Za poduk in kratek čas. Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino. XII. Potovanje od Ljubna v Ročico po satni ravnini je kaj prijetno. Dolina ae razteza čedalje bolj, polje nam kaže rodovitne njive, griče na atraneb pokriva tu pa tam vinska trta. Ročica, malo rstran ceste, je prijazen in anažen trg, če- ravno po številu biš nibče uebi mislil na trg. K tej časti sta rojstuemu selu pripomogla dva brata tukajšuje rodovine Taučerjeve, kterih eden je bil ljubljanski škof, drugi pa polkovnik ali obrist. V rodbinskem grbu imajo Taačerji podobo še sedaj pred bramom stoječega drevesa. Po kosilu pri gostoljubnem župniku č. g. And. Jug-u, snio se peljali v Nazaret. Bela cerkva z dvema evetlima zvonikoma in precej velikim samoetanom čč. očetov franciškanov je divno in čarobno lepo na brib postavljena, kakor da bi jo bile same vile pozračne tje položile. Potnika miče in rabi in kliče na brib. da ne more mimo. Cerkev je kaj ljubo in nježno okinčana, vse kaže na skrbne in pobožne roke, ki tu za čast božjo skrbijo. Stara cerkvica, katerej je sedanja velika hisa božja prizidana, še stoji. Pod Nazaretom so razvaline grada Vrbovca, ki je sedaj z vsem posestvom vred lastnina ljubljanskih škofov. Vredne, da se pogledajo, so velike žage. Postavljene so jako umetno in 8vojemu namenn primerno. Proti večeru smo prišli v Mozirje. Trg ima lepo lego, je ličen in saažen; da je tudi vrlo naroden, to so nam kazali slovenski napiai nad prodajalnicami. Na veliko jezo vsem nemškutarskim kozlom slovi lepa savinjska dolina kot dobro narodna, jeni prebivalci so svoje narodnosti zavedeni Slovenci, to pa ne samo po vaseh, ampak cel6 po trgih, kar žalibog po dragod ni tako. Dragi naši trgi se še šopirijo iu hvalijo z narod slovcnski izdajalno nemškutarijo. Jihova po nemčnrskem jeziku in pisavi sicer grdo pokvarjena imena kažejo na Hlovensko kri, ali Slovenci niso več, pa tudi Nemci niso pravi, čeravno se med nje štejejo in urivajo. Taki ljudje 80 med narodom to, kar je med žival8tvom netopir ali pirožlek, ni prav miš pa ne tio, ampak — netopir; niso prav Nemci pa ue Slovenci, ampak — nemčurji. Kot mladi dijaki 8mo radi prepevali: ,,Erja\r- kakti Jadež bodi, — Naj ga pes za plotoin j6, — Med Slovence naj ne hodi, — Kdor je prav Slovenec ne." — In res gršega človeka plovenska zemlja ne nosi, kakor je izdajica naroda, ki se svoje elovenske matere sramnje ali jo celo zaničaje. Ker 8e nSlov. Gosp." mnogo peča z gospodar8tvom, mu hočem tukaj resnično prigodbo zapisati, ki se je dogodila v Mozirju nekoliko pred mojim prihodom. Nekemu tržanu je krava zbolela, postala je vsa medla in suba, vračilo ni pomagalo nobeno. Sedaj nasvetuje nekdo, naj se kravi vlije kuhanega yina. Posestnik uboga, vlije na večer kravi precejšnji rporcijon" kuhanega vina, ali drugo jntro je bila goved mrtva in trda. Res smeano je, kar nespamet vse počinja. Še jedno bočem tukaj zapisati, za katero sem tudi v Mozirju izvedel. Živel je nekdaj v okolici previden in moder oče, ki je irael aiua dijaka. V jesen, preden je sina v Čelje odposlal, je šel ž njim v neko štacuno v Mozirju, da bi mu kupil blaga za novo suknjo. Štacunar položi na mizo balo za balo vaakovrst- nega eukna. Oče refie sinu: ,,sedaj si poiiži, od katerega hočeš!" Dijak skrbno pregledoje in pri eebi premišljuje, katero bi bilo boljše in lepše. Po dolgem premetovanja ae odloči rekoč: noee, od tega bova vzela!" Oče je na to čakal in djal: nkedar bodeš ti sam plačeval, tedaj zamoreš vzeti od tega; sedaj pa, ko morem jaz denarje šteti bova vzela od unega", ter je pokazal na najslabejše sukno. Sin se je sicer kislo začel držati, ali pomagalo mu ni nic. Oče mu je botel pokazati, da se n»j vsak oblači po svojem stanu in kupSija ravna po mošnji. To je moder nauk, na katerega mnogo ljudi v lastno škodo pozabi. V Mozirju sva jaz in moj tovariš prenočila na pošti pri Goričarjevib, ki so prijazni, poiteni in dobri ljudje. Jihovo krčmo smemo vsem potnikom priporočiti. Za posteljo, zajtrk ia vožnjo v Brašlovce sva plačala vaaki samo eden goldinar. Smešničar 9. V družbi je nekdo tožil, kako so se časi spremenili. ,,Pa6 res, mu pritrdi drugi; nekdaj v starem testamentn je Savel šel oalov iskat in je nasel preroke, če pa sedaj gremo prerokov iskat, najdemo — osle.