LABOD Izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež,tehni£noureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesta labod GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO NOVO MESTO, 18. 4. 1984 št- 6 LETO X. volitve 7. maja Vsi delavski, sveti v naših temeljnih organizacijah so že razpisali volitve v organe upravljanja. Izteka se dveletni mandat delegatom v organih upravljanja v tozdih in na ravni DO (izvoljeni so bili na volitvah 23. 4. 1982). Tisti, ki so bili v določenem samoupravnem organu tokrat že drugo mandatno obdobje, ne morejo biti ponovno izvoljeni, preglede vseh možnih kandidatov pa so po tozdih že izdelali. Akcijo ob letošnjih volitvah vodijo družbenopolitične organizacije s sindikatom na čelu. Pred nami je težko obdobje, ki bo zahtevalo ustvarjalno delo organov upravljanja. Izvolili bomo najboljše med nami in se tudi v novem mandatnem obdobju trudili za plodno delo. Rezultati bodo pravi le ob tesnem povezovanju baze in delegatov. Da bi to povsem zaživelo, pa je na nas vseh — na delegatih in na bazi. Ob pripravah na volitve je pravna služba že izdelala navodila. Ponovimo naj le, da bo v sedanjem mandatu predsednik delavskega sveta DO iz tozda Libna, namestnik pa iz Delte, samoupravna delavska kontrola na ravni DO bo imela predsednika iz Tip-topa in namestnika iz Libne, poslovni odbor delovne organizacije pa bo imel predsednika iz Zale in namestnika iz Commerca. večja odsotnost — manjši rezultati V prvih treh mesecih letošnjega leta so bili izostanki v naših proizvodnjah višji, vzporedno s tem pa so tudi doseženi rezultati prvega trimesečja nekoliko pod pričakovanimi. Kaj o teh gibanjih menijo v naših proizvodnih tozdih. DELTA: preteklega leta, toda izostanki so še vedno nekaj pod 12 odstotki, torej pod planiranimi. Vendar vzroka za slabši rezultat ne iščemo v bolniških izostankih, pač pa v velikih menjavah modelov, v dveh programih (srajce in bluze), ki potekajo v proizvodnji Delte, ter v dejstvu, da se kolektiv še vedno pomlajuje. Lani je prišlo v Delto še 44 novih delavk. Letos je plan že izračunan na tako povečano število zaposlenih, vemo pa, da nove delavke še ne dosegajo polnih delovnih rezultatov: tu so tudi delavci s polovičnim delovnim časom... Naj dodamo to, da še vedno prihajajo nove moči, kar vse velja za pokrivanje naravne fluktuacije, medtem ko si Delta še vedno ne more ustvariti rezerve. Vse skupaj zahteva od zaposlenih v Delti veliko truda, rezultati pa kljub temu še niso povsem zadovoljivi, čeprav kažejo številke za marec 100-odstotno dosežen plan, poprečje za prve tri mesece pa je nižje (91,4 odstotkov). LIBNA za ta tozd postavljen povsem realno, dosežen pa za prve letošnje tri mesece ne bo. Vzrok je v izredno veliki bolniški, so pa se še drugi vzroki, med katerimi velja omeniti intenzivnejše delo za izvoz. Glede bolniških izostankov menijo v tozdu, da se jih skoraj ni dalo trdijo, da ni ..špekulacij" na račun bolezni, da je šlo zares za epidemijo gripe, ki pa je močno vplivala na naše rezultate. Odsotnosti v proizvodnji je bilo zelo veliko, saj se dnevno giblje med 19 in 25 odstotki. Da bi nadoknadili vsaj del izgubljenega, so v Lib-ni delali vse marčevske sobote. Obveznosti so zajemale tako domači kot tuji trg. Slabi rezultati so že v prvih dveh mesecih močno vplivali na OD, saj ni bilo kolektivne premije. Delo je bilo tudi zelo pestro, veliko je bilo menjav, ki sojih povzročili v dokajšnji meri tudi izostanki in nadomeščanja, ki so tudi pomagala k nižjim osebnim rezultatom. Eno z drugim pa je okrnilo delovne uspehe in s tem seveda tudi osebne dohodke. Močno se bo treba potruditi, da bi nadoknadili zamujeno. Za to pa že teče družbenopolitična akcija v tozdu. TIP—TOP O slabšem rezultatu v prvih treh mesecih za tozd Tip-top ni treba kaj dosti razglabljati. Res so nekoliko višji izostanki, osrednji problem, kije vplival tudi na rezultate Tip-topa, pa je po besedah direktorja predvsem v nepopolni zasedenosti proizvodnje. „Ob dejstvu, da je vsa kolekcija dobro prodana in da so naša skladišča založena, se to ne bi smelo zgoditi. Očitno se je ponovno zataknilo v načrtovanju proizvodnje in v pripravi dela. Zastojev v proizvodnji ob doslednem delu in ob dodsle-dnejši odgovornosti gotovo ne bi bilo treba — v dobro nas vseh.” ZALA Tudi Zala se je srečala s podobnim problemom kot (Nadaljevanje na 2. strani) V Delti je bil letos večji izpad ur kot v enakem obdobju Po besedah tov. Komočarja, direktorja Libne, je plan * * * Ar * * ★ i ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Ob koncu aprila obeležujemo po vsej Sloveniji obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. 27. april je datum, ki je v slovenskem ljudstvu globoko zapisan in pomeni vso vsebino našega narodnoosvobodilnega boja — od boja za svobodo do boja za gosf. kulturni razvoj. Na ustanovnem sestanku OF so spL,—™™™ program, ki je sredi vojne Evrope pomenil višbko zrelost majhnega naroda, za našo ožjo domov predstražo najnaprednejšega slovenskega nega razreda. Pomenil je združitev sil v boju !r| osvoboditev, za mir in za splošen družbeni napredek. Osvobodilna fronta je bila koalicija vseh napreaUgB$l demokratičnih, ljudskih in kulturnih sij v na-rodnoosvobodilnem boju. 08 DNEVU OF IN MEDNARO0NEM PRAZNIKU DELA PRISRČNO ČESTITAMO VSEM DELAVCEM LABODA /Al VSEM DELOVNIM LJUDEM. / Družbenopolitične organizacije in uredništvo glasila %L j' fr***********************************************-********************* (Nadaljevanje s 1. strani) tozd Tip-top. K temu je prispeval delno izpad načrtovanega izvoza, ki so ga želeli nadomestiti z delom za domači trg. Tu pa se je očitno zataknilo. Torej bomo morali biti tudi za take težave še veliko bolj pripravljeni. TEMENICA V Temenici so dosegli blizu 95 odstotkov plana. Kje je vzrok za zastajanje? Tudi v Temenici je bilo izredno veliko bolniških izostankov, ki so bili marca celo nad planiranimi, tem pa se je priključil še nekompleten nalog za izvoz, ki je povzročil kar pet dni slabše založeno proizvodnjo. Ker pa težave rade pridejo v družbi, so se vprašanja v Temenici kar odpirala. V proizvodnji je bilo nekaj novih modelov, spremembe pa vedno upočasnijo delo, stroj za okrasno obšivanje je začel nagajati, delo je moralo steči v treh izmenah, da so nadoknadili izgubljeno. Pojavljala so se ozka grla... Zbor delavcev v Temenici je sklenil, da morajo za vsako ceno ujeti roke in zato se bodo potrudili. Večkrat so že dokazali, da zmorejo. Gotovo bodo tudi tokrat. LOČNA Prva dva letošnja meseca sta bila nekoliko slabša. Ločna je imela večje bolniške izostanke, saj so bili celo 15-odstotni, toda to ni edini vzrok. V proizvodnjo so prišli kratki rokavi, precej je bilo zelo majhnih nalogov, hitrih menjav in veliko izvoza. ..Podrejali smo se rokom za tuje partnerje in pogostokrat smo morali menjavati ritem proizvodnje prav zaradi izvoza. Vse to je dalo svojo sliko, ki kaže doseg plana v kumulativi 97 odstotkov. Želeli smo več, toda na rezultate bo očitno treba počakati,” pripoveduje direktor Ločne. ..Dejstvo je, da smo že sredi naše usmeritve v maloserijsko proizvodnjo, ki prinaša s seboj majhne naloge in pestrost, s tem pa seveda tudi pogoste menjave v proizvodnji. Tako smo si začrtali pot in temu se bomo morali prilagoditi. Potrebnega je še več znanja." nalogi, manjši od 300 komadov, ne bodo le izjeme V gospodarski plan smo zapisali, naj bi bili delovni nalogi, ki vsebujejo manj kot 300 kosov, le izjema. Vemo, kaj vse prinašajo s seboj majhni nalogi — od administrativnih del do proizvodnje, hkrati pa ti majhni nalogi zahtevajo tudi bonifikacijo, kar draži izdelek. Ali ne moremo prodati več kot 300 kosov določenih izdelkov? Odgovarja in pojasnjuje tov. Verstovšek, vodja prodaje: „Beseda teče o kolekciji, ki je sedaj v predelavi, odločitev o večjih nalogih pa smo zapisali in tudi bo veljala za delo v naprej, natančneje, že za predelovanje kolekcije jesen — zima, s katero bomo začeli v tozdih v maju. V tej kolekciji je kar 95 odstotkov artiklov prodanih s prek 300 kosov, s čimer smo seveda povsem dosegli zastavljeni cilj. Nalogi prek 300 kosov nimajo bonifikacij, kar že bistveno poseže v drugo Labodovo odločitev — izdelati kolekcijo, ki bo omogočala nižjo maloprodajno ceno in nudila boljše učinke, višje osebne dohodke in večjo akumulacijo. Odločitev je bila zelo pogumna, saj je bilo precej tvegano preiti v večje količine, za prodajo katerih nismo imeli garancije. Toda podatki zaključevanja so nadvse ugodni in dosežen je izreden premik. V kolekciji jesen — zima smo letos prvič prodali po povprečno 805 artiklov. Naj za ilustracijo navedemo, da danes marsikateri konfekcionar izdeluje, če to prenesejo trg in cene — tudi le po 150 kosov enega artikla, zato morajo tudi naše proizvodnje prisluhniti določenim potrebam in sprejeti trenutno nekoliko manjših nalogov, ki pa resnično veljajo le kot izjema. Da je do teh nekoliko pogosteje prihajalo v zadnjem času, pa je nekaj povsem objektivnih vzrokov: eden bistvenih in najtežjih je dejstvo, da nam dobavitelji zmanjšujejo količine zaključnega materiala, kar često vpliva tudi na velikost naloga, ki je bil sicer pred spremembo drugače, višje zastavljen. Poleg tega smo se lotili tudi .čiščenja’ materialov v skladišču. Vzrokov za to varčevanje ni treba posebej navajati. Tudi iz tega naslova bo marsikateri nalog še manjši od 300 kosov, kar je seveda tudi povsem razumljivo. In tretjič, še vedno bo ostalo nekaj izjem, ki bodo zaradi specifičnosti zahtevale manjše naročilo. Poudarjam pa, da bodo v bodoče to izključno le izjeme in nikakor ne praksa.” pred referen- dumom Delavski sveti so sprejeli prvi del programa o usklajevanju splošnih aktov s predpisi. Po sklepih delavskih svetov bi morali končati s poprejšnjo obravnavo do 15. aprila 1984. Kok je torej potekel in naša naloga je, da na organih upravljanja uskladimo stališča. Delavski sveti bodo zatem sprejeli tiste samoupravne splošne akte, za katere so pristojni in razpisali referendum za tiste samoupravne splošne akte, o katerih spremembah oziroma dopolnitvah odločajo delavci na referendumu. Do konca tega meseca moramo torej sprejeti ustrezne samoupravne splošne akte in razpisati referendum. Referendum naj bi bil v začetku druge polovice maja. Na ta način bi delavski sveti končali del programa, za katerega so vodili poprejšnjo obravnavo. Drugi del programa bodo uresničevali organi upravljanja, ki bodo izvoljeni za naslednje mandatno obdobje. Na referendumu bomo odločali: 1. O spremembah samoupravnih splošnih aktov o združevanju tozdov v DO. V spremembah in dopolnitvah tega samoupravnega sporazuma zasledimo obravnavo treh vprašanj: a. z desetimi člani dopolnjujemo določila samoupravnih sporazumov, ki urejajo združevanje sredstev za raširitev materialne osnove oziroma v investicijskem vlaganju, b. z naslednjimi osmimi členi (11-18 sprememb) dopolnjujemo določila o sanaciji tozdov in o odpravljanju motenj v poslovanju tozdov in c. z. naslednjimi šestimi členi (19-24) dopolnjujemo določila samoupravnega sporazuma, s katerimi zagotavljamo pogoje za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov v DO. Bistvene novosti v zgoraj omenjenih določilih so, da bolj temeljito opredeljujemo združevanje sredstev tozdov ne le za investicijske namene, temveč tudi za združevanje obratnih sredstev. Pri tem je bolj temeljito opredeljen postopek za predlagatelja združevanja sredstev oziroma za investicije. Delavci se obvezujemo, da bomo sodelovali s strokovnimi institucijami pri ocenjevanju upravičenosti investicije, da bomo spoštovali sprejete plane in da bomo uveljavljali odškodninsko odgovornost zoper tistega, ki bo kršil sprejete plane oziroma samoupravne sporazume, ker je sicer sprejemanje skupnih (temeljnih) planov ali samoupravnih sporazumov nesmiselno. Sanacijo tozda, ki bi bil v izgubi, ureja zakon o sanaciji OZD. Z določili o dopolnitvi tega dela samoupravnega sporazuma, ki govori o sanaciji tozda, smo si zastavili še bolj ostre kriterije za oceno izgube kot jo določa zakon in sicer z namenom, da preprečimo izgubo in pravočasno odkrijemo znake (motnje), ki kažejo, da tozd slabo posluje (preventivni ukrepi, kar je vduhu pravilnega poslovanja in dobrega gospodarjenja). V ta namen smo določili kazalnike, ki jih bomo tekoče (mesečno) spremljali. Opredelili smo motnje v poslovanju in določili ukrepe, ki jih mora sprejeti DS tozda, v katerem se motnje v poslovanju pojavljajo. Pri tem smo opredelili, kaj so manjše in kaj so večje motnje in glede na to določili postopek za sprejemanje ukrepov, da bi motnje čimprej odpravili. Pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov v DO se delavci vseh tozdov zavezujemo, da bomo najprej poiskali možnost, da delovnega invalida razporedimo na ustrezno delo v DO oziroma da ga usposobimo za ustrezno delo v DO in nato razpore- dimo glede na preostale delovne zmožnosti. Pri tem smo določili postopek za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in našo obveznost, da rešujemo tozadevna vprašanja najprej v okviru delovne organizacije. 2. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd V tem samoupravnem sporazumu gre za dopolnjevanje istih vprašanj, kot smo jih omenili v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo. V samoupravnem sporazumu na ravni DO smo vsi delavci DO zastavili določena skupna izhodišča za družbenoekonomske odnose, za razširitev materialne osnove in za obveznosti do invalidov. V tem samoupravnem sporazumu pa bolj temeljito in obvezujoče določajo delavci tozda obveznosti za izvajanje skupaj določenih ciljev razvoja in uresničevanja skupnih interesov. Za to je potrebna večja odgovornost in disciplina pri uresničevanju dogovorjenih temeljnih planov in pri uresničevanju skupaj sprejetih načel o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Določili smo večje obveznosti in odgovornosti pri investiranju. Obvezujemo se, da bomo določali vrstni red pri investicijskih vlaganjih, določamo, da ni mogoče pristopiti k investicijskemu vlaganju preden ne zagotovimo potrebna sredstva in preden se ne prepričamo, če je naša investicija ekonomsko upravičena. Prav tako obvezujoče opredeljujemo naš odnos do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije in razporejanja invalidov v tozdih in določamo, da ta vprašanja popolnoma konkretiziramo s pravilnikom o delovnih razmerjih. 3. Statut tozda V spremembah in dopolnitvah statuta tozda obravnavamo vprašanja o investicijskem vlaganju in sicer s stališča: a. povečanja odgovornosti organov upravljanja (zbora delavcev, delavskega sveta in direktorja TOZD) pri sprejemanju investicijskih odločitev. Dopolnitve zajemajo 43., 60. in 85. člen statuta, b. postopka za sprejemanje investicijskih odločitev. Pri dopolnitvi postopka za sprejemanje splošnih aktov predla- gamo 5 novih členov, ki opredeljujejo pobudo za sprejemanje splošnih aktov, ob- labod veznost DS pri rokih za poprejšnjo obravnavo in določanje besedila za tiste samoupravne splošne akte, ki jih delavci sprejemajo na referendumu ter določamo postopek za sprejemanje investicij. Pri tem v osnovi opredeljujemo, da je postopek enak kot pri sprejemanju splošnih aktov. To pomeni, da vsebuje postopek za sprejemanje investicij naslednje faze: obravnavo in sprejem. Poleg tega nalagamo poslovodnemu organu, da pripravi za delavski svet oziroma zbor delavcev, če ta sprejema investicijo, vse potrebno za odločitev: — strokovno podlago, — mnenje o družbenoekonomski smotrnosti in upravičenosti investicije, — dokazila o zagotovitvi investicijskih sredstev in — svoje mnenje o investiciji, ki je ni predlagal. Prav tako smo opredelili rok (6 mesecev) za mirovanje predloga o investiciji, če investicija ni bila sprejeta na zboru delavcev. V tem primeru nima nihče pravice vsiljevati, da se o investiciji ponovno odloča, preden preteče ta rok. Ta določila bi lahko še bolj konkretizirali. To lahko uredimo s Pravilnikom o delu delavskega sveta oziroma zbora delavcev. DMITAR PERIČ Človeška sreča je v polnem življenju, življenje pa je v delu. Tolstoj Ljudje so nesrečni, ker sprašujejo, kaj bi lahko pridobili od življenja, namesto da bi mu sami kaj dodali. Pauvvles obisk sekretarja ZSS v Libni Ob obisku v Krškem je sekretar ZSS, Lojze Fortuna, obiskal tudi tozd Libna. Direktor te temeljne organizacije sporoča, da so gosta seznanili z rezultati Libne in Laboda, ki so bili v minulem letu zares ugodni in ki kažejo na pravilno zastavljeno pot ter na prizadevanja organov upravljanja naših delavcev in vodilnih. Fortuna si je ogledal tudi proizvodnjo in se na delovnih mestih pogovoril s predstavniki družbenopolitičnih organizacij tozda ter s predsednikom delavskega sveta in delegacije zbora združenega dela. V našem deluje videl veliko truda in bil prijetno presenečen nad organiziranostjo, delovno disciplino in redom sploh. Pestra proizvodnja, v kateri je veliko dela za izvoz, sama po sebi priča o prizadevanjih in o kvaliteti našega dela. Vendar pa je v pogovoru s Fortuno direktor Libne poudaril tudi nekatere težave, s katerimi se srečujemo tako v Labodu kot v celotni branži. Na prvem mestu je iztrošena oprema, ki lahko vpliva na konkurenčnost na zahodnem tržišču. Tudi tokrat seje beseda ustavila ob premajhnem deležu deviz za vse nas, ki jih ustvarjamo, ter ob sistemu nagrajevanja v naši panogi. Tekstilna delavka je izmerjena pri svojem delu „po dolgem :n počez” in skoraj ni več rezerv v tej smeri. Za tako intenzivno delo pa še vedno ne prejema primernega osebnega dohodka. Pohvalnih besed sekretarja ZSS in njegovega živega zanimanja za delo in težave so bili v Libni zelo veseli, gotovo pa pomenijo priznanje tudi za celo našo delovno organizacijo. kako nas naši delegati zastopajo DODATEK NA IZMENSKO DELO PO BRAN-ŽNEM SPORAZUMU Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije je delegatka iz Libne postavila vprašanje, kako je z dodatkom za izmensko delo. V Labodu delata v izmenah le tozd Libna in Delta, ki se čutita prikrajšana glede na to, da so ostale v Ločni po prehodu na eno izmeno tudi vse ugodnosti, ki so sicer pripadale le za izmensko delo. Rečeno je bilo, da tega področja ne bomo sami urejali, ker je dorečeno z bran-žnim sporazumom, in tako je delegatko Libne zanimalo, kaj navaja branžni sporazum in kdaj bodo ugodnosti, ki izhajajo iz izmenskega dela, deležni tudi delavci Libne. Za pojasnilo sem prosila glavnega direktorja, M. Bratoža. „Pri republiškem sindikatu oziroma odboru za tekstilno in usnjarsko predelovalno dejavnost je bila formirana skupina, ki naj bi za področje tekstilne industrije pripravila samoupravni sporazum o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah ter kriterijih za razporejanje čistega dohodka, in v sklopu tega za del sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Akt bi moral biti že sprejet, kasnimo pa zato, ker nekateri izdelavo strokovnih podlag, svojih obveznosti niso pravočasno izpeljali. V čem je bistvo sporazuma? Prva naloga je poskušati v izhodiščih poenotiti razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo v odvisnosti od doseženega dohodka in upoštevaje pri tem kvalitetne dejavnike gospodarjenja. Drugič, poenotiti kaže uporabo strokovnih podlag za pripravo razvidov del in nalog ter za ugotavljanje zahtevnosti teh. Prav tako pomembna je naloga, zagotoviti za enako delo pri približno enakih pogojih približno enak osebni dohodek, ob tem pa seveda upoštevati tudi dosežene rezultate dela. Tudi področje oblikovanja osnov in meril za izplačilo nadomestil osebnega dohodka ter oblike za porabo sredstev skupne porabe so predmet dogovora. Doslej sta bila izdelana dva delovna osnutka, o katerih teče debeta zaenkrat še v strokovnih krogih, pričakovati pa je, da bo branžni sporazum le sprejet še v prvi polovici letošnjega leta. Torej si lahko obetamo enotna izhodišča in enoten pristop v praksi vseh podpisnikov. Kot vemo, smo že imeli branžne sporazume, v naši dejavnosti so jih imeli posebej konfekcionarji, primarna tekstilna industrija in pletilci, a so sčasoma zvodenili. Sedaj bo en sporazum za podpisnike v vseh treh dejavnostih, medtem ko imajo podpisniki usnjarsko-predelovalne dejavnosti svojega. Kot rečeno, bo po branžnem sporazumu obravnavan tudi dodatek na izmensko delo. V sedanjem osnutku je izmensko delo posebej opredeljeno. Za delo v dveh izmenah naj bi vsi delavci tekstilne industrije mesečno prejemali poseben dodatek v višini 10% od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS. Zadnji osnutek sporazuma imajo vsi naši tozdi. Ker obravnava tako pomembna vprašanje, bi bilo prav, da se vsi delavci z njim seznanijo.” Iabd)d DPO v delti Družbenopolitične organizacije tozda Delta so pred kratkim dobile nova vodstva, ki vam jih predstavljamo: OO ZK — sekretar OO ZK je Edi Strelec, inž. tekstilne konfekcije, začasno razporejen na dela vodje izmene — namestnik sekretarja Zlatka Pevec, razporejena na dela PK šivilje — blagajnik—evidentičar Marija Magdič, referent za samoupravo in obveščanje — za IPU je zadolžen Stanko Hriberšek, vzdrževalec strojev in naprav — za informiranje pa Franc Kmetec, poenter OO sindikata — predsednik OO je Anica Kokol, brigadirka v brigadi 6100 — tajnik Leonida Špoljar, industrijska šivilja — blagajnik Marija l ili, industrijska šivilja — predsednik komisije za nadzor nad bolniškim staležem Edi Strelec — predsednik komisije za socialna vprašanja Marija Magdič OO ZSM — predsednik OO ZSM Marija Tili, šivilja — tajnik Marta Hedl, blagajnik v tozdu — blagajnik Irena Gašparič, inštruktorica M. M. vpis nad pričakovanim Letošnji vpis na ljubljansko konfekcijsko šolo kaže na veliko zanimanje mladih za ta poklic. Za 150 razpisanih mest za program konfekcionarja in 30 za skrajšani program seje javilo kar 298 učencev na prvi razpis in 30 učencev za skrajšan program. Izbor bo težaven in za marsikoga boleč. Tozd Tip-top je povabil mlade, da si ogledajo našo proizvodnjo in si tako izkristalizirajo pogled na svoj bodoči poklic. Za šolsko leto 1984-85 je Tip-top razpisal 15 štipendij za srednji in 3 štipendije za skrajšani program. Prav pri slednjem pridejo učenci iz šole že po 18 mesecih. Kaj lahko od nih pričakujemo? Gotovo je potrebno še določeno uvajanje, v Tip-topu menijo, da bi morali to upoštevati tudi pri našem načrtovanju kadrov in z njimi v zvezi tudi planiranih minut. Sicer pa so v Tip-topu veseli, da zanimanje za ta poklic raste in da le vidijo nekoliko svetlejšo sliko prihodnosti, saj je prav Tip-top naš najstarejši kolektiv. inovatorstvo še ni zaživelo Kljub spodbujanju, prizadevanju na normativni ureditvi področja inovatorstva in mnogim mislim v tej smeri na različnih ravneh inventivna dejavnost v Labodu nikakor ne more zaživeti. Nerazu- mljivo in gotovo tudi nelogično je sprejeti dejstvo, da ustvarjalne dejavnosti pri nas ni. Pri tolikšnem potencialu delavcev kot jih ima Labod, je gotovo tudi precejšnje število inovacij, ki doslej niso našle prave poti za svojo potrditev. Da bi le spodbudili in odprli vse kanale, je padla odločitev, naj bi bil v naši delovni organizaciji določen delavec zadolžen za inventivno dejavnost. Njegova naloga bi bila spodbujati ustvarjalnost, omogočiti neke vrste natečajev za določeno nalogo in vzporedno s tem enotno vrednotiti posamezno inovacijo, poskrbeti za kreativno vključevanje te v proces dela in podobno. Vse to pa naj bi potekalo na osnovi samoupravnega sporazuma o ustvarjalni (inovacijski) dejavnosti. Doslej smo imeli samoupravni sporazum s tega področja, ki je veljal za celo delovno organizacijo, in pravilnike po tozdih. V teh je bilo predvideno tudi področje plačil za posamezne inovacije. Toda tega pravilnika niso sprejele vse temeljne organizacije. Tako smo se pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov s predpisi odločili tudi za nov osnutek sporazuma o inventivni dejavnosti, ki naj bi odslej to področje obravnaval enotno za celo delovno organizacijo. Že vodja pravne službe, tov. Perič, je ob akciji usklajevanja naših aktov pogosto poudaril pomembnost inventivne dejavnosti in bil zaskrbljen, ker ni bilo odziva. Kaj prinaša ta akt, pa je za glasilo podrobneje predstavil Franci Juršič iz pravne službe: ..Pravilnik je obširen, saj na 29 straneh obravnava v kar 105 členih celotno področje ustvarjalne dejavnosti. Izdelan je bil tudi na osnovi osnutka, ki ga je za to dejavnost izdelala Gospodarska zbornica Slovenije, seveda s povsem našimi pristopi in zahtevami na tem področju. Kljub obširnemu pristopu in razdelani vsebini pa v tem aktu ni opredeljena višina nagrade za inovacijo. Le ta naj bi bila v enem členu opredeljena v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Predlog tega člena je dan v javno razpravo skupaj z omenjenim sporazumom. Pomanjkljivost našega dosedanjega pristopa je bila v ne-razdelanih kriterijih za posamezno inovacijo. Novi akt je te podrobno opredelil. V 69. členu obravnava akt postopek za ugotavljanje tistih inovacij, za katere ni moč izračunati koristi. Za take primere so štiri stopnje, ki so ovrednotene s točkami od 1 do 40, vrednost točke pa je določena v pravilniku o osnovah in merilih za delitev OD in sredstev skupne porabe (znaša 10% vrednosti poprečnega OD v naši republiki). Naj navedemo še stopnje, ki opredeljujejo inovacijo v tem primeru: stopnja originalnosti predloga, pomembnost in vplivnost predloga za predlagano področje, obseg uporabnosti in pa stroški. Ob novem aktu in ob zadolžitvi določenega delavca (predvidoma naj bi bil to delavec iz razvojne službe) upamo, da bo končno tudi pri nas področje inovacij zaživelo oziroma našlo svoje poti tudi do ovrednotenja in seveda do naših proizvodenj. Zlaganje srajc v Ločni. smučarski tečaj Letos je Labod organiziral tretji tečaj smučanja. Organizacija je bila v rokah posameznikov, ki so imeli poleg svojega rednega vsakodnevnega dela tudi s pripravo tečaja obilo skrbi. Toda uspeli so zagotoviti dva voditelja, enega za začetnike in enega za nadaljevalni tečaj. V vsaki skupini je bilo po osem tečajnikov. Začetnike je vodil IVAN KAPETAN, nadaljevalni tečaj pa TONE AVBAR. Sicer pa je bilo te štiri dni na Zelenici skupaj 34 smučarjev. Za Zelenico velja, da so tereni dokaj zahtevni. Toda letos je bilo obilo suhega snega in tako so bile tudi steze gladke. Za začetek je bilo dovolj prostora za zavijanje, saj so ob izteku lažje proge posekali nekaj dreves in tako omogočili varnejšo vožnjo. Tisti, ki so se v Labodovem tečaju naučili osnov smučanja že lani, so letos nadaljevali v drugem tečaju. Lahko trdimo, da so že vešči smučarji, saj so se spustili tudi po plazu, ko-rajžnejši večkrat, nekateri pa enkrat, da so sebi dokazali kaj že zmorejo. Sicer pa so najbolj zanimiva mnenja začetnikov. Osem jih je bilo, izjave treh pa gotovo orisujejo razpoloženje vseh: JOŽICA HROVATIČ: „V svojem 44. letu sem bila tokrat prvič na smučeh. Vprašala sem se, ali bom znala vsaj obstati. Ko sem se kasneje tudi spustila, sama sebi nisem mogla verjeti. Veliko volje imam in če bom imela tudi v prihodnje tako odličnega vaditelja, bom morda znala še kdaj prav zares smučati. Strah je izginil, namesto njega pa imam veselje do smuke.” NIKA FILIPI: ..Nikoli prej nisem smučala in žal mi je, da sem zamudila toliko lepega. Že prvi dan, ko smo se seznanili z osnovami, smo že plužili in se počasi spuščali. Odslej bom izkoristila vsako možnost za uživanje na snegu in na smučeh.” MOJCA MOHAR: „Zzače-tniki je vedno veliko heca. Skozi smeh na svoj račun ali na račun soseda smo se seznanjali z osnovami smuke. Uživali smo! Vaditeljema in organizatorjem velja vsa pohvala in zahvala!” Tretji dan smučanja je korajža že nekaj veljala. Kjer tekmujeta le dva, ni prvega in drugega, ampak je prvi in zadnji i drugi labodov veleslalom Smučanje je slovenski nacionalni šport. Tudi v Labodu smo se potrudili omogočiti našim delavcem čim več smučarskih užitkov. Na Zelenici so ugodni tereni in poskrbeli smo za tečaje. Sekcija smučarjev v športnem društvu je delavna. Letos je že drugič zapored organizirala Labodov veleslalom. Vremenske razmere so onemogočile tekmovanje na Zelenici in tako smo se labo-dovci podali na Krvavec. Organizacijski odbor se je za spremembo odločil v zadnjem hipu, kar pa prireditve ni /avrlo. Stekla je brezhibno in organizatorjem, predvsem pa MARICI PRAZNIK in MOJCI NOVAK, velja vsa pohvala! V biltenu tekmovanja je naveden organizacijski odbor in tehnični odbor ter program tekmovanja. Sledi startna lista, ki zajema kar 8 kategorij, od otrok do 10. leta starosti pa tja do najboljših let — nad 40, in sicer ženske in moške ekipe. Za prve je bila medalja, za zadnje pa klobasa. Za vse je bilo obilo smeha, dobre volje, tekmovalnega vzdušja. Vele- slaloma so se udeležili delavei Ločne, Commerca, DSSS, Delte in Zale. Na prihodnjem tekmovanju pa se boste goto- vo pridružili tudi tekmovalci iz ostalih tozdov. Tudi na našem veleslalomu je veljalo: ..Pomembno je sodelovati!” REZULTATI 2. LABODOVEGA VELESLALOMA 8. 4. 1984 NA KRVAVCU V imenu organizacijskega odbora sta prisotne pozdravila Marica Praznik in glavni direktor Laboda, tov. Milan Bratož. Prve tri v skupini od 20 do 30. V skupini med 31 in 40 je slavila Zala. Ob letu se zopet vidimo... CICIBANI IN PIONIRJI do 10 let 1. Hrovat Robi — TOZD Ločna 34,25’ 2. Šubic Simon — TOZD Zala 34,82’ 3. Pečnik Matjaž — TOZD Ločna 48,88’ PIONIRKE do 10 let 1. Pavček Saša — TOZD Ločna 39,75’ MLADINKE IN ČLANICE 10—20 let L Podobnik Aleksandra — TOZD Zala 31,85’ 2. Podobnik Mirjam — TOZD Zala 32,35’ 3. Podobnik Mateja — TOZD Zala 32,59’ 4. Moro Lea — TOZD Comm. 33,07’ 5. Škoda Tanja — TOZD Ločna 45,59’ 6. Robin Mateja — TOZD Delta 53,66’ 7. Lukše Cirila —TOZD Ločna 1.04,75’ 20— 30 let L Novak Mojca — DSSS 30,54’ 2. Kebe Nada — DSSS 37,03’ 3. Brus Milica — TOZD Zala 40,76’ 4. Mrak Darinka — TOZD Zala 44,28’ 5. Lamut Lidija — TOZD Comm. 46,49’ 6. Žlogar Irena — DSSS 50,48’ nad 35 let L Podobnik Marica — TOZD Zala 36,43’ 2. Munh Marta —TOZD Zala 39,19’ 3. Pečnik Milka — TOZD Ločna 43,43’ 4. Bratož Albina — DSSS 49,55’ 5. Praznik Marica — TOZD Comm. 56,97’ MLADINCI IN ČLANI 10—20 let L Brus Boštjan — TOZD Zala 26,97 2. Gorišek Jurij — TOZD Ločna 27,78’ 3. Tekstor Sandi — TOZD Comm. 28,60’ 4. Munh Jernej — TOZD Zala 30,12’ 5. Kokal Vladimir — TOZD Delta 30,16’ 6. Gorišek Mitja — TOZD Ločna 30,21' 7. Pečnik Boštjan — TOZD Ločna 30,56’ 8. Humar Aleks — TOZD Zala 30,59’ 9. Podobnik Robert — TOZD Zala 32,84’ 10. Magdič Miro — TOZD Delta 33,16’ 11. Kosmač Marko — TOZD Zala 42,05’ 12. Kosmač Robi — TOZD Zala 1.19,48’ 21— 30 let L Moro Milan — TOZD Ločna 28,27’ 2. Čarli Roman — TOZD Zala 30,19’ 3. Hrastar Borut — TOZD Comm. 31,36’ 4. Kosi Miro — TOZD Delta 35,94’ 31—40 let L Podobnik Dori — TOZD Zala 27,56’ 2. Šubic Marko — TOZD Zala 29,25’ 3. Brus Ivan — TOZD Zala 30,66’ 4. Pečnik Franc — TOZD Ločna 31,11’ 5. Vodopivec Marjan — TOZD Comm. 32,28’ 6. Obrč Ivan — TOZD Comm. 33,71’ 7. Humar Ljubo — TOZD Zala 37,34’ 8. Gorišek Janez — TOZD Ločna 37,41’ nad 40 let L Podobnik Slavko — TOZD Zala 31,19’ 2. Bratož Milan — DSSS 45,28’ ! dnevi laboda V Mariboru bodo od 16. do 26. aprila dnevi Laboda, propagandna akcija, ki bo v teh dneh močno poudarjala Labodove izdelke. Akcija se bo za tem preselila v Ljubljano oziroma v druga slovenska mesta. Kaj prinašajo dnevi Laboda? Izložbe bodo ponujale izključno Labodove izdelke, spremljali pa jih bodo plakati in drug propagandni material. Vzporedno s temi akcijami bodo v krajih, kjer so Labodovi tozdi, tudi modne revije. Ta čas bo tudi naša prisotnost na televizijskih zaslonih močnejša, prav tako pa tudi v revijalnem tisku. kaj pričakujemo od dodeljenega sistema nagrajevanja Delo treh komisij, ki so se lotile dograjevanja sistema-nagrajevanja, gre počasi h koncu. Delo je bilo obširno in prvotni rok (konec lanskega leta) je bil postavljen prestrogo. Na zadnji seji delavskega sveta so predsedniki vseh treh komisij poročali o poteku in načinu svojega dela in obljubili, da bo sistem poskusno zaživel v drugi polovici tega leta. Obvezo za preizkus dodelanega sistema nagrajevanja v praksi je prevzel tozd Libna. Kot je dejal tov. Vodopivec, predsednik komisije za ugotavljanje zahtevnosti dela, so se člani srečevali z veliko odgovornostjo. Kot danes grajamo dosedanji sistem nagrajevanja, je pričakovati, da bo čez določen čas tudi ta sistem, ki ga danes sprejemamo, preživel in ga bo seveda treba dodelati. O podrobnostih znotraj dodelanega sistema nagrajevanja bomo še veliko govorili in razpravljali. Gotovo pa so naš odnos in pričakovanja do novega sistema že povsem izkristalizirana. Kaj torej pričakujemo od dodelanega sistema nagrajevanja? To sem povprašala delavce tozda Tip-top. Anica Konda: „Želimo si tak sistem nagrajevanja, ki bo omogočil ob normalnem delu tudi primerno življenje. Nov sistem naj bi pravilno ovrednotil naše delo in razmejil tudi delo od nedela, oziroma nagradil prizadevnega in uspešnega delavca. Za vse bi moral biti enoten v izhodiščih, ne pa da prihaja do takih razlik, da v enem tozdu lažja dela omogočajo višji osebni dohodek kot v drugem bolj zahtevna dela. Pri tem mislim na tozd Commerce in na nas. Do takih razlik ne bi smelo več prihajati, ker to jemlje voljo do dela.” Živorad Radovanovič: „Želim , da bi v dodelanem sistemu nagrajevanja bila vsa dela in naloge pravično ocenjene, ne pa nekatera med temi umetno napihnjena. Iz sistema naj se vidi, kaj dviguje vrednost posameznega dela, kje so specifične težave (menjava in podobno), kje so odgovornosti..” Janez Upelj: ..Opredeliti je treba pogoje za delo in dejansko videti, kaj je tisto, kar tezi delo programa VO in kaj PS, kaj je primerljivo in kaj ne... Tudi pogoste menjave, organiziranje dela, delo z ljudmi in podobno naj bo pravično in dejansko ocenjeno.” Anica Zalatelj: ..Težko bomo dosegli popolno pravičnost, upajmo pa, da se bomo dejanskemu stanju vsaj približali. Delavci enote tozda Commerce v Ljubljani pa so razmišljali takole. Alojz Vrečar: ..Nagrajevanje je eno najzahtevnejših del, ki ima daljnosežne posledice tako za delavce kot za delovno organizacijo. Čudi me, da Labod pri današnjem številu zaposlenih nima strokovnja- Tovarna LABOD Mladostna šestdeset- letnica Nakazi:enujfr material:, sodobna tehnologija in spremljanji; aktualnih modnih smernic daj« svojevrsten pečat oblačkom, ki prihajajo « Laboda v trgovino po vsej Jugoslaviji Z odlično modno tevtjo, ki sojo priprav:!« t< sodelovanjem Društva modnih delavcev v Cankarjevem domu, so predstavili po* t nosnikom del kolekcije za pomlad-poletje 84 in del modelov m jesen • zimo 84/85, ki so jih opi soval: Jelka Novak, Potka Brecelj, Stane Vesel, Mojca Pungerčar in Cveta Bogoti n. Videl: smo mladostno svežo kolekcijo polotich ženskih bluz Im molkih srajc, od Spodnega seta; - 00 prefinjeno Celega -adventvre*- stila. Navdušite so nas lahke obleko z geometrijsko vstavljenimi barvni-m: ploskvami, zelo ekstravagantni kompleti iz rustikalne tkanega piatnn in odi: črta kolekcija kompletov v mornarskem etiki pa že m So h, lahko našteval: Revijo so *&kijo • čili enostavno elegantni dvodelni modeli i* tankega georgett« ter skupina svilenih bluz in srajc Labod nem <«t torej zopet predal »vi: modo m JO »orno z veseljem nosili Foto STANB JERKO MMt ka, ki bi se ukvarjal s tem, spremljal področje nagrajevanja in pripravljal strokovne podlage. Komisije naj bi to delo le spremljale in potrjevale oziroma usmerjale. Vsekakor pa je od njih težko pričakovati popolnih rešitev. To delo so mnogi opravljali poleg svojega rednega dela. Kot rečeno, je prav, da pri nastajanju novega sistema sodelujejo delavci iz različnih delovnih področij, potrebovali pa bi strokovnjaka, ki bi stalno delal na teh delikatnih opravilih.” Justin Peček: „Če bo nagrajevanje steklo resnično po delu in rezultatih, bomo ta sistem gotovo vsi z veseljem sprejeli (tudi tisti, ki manj delajo in bi s tem tudi manj zaslužili). Razlik, ki so na osnovi dela, nihče ne kritizira. Težko pa je sprejeti razlike, ki nimajo te osnove. Taka odstopanja hrome delo pridnih.” Milica Artelj: „Z novim sistemom nagrajevanja je pričakovati tudi nekoliko sprememb, ki naj bi segle v žep. Ob denarju pa smo ljudje občutljivi in zato je pričakovati veliko vroče krvi. Ce bo zaživel pravičen sistem nagrajevanja, bo marsikdo prizadet... Želim si, da bi bil realen, da ne bi dopuščal raznih vplivov mimo dela in da bi omogočal z delom zaslužiti primeren osebni dohodek.” pogled v prihodnost Te dni so se v strokovnih krogih začele resnejše priprave na izdelavo dolgoročnega plana naše delovne organizacije, ki zajema obdobje 1986 — 1995, oziroma vse do leta 2000. Ključna vprašanja, ki naj bi jih v planu razdelali, so: — tržne možnosti z vidika vključevanja delovne organizacije v domači in tuji prostor, — tehnološke in organizacijske možnosti razvoja glede na kader, znanje, domače in tuje tehnologije, — predvidevanja o možnostih nabave surovin. W. ‘i . i j m > v ."3 nar ---j L*v~;p Mi JT Ji / f J Bi IMKUSkrife, Ffl f M c m « , H IflK^ ■ • JBŽjll t i > JV J ^ tm Wv j Letošnji jubilanti iz tozda Tip-top enote Commerce z nastopajočimi na njihovi prireditvi. odmevi na naš praznik Prireditve ob letošnjem prazniku Laboda, 8. marcu, so bile zaradi visokega jubileja še posebno odmevne. Proslave v Krškem se je poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine in nekaterih delovnih kolektivov udeležil tudi sekretar Gospodarske zbornice Jugo- slavije, med čestitkami ob prazniku pa je Libna prejela tudi pozdrave predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije in Jugoslavije. Zelo ljub gost tega kolektiva je bila delegacija iz Tara — teksa, ki je prišla iz pobratene občine Bajina Ba-šta. O proslavi v Krškem je obširneje poročal tudi Dolenjski list. Ptujski tednik je namenil tozdu Delta in Labodu veliko prostora in pozornosti, naš praznik pa je zabeležil tudi mariborski Večer. Zala je našla mesto v obzorniku ljubljanske televizije, v sklopu oddaje o Notranjski. Oddaja je bila prav na 8. marec. Ljubljanski Tip-top in enota Commerce sta letos pripravila praznovanje, ki bo prisotnim še dolgo ostalo v spominu. Občan, časopis občine Bežigrad, pa je zabeležil 60 Labodovih let. V trebanjskem tozdu Temenica so pripravili proslavo, katere se je udeležilo tudi veliko predstavnikov občine. Tako kot Libno je ob tej priložnosti obiskal tudi Tre-banjce Zdravko Petan, naš dolgoletni direktor. Novomeščani smo imeli tudi letos prireditev v Domu JLA. Bogat in pester program je svečanost še popestril. Med gosti je bilo tudi veliko naših upokojencev, ki so v najtežjih časih vztrajali in gradili Labod Tudi to prireditev je zabeleži Dolenjski list. Pred nami je še osrednja jubilejna prireditev, za katero upamo, da bo poleg srečanja delavcev Laboda hkrati tudi srečanje slovenskih ..županov”, saj bodo zastopane vse slovenske regije. TFT [i Tj f 11" j Predsednik občinskega sindikalnega sveta Krško izroča medaljo zaslug za delo tov. Veri Voglar iz Libne. pogovor s tov. nemcem o posodabljanju strojnega parka V letošnjem letu smo namenili za nakup novih specialnih strojev za šivalnice in za posodobitev dotrajanih krojil-nic precej sredstev. Kako teče nakup, pripoveduje tovariš Stefan Nemec iz razvojne službe: „ Za res je bil skrajni čas za posodobitev našega strojnega parka, posebno pereče sp kr-ojilnice v programu PS. O težavah okoli opreme, s katerimi smo se srečevali v preteklih letih, ne bi govoril. Vsi jih poznamo. Za posodobitev, ki naj bi jo izpeljali letos, pa naj povem, da je bil delno nakup devizen, stroje, ki smo jih kupili preko Bagata, za krojilnice pa pri Opremi iz Ludbrega (ta sodeluje z Bullmervverk podjetjem) pa smo dali le devizno soudeležbo, sicer pa gre tu za dinarski nakup. Nekaj opreme je bilo najprej kupljene za tozda Delto in Libno s pomočjo mednarodnega kredita, o katerem ste tudi že pisali. To so bili šivalni stroji in delno krojilne naprave. Tudi 15 šivalnih strojev iz Necchija s pregradnimi garniturami za lahke, srednje in težke materiale je že v Tip-topu, 3 Necchijevi stroji pa so v pripravi programa kril v Commercu. Na sejmu Yu-contri nabavljamo stroje za Ločno, Libno in Delto. Iz tega programa je kupljen tip krojilne naprave vario-culter, krojilne mize z zračnimi blazinami ter z vso dodatno opremo za nadaljnje dograjevanje z odrezevalnimi napravami in stroji za polaganje materiala. Torej so to večnamenske mize. Tu je še odvijalna naprava za Ločno in za vse tri omenjene tozde še kopirni stroji za kopiranje matric strojnih slik. Omeniti moram še strojno opremo od Pfaffa, in sicer je 9 strojev namenjenih v Tip-top in 3 v Zalo. V Zalo bosta odšli Af Inž. Štefan Nemec, vodja razvojne službe. tudi dve luknjičarki in igliča-rki iz Durkoppa. Iz firme Complet smo za Temenico kupili stroj za okrasno preši-vanje. Strobel bo za robljenje kril iz finih materialov v pripravi kril, tu je pa še stroj za izdelavo zankic iz Union Spe-ciala za Zalo. Krojilne naprave, od krožnih žag, odrezovalnih naprav, zračnih blazin itd, pa prihajajo iz Opreme iz Lud-berga.” Kako že kupljeno blago prihaja v naše proizvodnje? ..Strojna oprema iz Necchija — Bagat (18 kosov)je prispela v Tip-top in v pripravo kril že februarja meseca. V začetku aprila je prišla v Delto oprema, ki je bila kupljena iz sredstev mednarodnega kredita, ostalo iz tega naslova pa bo prihajalo postopno. 2 vario-butterja, 2 vertikalna noža ter 2 mizi za krojilnice so bili iz ZRN poslani koncem marca, torej je ta oprema na poti. Vsa oprema, ki srnojo kupili preko Yu-contrija,je bila iz carinskega skladišča poslana na Gospodarsko razstavišče. Predvidoma bo carinski postopek končan koncem meseca maja ali najkasneje v začetku junija." Kupljena oprema je moderna in večnamenska. Gotovo zahtevajo predvsem naprave za krojilnice določene spremembe tudi v dosedanji tehnologiji. Ali boste organizirali tudi kakšne demonstracije, izobraževanje? „Prav nova oprema krojil-nic zahteva nov koncept tehnološkega postopka, vendar pa tudi ostala nova oprema zahteva določeno znanje. Da bi jo znali pravilno in racionalno uporabljati, bomo organizirali demonstracijo, naša služba pa pripravlja tudi skice, navodila za delo in uporabo in podobne inštrukcije. Gotovo zahtevajo vse novosti novo znanje in oprema sama po sebi še ni dovolj. Pripomogla bo k boljšemu in lažjemu delu, čejo bomo znali pravilno uporab- Ob prazniku Laboda je tozd Libna obiskala tudi delegacija Tara teksa iz pobratene občine Bajina Bašta. vse ob svojem času O odkupu dela zemljišča okoli ljubljanskega Tip-topa in enote Commerce in nadomestnih 12 metrih zemljišča pred to stavbo smo obširneje pisali v lanski 2. številki glasila. Sloje za pogodbo med Mladinsko knjigo in nami. Mladinska knjiga je namreč po svoji dejavnosti uvrščena v republiškem merilu med prioritetne delovne organizacije. Za svoj razvoj nujno potrebuje primerno tiskarno in skladišče, za kar so stekla dela te dni. V ta namen so odkupili del zemljišča za stavbo Tip-topa in enote Commerce, mi pa smo dobili kot del vračila 12 metrov zemlje pred stavbo. Ob dogovarjanju so bili upoštevani vsi naši zahtevki, ki so bili seveda vezani na nemoteno delo, predvsem tozda Commerce (obračanje to— vornjakov, nakladanje...). V pogodbi je vse to upoštevano in tako so dela pred nedavnim stekla. Vsi, Mladinska knjiga, Tip-top in enota Commerce dobro sodelujejo, določen pa je tudi delavec Tip- topa za „zvezo”. Kljub dobro načrtovanim delom je seveda ob takih posegih pričakovati manjše zapctljaje, ki pa se jih da prav s stalnim stikom sproti odpraviti. Takoje že premagana nejasnost okoli ograje. Izvajalec jo je hotel postaviti prej, predno bi bili zagotovljeni drugi pogoji za naše nemoteno delo. Predstavniki enote Commerce in Tip-topa so nemudoma reagirali in tako je delo steklo točno po pogodbi. Kljub naštetemu pa so bili izvajalci deležni ostrih reakcij delavcev^ Tip-topa in Com-merca. Slo je za prave sentimentalne izlive, češ zakaj tako grobo posegajo v „našo” zemljo, saj bo delo transporta povsem onemogočeno in podobno. Je že tako, da smo zelo ustvarjalni in glasni potem, ko je že vse pravno potrjeno. Delavci Commerca in Tip-topa so bili na zborih in drugih sestankih obveščeni o potrebah Mladinske knjige in o rešitvi, ki smo jo našli za nas. Kot rečeno, smo o tem pisali tudi v biltenu in obširneje v glasilu. V fazi nastajanja pogodbe ni bilo čutiti take zagnanosti, ni bilo ustvarjalnih pripomb. Sedaj, ko so dela stekla, je vse živo... Pravzaprav je lepo, da smo tako zelo navezani na „naš” košček zemlje, da smo zaskrbljeni za „našo” lastnino. Toda če so tu širši interesi in če je bil sklenjen že sporazum, ki zadovoljuje obe strani, so sedanje reakcije povsem odveč. Sicer pa je to praksa, ki se vedno znova potrjuje. Primer so naši akti, ki v fazi nastajanja ostajajo brez bistvenih pripomb, po sprejetju pa te kar dežujejo. Kdaj se bomo naučili ustvarjalno sodelovati pravi čas? Marija Levstik — jubilant-ka in nagrajenka iz Libne. jubilantka in odlikovanka Kot smo že pisali v prejšnji številki, so ob 8. marcu v Libni podelili tudi zvezna odlikovanja. Med odlikovanci je tudi letošnja jubilantka Marija Levstik. Praznuje 10 let dela v Libni, medaljo dela pa je prejela za uspešno delo na delovnem mestu, kulturno in športno dejavnost ter za aktivnost v krajevni skupnosti. Zeli si, da bi tudi OO ZSMS v tozdu Libna zaživela, da bi v sodelovanju z drugimi DPO delali uspešno za današnji in jutrišnji dan. la bod Uslužbenci Varnosti, ki skrbe za naš objekt v Novem mestu, so že nekaj časa v novem prostoru ob vhodu v tovarno, nekdanja vratarnica pa je prenovljena in služi kot recepcija. katera čustva lahko izražamo na asertivni način Tako je mogoče izraziti čustva prav vseh vrst. Nekateri na primer zmotno enačijo izražanje jeze z agresivnostjo. Jeza je povsem naravno, ne prav redko in vsakomur znano čustvo. Tudi tisti, ki so zares asertivni, znajo izraziti jezo, jo sprostiti na način, ki drugih ne rani, ne prizadene in ne zaboli. Prikrivanje jeze iz obzirnosti ali previdnosti v medosebnih odnosih gotovo ni dobro. Ne le zato, ker je zadrževana jeza lahko razdiralna za duševno ravnotežje, ampak tudi zato, ker tako zadrževanje jemlje odnosom pristnost in poštenost. Če bi si ljudje kazali le „dobra” čustva, bi bili pravzaprav v zelo slabih odnosih. Zato velja: če ste jezni, to enostavno povejte. Odleglo vam bo in še odnosi bodo ostali odkriti. „Kar si napravil, me je resnično razjezilo.” „Tako sem jezen, da bi te bil sposbben tudi udariti!” In opravljeno je. Žalitve, zmerjanja in dejanski udarci niso potrebni, če znamo svojo prizadetost, jezo ali razburjenje sprostiti na način, ki je sprejemljiv tudi za druge. Zmotna je tudi predstava, da ni nič lažjega kot izraziti čustva, kot sta naklonjenost ali ljubezen. V resnici ni tako malo ljudi, ki nikakor ne morejo izgovoriti preprostih besed „Všeč si mi”, „Rad te imam”, ..Pogrešam te” ali ..Pomemben si mi”. Te besede nosijo v sebi tveganje, ki se ga najbolj bojimo: možnost odklonitve prav tam, kjer nam sprejetje največ pomeni. Kako se naučite uveljaviti se na ustrezen način? Najprej pošteno ocenite svojo asertivno sposobnost! Poskusite ugotoviti, do katerih ljudi oziroma v katerih okoliščinah ste pasivni oziroma agresivni! Razmislite, kaj vam v resnici prinese vaša pasivnost oziroma agresivnost! Ocenite pri sebi, kako doživljate spontane, odkrite, naravne, pristne in izrazne ljudi in kako se počutite ob agresivnih in pasivnih! In se odločite. Nihče ne postane asertiven čez noč. Zato se podajte na pot k večji asertivnosti korakoma. Najprej si zadajte lažje naloge, nato njihovo zahtevnost počasi stopnjujte. Bodite najprej asertivni tam, kjer vam je to manj pomembno in kjer učinek vašega vedenja ne poseže v vaš intimni čustveni svet. V vrsti se ne pustite prehitevati, a tudi ne rinite naprej. Obnašajte se asertivno v trgovini pri izbiranju in odločitvah. Povejte svoje mnenje jasno in odkrito, sprva v manjši skupini ljudi. Ko vam to ni več težko, ga povejte v večji, pred katerimi ste bili prej v zadregi. Naučite se pripovedovati o sebi ne le slabo, ampak tudi dobro (če se to sklada z resnico, seveda). Naučite se sproščeno sprejemati komplimente. Na pohvalo ne odgovorite preskromno. Videli boste, da se boste pri tem počutili vedno bolje. Tudi v odnosih z ljudmi boste bolj zadovoljni in zato še bolj sproščeni. kaj je produktivnost Kaj je produktivnost? Vprašanje, ki se zdi na prvi pogled odveč. Toda ko se globlje ozremo v vsebino, je že težje odgovoriti. Kaj je torej produktivnost, razmišljajo (na pobudo predsednice OOS v Libni) delavke Libne: Kelhar: ..Produktivnost je delo, ustvarjeno v delovnem času.” Sternad: ..Produktivnost je organiziran in nemoten potek proizvodnje.” Hodjič: ..Produktivnost je količina proizvedenega." Strle: „Čim večje fizično vlaganje v proizvodnjo.” Butkovič: ..Produktivno-st je rezultat vloženega dela v delovnem času.” Definicije produktivnosti v Ekonomskem leksikonu pa pravijo takole: „Pro-duktivnost pomeni prizadevanje, da se s kar najmanj vloženega živega dela, ustvari kar največji obseg proizvodnje ali storitev. Produktivnost je obseg proizvodnje, deljen s številom delavcev ali s številom vloženih delovnih ur.” popestriti delo mladine Mladinska organizacija v Delti šteje 220 mladincev, od tega 9 moških in 211 žensk. Februarja letos so imeli programsko-volilno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo. Predsedstvo mladine sestavljajo: — predsednik Tili Marija, — izmenska predsednica Firbas Marjana in Ivanuš Zdenka, — tajnik Hedl Marta — blagajnik Gašparič Irena. Mentorja mladine sta še naprej Strelec Edi in Magdič Mimica. Na konferenci so ocenili aktivnost mladih v preteklem dveletnem mandatu in sprejeli program dela. Ugotovljeno je bilo, da so mladi v Delti program dela dokaj dobro uresničili, torej ocena aktivnosti ni tako slaba. Že nekaj let pa se ubadamo razrešiti vprašanje množične neaktivnosti mladih. To pomeni, daje aktivnih le nekaj mladincev, ki sicer uspejo uresničiti naloge, vendar pa z večjimi napori, ker večina ne dela. Pri analiziranju stanja smo imeli v vidu to, da je večina delavcev—mladincev vezanih na prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, vendar pa to ne more biti razlog za neaktivnost. Delo mladinske organizacije bo moralo postati bolj zanimivo, torej vsebovati čim več interesnih dejavnosti. Mladinci v TOZD kljub naštetim težavam uspejo pri organiziranju in izvedbi proslave ob 8. marcu — prazniku DO, ki je bil letos povezan še s praznovanjem 60-letnice DO Labod. Organizirajo tudi krajše proslave.ob 1. maju in 29. novembru. Enkrat letno organizirajo akcijo čiščenje okolja temeljne organizacije (akcijo so letos že izvedli). Vsako leto izberejo najboljšega mladinca, ki ga nagrade s knjigo. Evidentirajo mlade za mladinsko delovno akcijo, katere se udeleži vsaj en mladinec. Povezujejo se v krajevni skupnosti z mladinci ELKO-M A in skupaj pripravljajo kulturni program za proslave. Kljub naštetemu bodo mo- |BpimriWmpyi tu. Likanje podloge in končna kontrola v Temenici. rali mladinci več storiti pri vključevanju v samoupravljanje in pri razreševanju problematike mladih. Zlasti problematika mladih družin, stanovanjska vprašanja, otroško varstvo, izobraževanje ob delu, doseganje boljših delovnih rezultatov in kvalitete dela ter delovne discipline bodo morali biti pogosto na dnevnem redu. Upamo, da bo novo vodstvo mladine uspešno reševalo tudi navedene probleme, saj bo tako delo v mladinski organizaciji postalo zanimivejše. MIMICA MAGDIČ ročna dela na razstavi Tozd Libna je letos že tretjič organiziral razstavo ročnih del svojih delavk. Ker smo letos ob našem jubileju želeli 8. marec še posebno slovesno in širše obeležiti, smo povabili k sodelovanju tudi kolektiv Lisce iz Senovega. Delavke tega sorodnega kolektiva so se vabilu odzvale z velikim številom ročnih del. Sejna soba, kjer je tudi naš razstavni prostor, je postala pretesna in tako smo podaljšali razstavo v avlo. Izvršna odbora OOS obeh kolektivov sta imenovala komisijo, ki je imela težko nalogo, iz velikega števila razstavljenih modelov jih je izbrala pet, ki so zahtevali največ spretnosti in mnogo ur potrpežljivega dela. Knjiga vtisov priča o (velikem obisku, o kvaliteti in lepoti izdelkov. Med številnimi mnenji je tudi to: „V tekstilni delavki je velika duhovna moč, ki se kljub utrujenosti po napornem delu, včasih izrazi tudi v taki obliki, kot smo je deležni na tej razstavi.” IRENA STRGAR