference udeležili, smo bili navdušeni. BIC Naklo se zahvaljuje- mo za vse izkušnje, znanje in primere dobrih praks. V soboto, 5. oktobra 2019, na mednarodni dan učiteljev, je na OŠ Frana Albrehta Kamnik potekal prvi mednarodni posvet z naslovom Izzivi v šoli. Delovna skupi- na, ki je štela več kot dvajset učiteljev, ga je skrbno načrtovala več kot leto dni. Povod za organizacijo in izvedbo je bila pozitivna izkušnja učiteljice Lidije Vidmar, ki se je pred dvema letoma udeležila med- narodnega srečanja na eni od osnovnih šol v okolici, na katerem je predstavila svoj primer dobre prakse. Predstavitev strokovnega dela v obliki medna- rodnega posveta pomeni, da si upamo narediti korak več na svoji poti. Hkrati je to priložnost za osebnostno in strokovno rast. Osebnostno v smislu poguma, da stopimo iz svojega okolja, iz svojega razreda, strokovno pa je to velika priložnost za izmenjavo izkušenj in prido- bivanje novih idej v obliki druženja s kolegi iz stroke. Vse to smo torej želeli omogočiti najprej našim sodelavcem, seveda pa tudi vsem preostalim udeležencem. Ponosni smo, da smo na posvetu lahko pozdravili goste iz Velike Britanije, Grčije, Hrvaške in Slovenije. Ravnatelj šole Rafko Lah (Foto: Arhiv šole) Tadeja Česen Šink Na OŠ Frana Albrehta Kamnik se ne ustrašimo nobenega »izziva« MALI IN VELIKI ODMEV 94 tadeja Česen Šink: n a oŠ Frana albrehta k amnik se ne ustrašimo nobenega »izziva« Naslov našega posveta je bil Izzivi v šoli. V najavi posveta smo med drugim zapisa- li, da poučevanje v 21. stoletju s sodobnimi pristopi in številnimi izzivi, ki se pojavljajo v teh spreminjajočih se in včasih nekoliko negotovih razmerah, spodbuja in zahteva ustvarjalnost učiteljev in učencev. Pedagogi smo tisti, ki iščemo odgovore, inovativne pristope in znanja. Trenutne razmere lahko osvetlimo skozi različne izkušnje. Naša spoznanja lahko vključimo v sodobne strategije poučevanja in vzgoje ter tako pomagamo pri razumevanju dejavnikov, ki so izziv učečim se ljudem. Program posveta je bil sestavljen iz uvodnega dela, ki je v obliki krajšega kulturnega progra- ma postregel z nastopom otroške folklorne skupine pod mentorstvom Marjete Kregar ter uvodnimi nagovori ravnatelja šole Rafka Laha, župana Občine Kamnik Mateja Slaparja, direktorice založbe Rokus Klett Maruše Dejak in koordinatorice posveta učiteljice Lidije Vid- mar. Ravnatelj šole je med navzočimi posebej pozdravil tudi predsednico Sveta šole Moniko Jelenc, predsednico Sveta staršev Ireno Pavlič in predstavnico Šole za ravnatelje dr. Tatja- no Ažman. V nadaljevanju so se v programu med seboj prepletla tri plenarna predavanja vabljenih gostov, ena mednarodna delavnica, ena okrogla miza ter predstavitve samostojnih referatov. Prvi predavatelj, specialni pedagog Marko Juhant, je spregovoril o šoli, prilagojeni fantom, druga predavateljica, dr. Emma Kell, se je spraševala o krizi v učiteljskem pokli- cu, tretji predavatelj, dr. Tomaž Curk, pa je predstavil strojno učenje. V kar dvaindvajsetih skupinah pa je več kot 160 učiteljev prakti- kov predstavilo svoje samostojne referate. V sklepnem delu, ki je potekal v športni dvorani, pa smo bili priča kulturnemu programu učen- cev interesne dejavnosti Drug z drugim pod mentorstvom Ivanke Svetec ter športnemu spektaklu, ki so ga pripravili učenci interesne dejavnosti skoki z male prožne ponjave pod vodstvom mentorice Tamare Bračič. Zadnja športna točka je poskrbela za stoječe ovacije udeležencev in tako posvet na najboljši možen način tudi sklenila. Da smo lahko uresničili tako vsebinsko bogat program, se na tem mestu za podporo za- hvaljujemo našim donatorjem, ki so založba Rokus Klett, Zavarovalnica Triglav, NLB Skla- Koordinatorica posveta Lidija Vidmar (Foto: Arhiv šole) Stoječe ovacije ob zaključku posveta (Foto: Arhiv šole) 95 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 95 di, Delavska hranilnica, Kik Štarter Kamnik, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Pekarna Pečjak, Brunarica Štern in kmetija Bobnar. Naj končam z mislijo koordinatorice Lidi- je Vidmar, ki je v uvodnem nagovoru med drugim rekla, da »ko stopimo skupaj, smo res močni in zato noben izziv za nas ni pretežak«. Ob koncu dneva namreč čestitk in pohval za organizacijo in izvedbo kar ni bilo konca. Res smo lahko ponosni, da smo prvi mednaro- V tem letu se je, pod okriljem multikonferen- ce Informacijska družba 2019 odvila že 22. konferenca VIVID. Enajstega oktobra se je na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani zbralo veliko število avtorjev s področja vzgoje in izobra- ževanja, ki so predstavili svoje načine dela, praktične primere iz vzgojno-izobraževalnih procesov ter pouka, ob vpetosti sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predavanja praktikov so bila razdeljena v tri sekcije, ki so potekale sočasno v treh predaval- nicah pred in po svečani osrednji prireditvi ter plenarnih predavanjih. Zanimiva so bila vsa tri plenarna predavanja: Implementation of cur- riculum reform in Croatia, v katerem je Lidija Kralj (pomočnica ministrice za izobraževanje na Hrvaškem) predstavila kurikul ter izobra- ževanje učiteljev na Hrvaškem, s poudarkom na informatiki. Nato je Niko Schlamberger (predsednik izvršnega odbora Slovenskega društva informatika) predstavil svoje ugotovi- tve z naslovom Slovenija 4.0 in digitalne kom- petence. Njegova razmišljanja ter razlaga so osvetlili neodzivnost oz. prepočasno odzivnost dni posvet Izzivi v šoli izpeljali tako uspešno. Hkrati smo veseli, da smo tako velikemu številu udeležencev omogočili, da so storili korak naprej v svoji strokovni rasti. Še enkrat zahvala vodstvu šole za podporo, vsem članom delovne skupine pod vodstvom Lidije Vidmar za trud in opravljeno delo ter vsem preostalim, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izpeljavi posveta. Da boste tudi bralci lahko začutili pozitivno vzdušje, si oglejte priložene fotografije. slovenske države in politike na področju dviga digitalnih kompetenc državljanov. Zadnje plenarno predavanje z naslovom Učbenik, nepogrešljivo učno sredstvo pri pridobivanju znanja, ki ga je imel Rado Wechtersbach ob pomoči osnovnošolke Hane Brandt, je celotno predavalnico dobesedno dvignilo na noge že z uvodno motivacijo. Predavatelj se je osre- dotočil na že izdana učbeniškega gradiva ter predstavil tako dobre kot slabe strani in ob tem opozoril, da naj učitelj oz. tisti, ki gradivo upo- rablja, ob tem resnično sledi ciljem za dosega- nje znanja. Popoldanski trije sklopi po sekcijah so prinesli precej primerov dobrih praks, kako učitelji uporabljajo različna IKT-orodja za delo pri pouku ter za širjenje in poglabljanje znanj. Med predavatelji smo bili tudi osnovnošolski knjižničarji. O takih dogodkih pa je izjemno pomembno tudi neformalno druženje med odmori, kjer se udeleženci med seboj spoznavajo, si izmenju- jejo ideje ter gradiva. Zbornik bo objavljen na uradni spletni strani multikonference. Gregor Škrlj Odmev s konference VIVID 2019