LETO V..št. 7 flovic V KOČEVJU, DNE 13. FEBRUARJA 1960 Cena 15 din PerspelM razum obline Ribniia V petek, 5. februarja, je bila v Ribnici seja občinskega ljudskega odbora.^ Seji so tudi prvič prisostvovali odborniki iz pridruženih delov občin Sodražica in Velike Lašče, udeležila pa sta se je tudi sekretar občinskega komiteja ZK Janez Ficek ter republiški ljudski poslanec in državni sekretar za finance LRS Matija Maležič. Na tej prvi skupni seji so svete in komisije. konstituirali nov odbor in sestavili posamezne V novem občinskem odboru je sedaj 61 odbornikov; občinski zbor sestavlja 36 članov, občinski zbor proizvajalcev pa 25. Iz sodraške občine je kooptiranih 14 odbomi- poživiti veterinarsko službo, prirediti več praktičnih predavanj itd. Predvidena je tudi gradnja zimskega rastlinjaka v vrtnariji, nadaljevali pa bodo tudi z osu-kov: Danilo Samsa, Evgen Ivanc, Sevalnimi deli na Bistrici. Za vsa kami. Nadaljevali bodo z renovi-ranjem starega gradu, nabavili novo mostovno tehtnico In preuredili pokopališče v Hrovači. Kanalizirali bodo Male Mlako, elektrificirali vas Zadolje itd. V perspektivnem planu je tudi gradnja povsod, kjer to kaže gospodarski kopališča, otežkoča jo le lokacija, račun. PLENUM SINDIKATA SLOVENIJE V Ljubljani je bil plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Zasedanje je vodil predsednik Stane Kavčič. Ivo Tavčar je podal daljši referat o problemih strokovnega izobraževanja. Med drugim je dejal, da je do danes nastalo v Sloveniji že 34 izobraževalnih središč. Poglavitna letošnja naloga pa bo, da jih oblikujemo Leopold Marolt, Jože Škulj, Rudolf Oražem, Stanko Kovačič, Prane Peček. Alojz Mestek in Primož Žlindra (občinski zbor), občinski zbor proizvajalcev prve skupine Franc Fajdiga, Franc Lešnjak in Srečko Stupica, druge skupine pa Ivan Kovačič in Franc Lavrič. Člani občinskega odbora iz pridruženega dela velikolaške ta dela je predvidenih približno šestnajst in pol milijona dinarjev. Letos bodo predvidoma odprli v Ribnici tudi nov trgovski lokal, po možnosti pa bodo nabavili tudi kamion za potrebe trgovin. Za to je predvidenih iz občinskega investicijskega sklada, iz okraja in zveznega natečaja 6 milijonov din. Gospodarski plan za leto 1960 občine pa so Vladimir Prezelj, predvideva tudi poživitev gostin-Stanko Lavrič in Jože Marolt (občinski zbor) ter Janez Adamič in Janez Rigler (zbor proizvajalcev). Predsednik občinskega zbora je Grebenc iz Sušja, predsednik občinskega zbora proizvajalcev pa Ignac Starc iz Ribnice. Za predsednika občine je bil ponovno izvoljen Stane Ilc, podpredsednik ba je Danilo Samsa. Dosedanji predsednik občine Sodražica je podal kratko poročilo o črpanju občinskega proračuna v letu 1959; enako je poročal tudi tovariš Ilc. Po poročilu je podal program deda in proračuna za tekoče leto. V letu 1960 nameravajo vložiti v kmetijstvo precej sredstev. Prirediti nameravajo več kmetijskih razstav, nabaviti mislijo večje število plemenjakov, 46 POLMILIJONARJEV „ Prvič letos bodo po zakonu pri-Ce'i odmerjati tudi davek na osebne dohodke. Plačati ga bodo morali tisti, ki so v letu 1959 mieli preko pol milijona dinarjev čistih dohodkov; v poštev pridejo redne plače, prejemki nad tarifno postavko, nagrade, razni honorarji itd. Vsakdo mora sam Prijaviti višino letnih dohodkov, ker so za tiste, ki jih bodo uta-f' ..f* pa jih sploh ne bodo pri-K .Predvidene visoke kazni. K tem dohodkom se ne šteieio dohodki od zemljišč in igranja na srečo. Davčna lestvica je motno progresivna Tisti, ki letno zasluzi'o do 750 tisoč dinarjev bodo plačevali po 5 odstotkov davka, pri enem milijonu letnih dohodkov bo znašal davek že 37.500 din, pri dveh milijonih 312.500 din, davek na dohodek, ki presega dva in pol milijona dinarjev, pa znaša že 50 odstotkov. Tako visoke dohodke imajo samo nekateri strokovnjaki, ki zaradi potreb opravljajo še razna honorarna dela. Rok za oddajo prijavnic je bil zadnji januar, vendar so občinske uprave za dohodke podal,jšale termin še po prvem februarju, ker nekateri, ki med letom niso beležili vseh svojih dohodkov, niso mogli pravočasno zbrati vseh podatkov. Na upravi za dohodke občine Kočevje smo zvedeli, da so doslej dobili že 46 priiavnic za nad pol miVjona čistih letnih dohodkov. Prav gotovo pa jih bodo zbrali še več, ker iz nekaterih krajev in podjetij niso dobili še nobene. Od doslej prijavljenih davčnih zavezancev je imelo preteklo leto 25 do šest sto tisoč dinarjev čistih dohodkov, 16 zavezancev je imelo 750 tisoč dohodkov, štirje do devet sto tisoč in eden milijon. V bodoče lahko vsakdo registrira svoje dohodke z žiro računom pri banki ali hranilnici ali z davčno knjižico. Tudi plačeval bo lahko s čekom, davčni upravi Pa bo poslal poročilo banke o svojih dohodkih. V davčno knii-ziro bo lahko vpisoval vse svoje dohodke, v začetku leta pa jo "° samo predložil davčni upravi. Nai na koncu poudarimo še to da so za vse utajitve predviden-' Vl oke kazni. Kdor ne bo svo jih dogodkov prijavil, bo moral pla-cati petkratni znesek utajenega davka, davčne uprave pa bodo Vse prijavnice še posebej kontrolirale. stva. ObLO je že prejšnje leto dal izdelati načrte za restavracijo s prenočišči. Tak lokal je v Ribnici že dalj časa prepotreben. Načrti bodo po zagotovilu odgovornih forumov gotovi do maja. Za gradnjo restavracije je predvidena vsota 80 milijonov, zajetih v družbenem planu OLO. Zaradi velikega pomena restavracije so prepričani da bo okrajni ljudski odbor gradnjo v celoti odobril, tako da bodo najkasneje v dveh letih lahko pričeli z gradbenimi deli. Letos bo tudi dokončno ureje-na točilnica v starem gradu. Poleg lastnih sredstev gostinskih podjetij so tudi orosili za kredit za nabavo potrebnega inventarja. Lesno - industrijsko podjetje v Ribnici naj bi že letos pričelo pripravljati potrebne načrte in programe za gradnjo tovarne gradbenega opaža, ki naj bi bila po mnenju republiške komisije v Ribnici. Radi bi tudi dokončno uredili in modernizirali opekarno, vendar kljub večkratnim prošnjam še niso mogli dobiti potrebnih kreditov. Zaenkrat je predvidena gradnia umetne sušilnice in krožne peči, nabavili pa bodo tudi nekaj strojev, razen bagerja za izkopavanje gline, ki ga je podjetje že samo nabavilo. Za vsa ta dela bodo vložili pet milijonov lastn h sredstev, iz okrajnega investicijskega sklada bodo dobili 20 milijonov posojila. 11 milijonov pa iz zveznega natečaja. Prepotrebna za Ribnico bi bila tudi poživitev obrtne dejavnosti, kajti privatni obrtniki počasi izumirajo. Prav bi bilo. ko bi jim uspelo poživiti suhorobarstvo, da bi doseglo vsaj primerno višino in ne bi povsem izumrlo. Občinski ljudski odbor bo moral preskrbeti finančna sredstva za razširitev šivalnice, ustanovitev pralnice in mehanične delavnice, veliko pomoč pa bo moral nuditi tudi stanovanjskim skupnostim pri ustanavljanju najrazličnejših servisov. Predvidena ie tudi ureditev lekarniških prostorov ter cestne razsvetljave s kendaverskimi svetil- ker še ni opravljena regulacija Bistrice . To bi bil kratek izvleček iz perspektivnega programa ribniške občine za leto 1960 in naslednja leta. Upamo, da jim bo uspelo realizirati vsaj najvažnejše načrte. In na koncu še nekaj misli iz govora tovariša Maležiča. Najprej ie toplo pozdravil vse odbornike sodraške in velikolaške občine. Poudaril je važnost združitve teh občin tar težke naloge, ki čakajo po združitvi ves občinski odbor. V občinsko vodstvo bo treba v bodoče Izbirati najboljše in najbolj prizadevne ljudi. »Naša občina Stane Kavčič je v zaključni besedi dejal, da je bil namen plenuma predvsem v tem, da nakaže smer nadaljnjega razvoja strokovnega izobraževanja. Občina Ribnica ima velike možnosti za gospodarski razvoj in napredek. Na sliki: del Ribnice — foto inž. Čampa Političnega delavca v Lašče in Dobrepolje Občine Dobrepolje, Lašče in Sodražica so ukinjene in njihova področja pridružena sosednjim večjim občinam. V pretežni meri so se združila tudi že vodstva političnih in družbenih organizacij. Kakor vemo, je bilo delo politič- riši v Laščah smo zvedeli, da bi želja v Laščah in Dobrepolju, da bil tak človek v Laščah zelo po- bi nastavili v službo sposobnega treben. Na skrbi naj bi imel delo političnega delavca. Spričo koristi ima velike možnosti za gospodarski nih organizacij več ali manj raz-razvoj in napredek, saj imamo gibano. Prav zato pa se sedaj po- ugodne zveze z republiškimi cestami. Mislim, da bi se bilo treba intenzivno pogovoriti in poiskati možnosti za gradnjo industrijskih obratov, kier bi se lahko zaposlilo čim več ljudi.. .« je med drugim dejal tov. Maležič. Ko pa je govoril o slabi povezavi nekaterih krajev s centrom občine, je dejal: »Vem, da bodo imeli pridruženi deli Sodražice in Velikih Lašč slabe prometne zveze z Ribnico, zato predlagam, da bi občina nabavila, v možnostih finančnih sredstev, manjši avtobus, ki bi tri do štirikrat dnevno prevozil vso Ribniško dolino od Grčaric do Sodražice loziroma 'Zimaric in Velikih Lašč ... Upajmo, da bomo te težave v najkrajšem času uspeli premostiti...« -vec stavi j a vprašanje ali bo delo organizacij tudi v naprej tako uspešno? Ne dvomimo, da politična vodstva v občinah, kamor so se priključile ukinjene občine, ne bi polagala pažnje na pridružene kraje. Precejšnja ovira pri njihovem delu pa bo oddalienost krajev od središč novih občin in političnih vodstev. Da bi bila vez med temi kraji oziroma krajevnimi organizacijami in občinskimi političnimi vodstvi bolj trdna, bi bilo prav, da bi bil na sedežih bivših občin uslužben politični delavec. Ta bi imel na skrbi delo organizacij na tehle organizacij: Zvezo komunistov, SZDL, Zvezo borcev in RK. Podobne želje smo slišali tudi v Dobrepolju. V obeh krajih menijo, da bi dober politični delavec lahko veliko koristil pri delu organizacij. Delo krajevnih organizacij po naših vaseh še vedno ni doraslo v taki meri, da bi sami in brez pomoči in nasvetov bili v celoti kos delu. Prav zato je upravičena njunega dela bi bilo lahko opravičiti izdatke za plače. Res je, da ob reorganizaciji res ni mogoče pomisliti na vse. Stvari v zvezi s poslovanjem ljudskih odborov v pridruženih krajih so se že uredile. Čas pa je že sedaj pokazal, da bo treba urediti tudi vprašanje posrednika — če ga tako imenujemo — med krajevnimi organizac. In obč. vodstvi. • Sovjetski premier Nikita Hru-ščev je nedavno teea izjavil, da Izmed 250 poslanskih mest si je U Nujeva stranka zagotovila 135 morajo podpisati mirovno pogodbo sedežev v parlamentu in s tem ab-z Nemčijo, rešiti berlinski problem solutno večino. Čvrsto krilo proti- in končno za vedno priznati povojne teritorialne spremembe v bltdBOvSf'vod^tvom^pomtonih J;°^ka,:,in organizacij na občini. V razgovoru z odgovornimi tova- Skupna seja na Rudniku 7. februarja je bila na Rudniku prva skupna seja občine Rudnik in pridruženega dela bivše občine Lašče. Na seji so izvolili iz pridruženega dela Lašč odbornike v občinski zbor in zbor proizvajalcev. V občinski zbor občine Liub-Ijana-Rudnik so bili iz pridruženih krajev izvoljeni: Anton Somrak, Alojz Pečnik in Jernej Novak, vsi iz Velikih Lašč, Anton Na področju, ki se je pridružilo občini Ljubljana-Rudnik živi okrog 3900 prebivalcev. ŠTAFETA MLADOSTI Letošnja štafeta mladosti bo odšla na pot 24. aprila iz najjužnejšega mladinskega naselja ob avtomobilski cesti v Makedoniji. Pot, ki jo bo pretekla štafeta, je dolga nad 5500 km. štafeta bo kre- Madžarska ne bodo nikoli dovolile, da bi spremenili njihove meje proti Nemčiji. Kot njihovi zavezniki to dotro razumemo in jih podpiramo. Hružčev j c tudi dejal, da so Nemci vojno izgubili »in zato lahko diktiramo mirovno nogodbn « • V Moskvi so se končali uradni razgovori, ki jih ie imel predsednik italiianske republike Gronchi s predsednikom prezidija Vrhovnega fašistične lige pod vodstvom KU Ba Šveja je dobilo 20' mandatov, združena fronta enega, ostale manjše stranke pa skupno 20. Čeprav še niso znani volilni rezultati za okrog 50 poslanskih mest, ti rezultati v bistvu ne morejo spremeniti položaia ali omajati zanesljive zmage U Nula, • Na ozemlju Dominikanske republike se je izkrcalo več tisoč pripadnikov ameriške mornariške pehote. Uradno so razložili izkrcan ie kot »obisk vojaških oseb na Virant iz Dvorske vasi. Ivan Kra- nila skozi makedonska mesta, Sr-šovec iz Podstrmca, Stane Peter- bijo, Črno goro, Bosno in Herccgo- lin iz Dolščakov. Maks Pečnik iz Rašice in Franc Purkart iz Osredka. V občinski zbor proizvajalcev I. skupine je bil izvoljen Alojz Venturini iz Lašč, v občinski zbor proizvajalcev II. skupine pa so bili izvoljeni: Jože Stritar iz Lašč. Ciril Mencin iz Malega Ločnika, Anton Lenič iz Purkačev in Angela Puh iz Roba. Za predsednika ObLO ie bil ponovno izvoljen Anton Zupančič, za podpredsednika pa je bil izvoljen dosedanji predsednik ObLO Lašče Alojz Pečnik. vino. Potem z ladjo do Splita ter Šibenika na Reko. štafeta bo nato obiskala še Pulj, Koper, Novo Gorico, Kranj, Ljubljano, potem pa bo šla preko Hrvatske v Beograd. sovieta ZSSR Vorošilovim in sov- oddihu«. Kubanski tisk sodi, da jetskim ministrskim predsednikom HruSčevom. Razgovori so se nanašali na mednarodni položaj in odnose med Italijo in Sovjetsko zvezo. Pri razgovorih sta sodelovala tudi zunanja ministra obeh držav Pella in Gromiko. Po končanih razgovorih so objavili sporočilo o razgovorih. • Na parlamentarnih volitvah v Burmi ie zmagalo čisto krilo proti- gre za politični manever z namenom, da bi podrrli omaiani režim predsednika Truiila. Vsi kubanski listi, ki brez izieme obsojalo ta manever, izražalo hkrati pripravljenost kubanske javnosti, da pomaga ostvariti ugodno vzdušje za izvolitev vlade, ki bo demokratična in bo delovala v korist dežele. Prihajalo tudi poročila o aretacijah zaradi odnora proti režimu nred- ►Tvla« \ Prcdslrngali začela z delom Razširiti članstvo Prešernove družbe! V soboto je bilo v Kočevju posvetovanje poverjenikov Prešernove družbe iz kočevske občine, na katerem so govorili o razširitvi in poživitvi poverieniške mreže in izvolili so nov občinski odbor družbe, ki naj bi v bodoče natančneje usmerjal vse delo poverjenikov. Zal se sestanka niso udeležili vsi Povabljeni! Nainrei ie tov. Smolej v nekaj besedah orisal pomen in namen kniig in zbirke Prešernove družbe. Poudaril ie, da današnji čas zahteva tudi vsestransko izobraženega človeka. Do tega na človek pride v veliki meri tudi z branjem knjig. Delavske univerze pa kljub pestri delavnosti ne morejo nuditi vsega in nrav kniiga ie tista, ki bi morala to vrzel izpolniti. Knji se bi morale priti do vsakega človeka, v sleherni kotiček domovine. In v tem je vlo=»a Prešernove družbe pomembna! Ze od 1952. leta redno izhaia njena zbirka (6 knjig letno). Doslej ie izšlo že sedem zbirk v skupni nakladi 2,870.000 primerkov. Največ ie število naročnikov je bilo pred nekai leti (85 tisoč), zaradi organizaciiskih slabosti (mogoče na tudi zaradi kvalitete knjig?) na je v zadnjih dveh letih število naroč- nikov močno padlo. Dokler je v Kočevju še bil okrai. je bilo delo odbora PD, kakor tudi posameznih poverjenikov, mnogo živahnejše. Kasneje na se odbor niti ni več sestajal, poverjeniki pa so bili povezani direktno z Glavnim odborom. (Nadaljevanje na 3. strani) 1. februar je zelo pomemben za Dobrepolje: tega dne so začeli s poizkusno proizvodnjo v obratu »Tela« v Predstrugah pri Vidmu. V tem obratu Tovarne električnih aparatov iz Ljubljane, bodo izdelovali vrsto različnih izdelkov. Obiskali smo direktorja tega obrata, tovariša Franca Rošlja. Pripovedoval nam je. da so začeli s šestimi delavkami in dvema mojstroma. V Ljubljani je v tovarni »Tela« na praksi 6 delavcev, kjer se bodo usposobili za delo. Sedaj imajo še poizkusno proizvodnjo. S polno paro nameravajo začeti vsaj v aprilu in s 30 ljudmi. Do konca leta nai bi dobilo zaposlitev 80 ljudi, od tega v pretežni večini ženske. Za najnujnejšo strojno in ostalo ■ iSteM- J IH ii* ’■ '»-'-Si •ftf ■H lin lil IV v ItV fašistične lige bivšega burmanskega sednika Trujila v Dominikanski ministrskega predsednika U Nuja. renubiiki. • Predsednik Združene arabske republike Naser je izjavil, da ie moč palestinsko vprašanje urediti samo na podlagi načel ustanovne 12 mili- listine OZN in resolucije Generalne skupščine OZN o Palestini. Delal je, da Izrael ne kaže želje, da bi problem uredil na tej podlagi. • Predsednik laponske vlade Kiši ie v parlamentu iziavil, da so se ZDA in Japonska sporazumele, da bodo skuono branile Japonsko in so potrebni otoke severno od Filipinov. Sno-kompliciranih razum ie zaiel tudi Kuriiske otoke, čenrav niso v pomorskem območju, ki ga ie prei navedel. • Predstavnik sindikata v Južnoafriški uniji ie sporočil, da bodo rudarji premogovnikov začeli stavkati, če oblasti ne bodo izvedle preiskavo v zvezi z nedavno nesrečo v bližini Johannesburga, kletje izgubilo življenje več kot 400 rudarjev. Rudarji zahtevajo, da spremenijo predpise o varnosti dela. • Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan ie med obiskom na Kubi delal, da ie njegova dežela pripravljena kupiti kubanski sladkor. Po vsej Goriški, predvsem pa opremo obrata so dobili jonov, 10 milijonov imajo še obljubljenih, rabili pa bi še okrog 30 milijonov dinarjev, da bi stekla proizvodnja v celoti. Poleg drugega bo potrebno urediti gal-vano za ni klanje in kadmiranje -posrebrenje raznih majhnih kompletnih delov, ki za montažo raznih električnih stikal, katere bodo tu izdelovali. Za novi obrat nujno rabijo vodo. Tovariš Rošelj je pripovedoval, da bi sedaj zelo prav prišel vodovod Ponikve - Predstruge, ki ga je zgradila železnica, pred leti pa so cevi vodovoda izkopali, češ da jim omenjeni vodovod ni dajal prave koristi. Sedaj bo potrebno graditi nov vodovod. Vse to pa je zvezano z velikimi stroški. Za gal-vaniranje ie nujno potrebna voda. Vsak začetek je težak, tako tudi pri nas. je v razgovoru med drugim dejal tovariš direktor. V bodočnost gledajo optimistično in bodo vse težave, ki se jim postav- na Vipavskem in Krasu, je te dni Pf j§' m m i hiteBl ljajo na poti, premostili. Največii uspeh je bil dosežen že s tem, da so s poizkusno proizvodnjo že začeli. Ko bo v obratu zaposlenih 40 ljudi, bodo povečali tudi personalno osebje, ki ga sedaj predstavlja samo tovariš direktor. Z uvedbo redne proizvodnje bo dobilo zaposlitev skupno okrog 120 ljudi, predvsem ženska delovna sila iz Dobrepolja. Tov. Rošelj je v imenu nastajajočega kolektiva diviala huda buria s povprečno hitrostjo 150 km na uro v posameznih sunkih na celo 170 km na uro. Burja le povzročila mnogo prometnih nesreč in precej gospodarske škode. PrevrnTa ie - več avtomobilov, odkrivala strehe, lomila in ruvala drevi e, telefonske in telegrafske ter električne drogove. Buria ie močno otežkočila promet tudi na področiu severnega Jadrana. V vseh krajih Črne gore ie izrazil željo, da bi tudi ObLO Gro- zapadlo precei snega. Snežna ode- Po veliko izrečenih in nao" sinih besedah, so v Predstrugah pri Vidmu le začeli koristno uporabljati veliko stavbo na kolodvoru. Tovarna električnih aparatov »Tela« iz Ljubljane je tu postavila svoj obrat suplie imel skrb in nudil pomoč obratu »Tela« v Predstrugah. -ž ja meri ponekod celo Doldrug meter. na Čakoru na planinskih področjih pa ga ie zapadlo nad 2 m. Precej snega je tudi v Makedoniji. Zadružnika S. A. iz Ribnice zanima, koliko bo Poslovna zve-ia Kočevje investirala v tem letu za razvoj kmetijstva na področju Poslovne zveze Kočevje. V letošnjem letu bo Poslovna zveza za razvoj kmetijske proizvodnje vložila sredstva predvsem v kmetijski obrat Karlo-vica-Ortnek. Ta obrat je ustanovila v preteklem letu in je zato žele v začetnem razvoju. Precej sredstev je predvidenih tudi za žolanie kmetijskega kadra in za pomoč pri ustanavljanju novih kmetijskih obratov pr; kmetijskih zadrugah. Po predračunih ie predvideno v gornje namene 40 milijonov dinarjev; za dokončno dograditev in nabavo živine 31 milijonov din, za nabavo mehanizacije 5 milijonov din m za druge stroške 4 milijone din. Poleg teh sredstev pa bo na področju Poslovne zveze za razvoj kmetijstva v tekočem letu Investirano seveda znatno več sredstev. To na bodo finansirale zlasti kmetijske zadruge in druge organizaciie, ki so na razvoju kmetijske proizvodnje zainteresirane. Zadružnika L. M. iz Kočevja zanima, koliko slušateljev v Kmetijski šoli za kmetijske tehnike štipendirajo Kmetijske zadruge na območju Poslovne zveze Kočevje. Iz področja Poslovne zveze se na Srednji kmetijski šoli v Ljubljani (samo na oddelku za odrasle) šola skupai 43 tovarišev. Od tega jih štipendirajo Kmetijske zadruge 26, Poslovna zveza 3. Kmetijsko gozdarsko posestvo 9 in Državno posestvo »Snežnik« Kočevska Reka 5 slušateljev. Vsi ti tovariši bodo šolo končali že v jeseni leta 1961. Nedvomno je, da bo kmetijska proizvodnja s tem dobila nove potrebne kmeti iške kadre. Zadružnika 9. F. iz Loškega potoka zanima, ali bo združitev Loškega potoka z občino Loška dolina kaj vplivala na delo Kmetijskih zadrug Hrib in Travnik v zvezi s stiki, ki jih imata ti rx-drugi s poslovanjem z Zadružno hranilnico in posojilnico Ribnica in Poslovno zvezo Kočevje. Področje Poslovne zveze in poslovanje Zadružne hranilnice in posojilnice ni omejeno glede na teritorialno razmejitev ljudskih odborov. Za obseg področja je stališče pristojnih forumov, da se območie teh dveh organizacij kljub novi teritorialni razdelitvi občin nič ne spremeni. Torej Kmetijske zadruge Hrib, Travnik, Draga in druge zadruge na področju bivših občin Dobrepolie in Lašče še nadalje ostanejo članice Poslovne zveze Kočevje in imajo svoje žiro račune in finančne odnose z zadružno hranilnico in posojilnico v Ribnici. Zadružnik A. D. iz Dobrepolja želi odgovor na vprašanje: Koliko kmetovalcev na področju Kmetijske zadruge Dobrepolje sodeluje v pogodbenem sodelovanju, s kolikšnimi površinami in kakšnimi kulturami. Na področju Kmetijske zadruge Dobrepolje je s kmetijsko zadrugo sklenilo 280 zasebnih kmetijskih proizvaialcev nogodbe v kooperacijski proizvodnji. S pogodbami je zajelo skupaj 127,90 ha kmetijskih površin in to: 18,30 ha detelje, 39 ha travnikov, 35 ha krompirja, 15 ha koruze, 5 ha krmskih okopavin in 15,60 ha oeimin. Takšen obseg pogodbenega sodelovanja je sicer za Dobrepolie uspeh, ki pa še zdaleč ne zajema vseh možnih pogojev, ki so v Dobrepolju gotovo zelo ugodni glede na strukturo površin in na druge naravne činitelie. Glede na razpoloženje kmetovalcev pa ie pričakovati, da se bo obseg pogodbenega sodelovanja še razširil in da bo dosežen načrt, ki predvideva skupaj 288 ha površin. Ocepek Stane, sekretar na Poslovni zvezi Kočevje Tovarišu Stanetu Ocepku se za njegove izčrpne odgovore v imenu spraševalcev in naših bralcev lepo zahvaliuiemo. Naše bralce ponovno vabimo, da se poslužujejo v raznih stvareh Tribune volivcev v našem listu. 10 TISOČ PREBIVALCEV Občina Ribnica se je s priključitvijo dela bivše sodraške in laške občine povečala, tako da štele sedaj okrog 10.MO prebivalcev Občina Ribnica ie sedaj zaokrožena gospodarska celota z lepimi perspektivami za nadaljnji razvoj. Družbeni plan občinskega odbora Ribnica MSjAsSlI- Pridne kuharice obrata družbene prehrane na Rudniku hite pripravljati kosilo. Foto: Božič Obrat družbene prehrane na Rudniku Rudniške lokomotive so utruieno Hrana ie torej dobra in poceni. Ko smo se pred kratkim mudili dotacijo vodni skupnosti Bistrica s tirati 1,500.000 lastnih sredstev za v Ribnici, smo se na Občinskem je namenjen milijon din. Vodni ureditev točilnice v ribniškem ljudskem odboru zanimali za pri- skupnosti Kočevie-Ribnica pa 500 gradu. prave za družbeni plan občine v tisoč din. Dotacija Veterinarski Kakšne investicije nameravajo letu 1960. Zvedeli smo, da pripra- postaji Ribnica naj bi znašala mi- vložiti v industrijo? Za strojno ve za sestavo družbenega plana lij on 500 tisoč din. za ostale po- opremo obrata vezanih vrat LIP dobro potekajo. Iz osnutka pred- trebe kmetijstva, tako za nabavo Ribnica ie potrebno predvidoma loga družbenega plana smo vzeli plemenjakov, živinorejske razstave 64 milijonov, za modernizacijo nekatere podatke, ki pa veljajo sa- in druge potrebe za kmetijstvo pa opekarne Ribnica pa 36 milijonov mo za območje starega dela obči- skupno 410.000 din. dinarjev. Gradbeno pod j. »Grad- ne Ribnica. Osnutek plana predvi- V tem letu je predvidena zdru- benik« namerava iz lastnih sred-deva razvoj kmetijstva, trgovine, žitev trgovskih podjetij v eno ali štev nabaviti mešalec za beton, ki gostinstva, industrije, obrti in dru- dve podjetji. Za ureditev sodob- bo stal 600.000 din. gih dejavnosti. nega trgovskega lokala so predvi- Za razširitev obrtnega podietia V panogi kmetijstvo je name- deli 3 milijone, prav toliko pa tu- »Hrast« v Prigorici, za razširitev njena največja Dostavka za iz- di za nabavo kamiona. Del sred- šivalnice, za ustanovitev pralnice boljšanje in ureditev vrtnarije v štev naj bi bilo iz občinskega in in za pomoč pri ustanavljanju Ribnici. Na vrtnariji naj bi uredili okrajnega investicijskega sklada, servisov pri stanovanjski skupno-tudi tople grede. Zgradili naj bi za 2,100.000 pa bi sodelovali na s ti v Ribnici ter za ustanovitev stanovanjsko zgradbo ter uredili zveznem oz. republiškem natečaiu. mehanične delavnice, je predvide-cvetličnjak. Za te namene je pred- V gostinstvu je najpomembnejša no skupno 4 milijone din iz in-videno skupno nekaj nad 13 mili- gradnja restavracije s prenočišči v vestici iškega sklada ObLO. ionov din. Iz občinskega investicij- Ribnici. Potrebnih 80 milijonov Družbeni nlan predvideva za _ ________ ________ H H. ____________________ skega sklada naj bi se dodelilo nai bi dobili iz sredstev zveznega adaptacijo lekarne v Ribnici 500 sopihale v mrzli zimski dan, tu in tako da so abonenti zadovoljni! 4,867.000, iz okrajnega investicij- oz. republiškega natečaja. Gostin- tisoč, za delno ureditev razsvet- tam je katera presunljivo zapiska- saj vsebuje okrog 4000 kalorij, skega sklada pa 8,160.000 din. Za ska podjetja pa nameravajo inve- ljave v Ribnici s kendaverskimi ia. Vstopil sem v prostore Delav- Menza ne more kriti vseh stroškov svetilkami pa milijon dinarjev. sko - uslužbenske restavracije na s svojimi preiemki, zato dobi vsak ■ ■ » ■ . 4 milijone je namenjeno za ure- Rudniku in objel me je prijeten mesec od rudnika približno 50 ti- La razvoj aragarskin VOSI ditev muzejskih prostorov v Rib- vonj po pečenki. Kuhinjsko po- * niči, od tega nai bi zbrala polo- močnico Marico, ki je pometala ____ _________ Pri direktorju Kmetijsko gozdar- V razvoju gozdarstva bo z uved- vico sredstev ribniška podietia, jedilnico, sem vprašal, če bi lahko ie nadaljevala tovarišica Hegler- skega posestva Kočevje smo se po- bo mehanizacije nastal problem Polovico pa bo šlo iz investicij- govoril s kuharico Anico Hegler- jeva, »je povsem samostojen obrat, zanimali, kaj predvidevajo za raz- zaposlitve. Ljudje, ki bodo na ta skega sklada ObLO. V Ribnici je jevo. Povedala mi je, da ie na Jaz sem glavna kuharica, oprav- voi dragarskega predela, kjer je z način izpadali iz gozdarstva, se z^° Potrebna nova mostovna tern- dopustu in da jo lahko poiščem Ijam pa tudi dolžnost upravnika, ozirom na proizvodnjo, ki je tam bodo morali zaposliti kje drugje. n*ca- Nova tehtnica, katera bo na stanovanju v bloku za rudniško V kuhinji so še štiri kuharice in organizirana, preveč delovne sile. Odgovor na to vprašanje pa bo stala predvidoma 3 milijone din, upravo. natakarica, ki dela v točilnici. Re- Povedal nam je. da bi se to vptra- treba šele poiskati. — Kmetijsko bo verjetno v bližini železniške Tovarišiča Heglerjeva ie bila či pa moram, da imamo veliko Sanje dalo rešiti z dvigom kmetij- posestvo v Dragi se je 15. januarja Postaje Ribnica. doma. Pripravljala je kosilo. Rada dela. Točilnica dela samo od dva- stva, predvsem s pospeševanjem priključilo Kmetijsko gozdarskemu Letos bo prišla na vrsto uredi- mi je Dostregla s podatki o menzi, najstih do treh in od šestih do živinoreje in z razvojem lesne in- posestvu, »Jelka« pa bo še naprej Pokopališč v Hrovači in Jur- v kateri dela že dobrih dvanajst enajstih zvečer. Dopoldne in poti ustrije. Na KGP so sklenili po- ostalo samostojno podjetje. Boja- levici- V ta namen je določen mi- let. poldne pa točimo pijačo tudi v iskati način za sodelovanje med zen, da bi ukinili ta edini obrat, ljjon dinarjev. Kanalizacija v Mali »V naši menzi se hrani okrog kuhinii...« zadrugo, kmeti in podjetjem. kjer najde zaposlitev nekaj ljudi. Mlaki-Ribnica bo zahtevala okrog 120 rudarjev in uslužbencev. Zaj- Kakor vidimo, se uprava rudni- V tem koncu občine je veliko nikakor ni upravičena. Razmišljali milijon dinarjev, za »Komunalno trk stane 15 din, kosilo 90 in ve- ka in kuhinjski kolektiv menze zemljišč splošnega ljudskega pre- so le o tem, da bi tam za potrebe dejavnost« Ribnica na ie namenje- Cerja 50 din. Za zajtrk pripravimo trudita, da bi svojim abonentom moženia, ki jih sedal izkoriščajo KGP les samo razrezali. no 6 milijonov dinarjev. kavo in kruh, za kosilo in večerjo nudila resnično dobro, izdatno in privatniki. Za dvig kmetijstva pa Dragarska dolina ima lepe mož- Letos 1e v načrtu tudi elektri- pa je vsak dan drugo: juha, Dri- poceni hrano. Zato lahko zapiše-bi bilo potrebno, da se tam usta- nosti za razvoj kmetijstva (živi- Akacija naselja Zadolie. Vsa dela kuha, solata, pečenka, enolončni- mo, da je Delavsko-uSlužbenska novi močna socialistična baza, ki norela!), gozdarstva in v predelavi bodo stala predvidoma 1,500.000 ce, golaž itd. Skoraj vsak dan menza na Rudniku ena najboljših bi bila tudi pobudnik za pospe- lesa. Vendar zaenkrat še ni pred- dinarjev. Del sredstev bodo prispe- imamo dvakrat meso. razen tega menz v Kočevju. Sevanje kmetijstva v privatnem videno, da bi »Jelko« razširili na vali Prebivalci sami, del pa ObLO. pa vsak dan toplo malico. -vc sektorju. Vsekakor pa so to tre- polnojarmenik. KGP pa bo moral nutno samo misli, ki jih bo treba pričeti razmišljati. kje zaposliti vse še temeljito premisliti, nato šele delavstvo. Upajmo, da bo tudi to bodo lahko z določenim konceptom vprašanje kmalu rešeno, prišli pred ljudi. -vec soč dinarjev dotacii »Delavsko-uslužbenska menza,« V Laščah bodo odkupili kmečko posestvo »Kako je bilo pa s pšenico in 140 milijonov zadružnih vlog »Vsak dan prihajajo novi,« me je zmotil v mislih tov. Babnik. Upravnik Kmetijske zadruge Velike Lašče Lojze Babnik je ta- ječmenom?« ______ koj uganil čemu sem prišel k nje- »Bolj ,švoh’. Od predvidenih 25 »Poglej tole.« Pokazal ml je kup mu. »Seveda, pogodbeno sodelova- hektarjev je v pogodbenem sode- sklenjenih pogodb. »Precej ponje te zanima in kako poteka ak- tavanju 4,5 ha, za ječmen pa je godb smo v zadnjih dneh spreme-Večletno delo podružnice za- ski napredek lastnega kraja in ta- cija vključevanje kmetov v sode- bilo predvideno 18 ha. dosegli pa n. 11 — povečali za večje površine.* družne hranilnice in posojilnice v ko bi odpadlo nepotrebno najema- tavanje z našo zadrugo.« Ribnici, ki deluje za področje ob- nje posojil v večjih denarnih za- Res je bilo tako in pogovor se čin Kočevje in Ribnica In bivših vodih, ki so oddaljeni od teh kra- je razvil sam od sebe. občin Sodražica, Lašče In Dobre- jev, kjer bi delale lastne zadruž- »Pa začniva najprej s krompir- smo le 40 odstotkov plana. Že prej mi je bilo znano, da so- »Kaj meniš, v katerih kulturah deluje zadruga tudi pri pogodoeni boste dosegli vaš plan?« vzreji živine. Povprašal sem ga. polje, kakor tudi delo kreditno- ne hranilnice in posojilnice, hranilnih odsekov pri kmetijskih zadrugah, kažejo, da se ljudje zavedajo vrednosti varčevanja. Po »Po dosedanjih izgledih računa- koliko imajo trenutno takih po- jem,« je dejal tovariš upravnik, mo, da bomo verjetno izpolnili godb. Glede varčevanja šolske mladine »Za krompir smo sklenili pogod- plan v pogodbenem sodelovanju v »Za vzrejo prašičev - bekonov pa bi lahko šolski odbori n pro- be na površini 14 ha. kar je ne- travništvu. detelji in krompirju.« imamo 65 pogodb za okrog 1.30 ko- svetjni delavci odigrali veliko In kako polovica kolikor je predvi- »Pa še to mi povej, v katerih madov prašičev, za pitanje mlade nepopolnih podatkih imajo kredit- pomembno nalogo, kajti zaželjeno deval naš plan. Travnikov imamo vaseh ste sklenili s kmetovalci goveje živine tako imenovanih no-hranilni odseki zadrug in hra- ie mlade ljudi vzgajati v duhu v kooperaciji 50 ha, plan predvi- največ pogodb?« beby beef pa za 36 komadov bik- nilnica za okoli 140 milijonov di- varčevanja že v času šolske dobe. deva 80 ha. detelje 30 ha ali po- »Na prvo mesto bi uvrstil Dvor- cev in teličk, pogodb pa je 22.« narjev hranilnih vlog. Navzlic le pim uspehom varčevanja so zad- NAROCNIKOM lovico plana, krmnih rastlin — sko vas. Velike Poljane in Jaki- Potem mi je pripovedoval, da _______w______ ____ Prosimo vse naročnike, da s ta- pese in korenje 8 ha, kar nismo čevo. V Jakičevem so štirje kmet- namerava zadruga odkupiti večje nje čase o teh vprašanjih podrob- kojšnjim vplačilom, pomagajo pis- imeli v planu. Slabše je z ovsom, je in vsi sodelujejo z zadrugo. Po- kmečko posestvo v Laščah z vsem neje razpravljali pri mnogih kme- monošem pri pobiranju polletne Plan nam narekuje 15 ha, pogodb godbeno sodelovanje obsega okrog gospodarskim poslopjem. Tu bi za-tijskih zadrugah na sejah zadruž- naročnine. pa smo sklenili za 2 25 ha.« nih svetov, kreditno-hranilnih odsekih in tudi z zadružniki. Cilj vseh teh razprav je bil ta, da se pridobi čimvečje število varčevalcev, kajti še vedno se opaža, da Cesta od Kočevja do Broda Poleti lansko leto smo že nekaj cesta speljana vzhodno od vasi, zadrugo, eni več drugi manj.« 6 ha površine, od tega največ trav- čeli z vzrejo plemenskih telic in nikov. Pohvaliti moram tudi kme- pitanjem tele*. Če se bedo z last-tovalce v Gornjih in Doljnih Pod- nikom pogodili za posestvo, bodo poljanah in Velikih Poljanah. Vsi začeli z delom že spomladi. Re-kmetje imajo sklenjene pogodbe z dili hi okrog 30 glav mlade ži- ima večje število posameznikov več pisali o idejnem projektu in urediti pa jo bodo morali tudi v »Koliko časa bo še trajala ak- vine. »Prav letos čaka zadrugo veliko večje vsote denarja shranjenega rekonstrukciji ceste Ljubljana— okolici Kaptola. Nepotrebne ser- cija za vključevanje kmetov v dela,« je pripovedoval. »V načrtu na svojih domovih in zato imajo Kočevje. Projekt je v glavnem že pentine med Kantatam in Brigo pogodbeno sodelovanje?« imamo urediti 179 ha zemlje, last mnogokrat ravno zaradi tega ne- gotov, z asfaltiranjem manjšega bodo tudi odpadle; od tam pa do »Do 1. marca. Po tem datumu splošnega ljudskega premoženja. V potrebne nevšečnosti. Razumljivo odseka pa bodo pričeli verjetno že Banja loke pa je v glavnem že pa bo začela zadruga pri nekoope- tem letu bomo morali opraviti je, da obstoja pri ljudeh neka bo- letos. O projektu od Kočevja do urejena. rantih izvajati razlike pri odkupu predvsem pripravljalna dela. Po- javen iz prejšnjih časov, toda da- Broda na Kolpi pa smo se tudi Najtežje bo urediti strmi klanec kmetijskih in gozdnih sortimentih. leg ureditve lastništva in drugo, nes ie ta bojazen nepotrebna, saj pozanimali pri Inženirju Bojanu pri Čolnarjih. Poskušali ga bodo Te razlike pa so, kot je kmetom bo posebno važna arondacija teh za vse vloge jamči socialistična Tavzesu, ki se ukvarja s tem. Po- urediti tako, da vzpon ne bo pre- že znamo, nekooperantom v ško- zemljišč, ki ie razmetana na več skfipnost. Od vloženega denarja vedal nam je, da so v preteklih segal šest promil. Od Krkovega do do.« dobiva vlagatelj obresti in s tem mesecih napravili terenski posne- Fare pa je bila cesta razširjena že kot 400 parcelah. Zemljo bo treba Kmetje Imajo torej še čas, da zložiti v večje komplekse, da bo denarjem, ki ima od njega doho- tek, načrt za rekonstrukcijo ceste pred vojno in ne bodo potrebne ni- se vključijo v vrste naprednih omogočena racionalnejša obdela- dek, zraven tega pa še pomaga pa bodo napravili še letos. Od kakršne korekture. Ker pa sta Vas kmetovalcev in podpišejo pogodbe, va. Ce bodo stvari dobro stekle, jemalcem posojila, saj ti skrbno Kočevja do Broda je 29 km, a se in Pirče preveč zazidani in je ce- To bo predvsem njim v korist in bi drugo leto že začeli z obdelavo uporabijo posojene zneske v ko- razdalja tudi z novo traso ne bo sta med hišami nerodno zvijugana, skupnosti kot celoti. Zato so ne- na zemlji. Površine obsegajo bodo novo cesto speljali izven vasi. spametni tisti kmetle, ki trmogla- eno tretjino obdelovalne zemlje. Tudi ta odsek bo širok šest me- vijo in nočejo sodelovati pri ak- ostalo pa so travniki in pašniki.« ristne in zelo potrebne namene in veliko skrajšala. ga potem v manjših zneskih z ob- Cesta ima namreč tri poglavitne ... ________ ___________ . restml vračajo. Za izboljšanje te napake: preostre ovinke, ki silno trov in polit z asfaltom. Ko bo ciji, ki ima namen, da se Izboljša Kmetijske tehnike, ki jih štipen- vrste službe na podeželju so v te- ovirajo promet, na nekaterih me- cesta urejena, bodo avtomobili naše kmetijstvo, da pridemo iz dira zadruga v kmetijski šoli. čaka ku priprave, da se bi pri nekaterih stih pa je preozka; največji pro- lahko vozili tudi z osemdeset kilo- primitivnega do naprednega načina dovolj dela. Takoj bodo imeli do-kmetijskih zadrugah ustanovile sa- blem pa je Čolnarski klanec. Od metrov na uro. Ni potrebno še po- obdelave zemlta. k: nam bo dala volj prilike, da pokažejo svoje mostojne hranilnice in posojilnice Kočevja do Livolda oziroma vrha sebej poudarjati gospodarskega po- več sadu 'n boljšega. Te misli so znanje. in bi lahko te lahko ob pomoči Livoldskega klanca bo trasa ostala mena te ceste, posebno potem, ko prišle same od sebe, ker človek Pogovor sva nadaljevala o za-vlagateljev znatno pomagale lju- skoraj nespremenjena. Opravili bodo tudi Hrvati uredili svoj dal skoraj ne more verjeti, da imamo družnih gradnjah. Tovariš uprav-dem v teh krajih. Tako bi prebi- bodo le manjše korekture. Od- od Broda do Delnic, saj bo za vso še vedno ljudi, ki trmoglavijo po nikje povedal o tem naslednje: valci posameznih krajev lahko z padla pa bosta ostra ovinka v Kočevsko to najkrajša prometna sterem in nočeta slediti novim to. lastnimi sredstvi dvigali gospodar- Stalcerjih in Moravi. V Moravi bo zveza z morjem! kovom napredka. Začetki trgovskega pod j. »Suha r ba« v Sodražici segajo v leto N46. Začeli so takorekoč iz nič. Najprej so morali obnoviti prosto- Lesni Izdelki prek „Suhe robe" dajalcu 10 odstotkov občinskega davka in 8 odstotkov dohodnine. Vse blago ki ga odkupijo v pod- ______ jetju, vskladiščijo, potem pa ga rc*skladišča. Po raznih reorgani- suhe robe, zato je pomen podietia kaj posebnosti iz poslovanja pod- razpošiljajo raznim kupcem. 70 od-zncljah se je podjetje osamosvojita »Suha roba« toliko večji. Odku- jetja s proizvajalci domače obrti, stotkov izdelkov vnovčijo v Jugo-in posebno v zadnjih letih polno puiejo vse izdelke, ki jih naredijo Dejal je med drugim, da je pozi- slaviji, okrog 30 odstotkov blaga živelo. pridne roke izdelovalcev iz bližnje tivno vplival na stimulacijo doma- pa gre v inozemstvo. Najpomemb- »Suha roba« zaposluje osem- in daljne okolice. Ti izdelki so: če obrti sklep OLO Ljubljana, ki nejši kupci so v Ameriki, Avstriji čtanski kolektiv in vsi se dobro posodjarski žličarski, obodarski in določa da se obračuna občinski in na Švedskem. '-oznajo na svoje delo. Lansko sitarski izdelki ter pletarski in prometni davek in dohodnina takoj Rekli smo že, da ima »Suha roleto je ustvaril kolektiv za 87 mi- galanterijski izdelki. pri prevzemu blaga. Prej so bili ba« zelo pomembno mesto v go- li ionov dinarjev prometa in s tem Med podjetjem in izdelovalci je izdelovalci suhe robe obdavčeni Sp0darstvu tega kraja. Poleg izpolnil letni plan s 118 odstotki. V tesna povezava. Ta se odraža med paYsa . °’PT,1 *em 133 30 neka- ustvarjalnih sredstev, od katerih podjetju so nam povedali, da bi drugim tudi v tem, da podjetjeten Prizadeti. ima korist naša skupnost, je zelo 1 hko ustvarili še večji promet, -preskrbuje surovine za njih. Suho- Z novim načinom obdavčitve so pomemben delež tudi v tem, da če bi imeli na razpolago večja robarji imajo namreč precejšnje izdelovalci zadovoljni. Sedaj izde- vnovčuje izdelke malih ljudi, ki se obratna sredstva. Sedanjih 15 mili- težave z nabavo kvalitetnega lesa lovalec ve. ker mu podjetje odteg- preživljajo z izdelovanjem suhe ro-jonov je premalo za kritje potreb, za izdelovanje obodi in posodjar- ne davek po računu in nima ni- be, ali pa jim daje dohodke kot Rabili bi vsaj 20 milijonov din skih izdelkov. Tako je v tej zimi kakih obveznosti več in mu ni tre- dopolnilo v njihovem gospodarstvu, obratnega kredita. . »Suha roba« preskrbela obodar- ba vlagati letne davčne prijave, da lahko ta denar obrnejo za iz- Naloga »Suhe robe« je, da odku- jem in škafarjem kvalitetni les v Vendar velja tudi pri tem izjema, boljšanje življenjskega standarda, pule, vskladišči in potem prodaja vrednosti okrog 5 milijonov din. To kar smo navedli, velja samo kmetijstva itd. artikle suhe robe kupcem. Druga Direktor podjetja Adolf Ivanc, za disciplinirane izdelovalce, ki se Sodražka »Suha roba« si je v zelo važna naloga podietia pa ie ki vodi podjetje že od začetka, to zavedajo dolžnosti do družbe, ne let h poslovanja pridobila renome da organizira in pospešuje izdelo- je 14 let. in je strokovnjak za suho velja na za tiste, ki prodajajo svo- solidnega podjetja ki zalaga trg s vanje suhorobarskih izdelkov. So- robo, saj se bavi s suho robo že je izdelke na črno. Koliko znašajo kvalitetnimi izdelki. Vse zaupanje dražica leži v centru izdelovalcev nad 40 let, nam je povedal ne- te dajatve? Podjetje odtegne pro.- ima tudi pri izdelovalcih. »Da bomo zgradili strojno remi-zo, sva enkrat že zapisala, a gradili bomo tudi veterinarsko postalo, ki bo pod isto streho kot re-miza. To bo za naš predel precejšnja pridobitev. To. da bosta strojna remiza in veterinarska postaja pod eno streho pa pomeni tudi pocenitev gradnje. Z gradnjo nameravamo začeti spomladi.« »Ko govoriva o gradnjah mi še povej, kdaj bodo začeti v Laščah z gradnjo mlekarne, o kateri je bilo izrečeno že precej besed?« »Gradnja mlekarne se bo začela spomladi. Investitor mlekarne so Ljubljanske mlekarne, pri gradnji pa bo tudi naša zadruga nudila pomoč. Gradbena dela bodo v rokah Dolenjskega gradbenega podjetja Grosuplje. Gradnja pa bo stala 9 500.000 plus 3,500.00 din za notranja in obrtniška dela. Da be mlekarna za krai velikega pomena, ni potrebno poudarjati. Pa še to: do oktobra naj bi bila mlekarna dograjena in urejena in pripravljena za poslovanje.« Tale razgovor mi je prinesel precej novega. Spoznal sem, d* prevzema zadruga vedno večje naloge in dolžnosti in jim bo kos, če ji bodo v pomoč tudi zadružniki. Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 16. februarja bodo naslednja javna predavanja: V Kočevju ob 19.30 uri bo v dvorani množičnih organizacij predavala ing. Šemrov Sava o temi: »Svetovna razstava v Bruslju«. spremljano z barvnimi diapozitivi. V Stari cerkvi ob 19. uri v osn. šoli. Predaval bo dr. Miro Kališnik o temi: »Sodobne bolezni«. V Kočevski Reki bo ob 19.30 uri predaval ing. Oblak Gorazd o temi: »O televiziji«. V Fari pa bo ob 19. uri predavala dr. Elizabeta Pichlerjeva o temi: »Problemi mladeništva«. II. grupo novosnrejetlh članov EK obveščamo, da je študij v ponedeljek 15. in v sredo 17. febr. ob 17. uri v šoli »Mirka Bračiča«. Predavanja za člane Kmetijskih zadrug: V Kočevju bo M. februarja ob 8.30 uri predaval Janez Merhar, ob 10.30 uri pa Karel Mikulič. Za afirmacijo kočevskega nogometa Šolska zadruga v Dolenji vasi Na naši šoli smo ustanovili šol- površine posadili okrog 300 kg sko zadrugo v šol. letu 1958-59. krompirja in ga pridelali 3000 kg. =113=1 st ES8Š "rSSSfS a&M asi illlif liisi laws llššP zveza je poslala na ta zbor tudi vale formiranje novega kluba, ki in soglasno sprejeli pravilnik. V preskrbeli semenski krompir. Pia- Na letošnjem občnem zboru smo svojega, delegata tovariša Golij a. se bo imenoval NK »Kočevje«. moštvo bo vodstvo postavljalo res čalt smo le umetno gnojilo, vse pregledali delo šolske zadruge v k; je na naših nogometnih igriščih Navzoči so toplo pozdravili be- najboljše in najbolj disciplinirane drugo je naredila zadruga brez- lanskem letu. izvolili nov zadružni znan kot sodnik in bo zato znal sede tovarišev Golija in Benčine, igralce. Upoštevati bo treba di- Plačno. svet in se istočasno vključili v r ljbolj oceniti razmere, ki so za- Oba sta izrazila podobne misli. Z s cipi insko sodišče in kaznovati pre- Na šoli smo takoj imeli usta- tekmovanje mladih zadružnikov, htevale formiranje novega kluba, ustanovitvijo novega kluba naj bi krške po pravilniku kluba, ki je novni občni zbor, kjer smo izvolili Za to tekmovanje smo sprejeli Občinski ljudski odbor sta zasto- kočevski nogomet predstavljal ti- bil sestavljen v skladu s pravili vodstvo zadruge. Člani zadruge naslednji program, katerega smo inla Drago Benčina in predsednik sto moč, kakršno predstavlja go- Nogometne zveze Jugoslavije. Ohra- so se formirali 'v desetine, ki jih sestavili skupno s tovariši učitelji: rZDL Nace Karničnik. spodarstvo. Novi klub se bo mo- niti bo treba popoln amaterizem je vodil desetar. Celotno šolsko Pionirski odred bo razvijal še p delovnega predsed- ral boriti za afirmacijo kočevske- med igralci in če bo upravni od- zadrugo na šoli je vodil in jo še nadalje aktivnosti ki jih že ima: t »° ie nodal poročilo predsednik Ea nogometa, nato pa bo lahko bor pravilno vodil moštvo, bodo vodi s pomočjo tovarišic učiteljic pevski krožek, folklorni, 'šahovski . ,. J? JVg odbora za ustanovi- resno konkuriral vsem slovenskim, prvi uspehi že kmalu vidni. tov. Jože Kos. Tako smo na 15 a in dramatski krožek. Sodelovali v noveRa kluba. Orisal Je zfio- MaT Kraški pojavi na ribniškem polju »***. obiskovali tečaje prve pomoči in . , , v v..„ Z ribniškega polja se dviga str- zahodno od Sodražice. Tako se po že takoj ob izviru žene mlin. Ven- nege bolnikov, pridobivali ljudi za V Pred gradu bo 16. februarja i k^uba Med njima pa so vladale ma in izrazito kraška planota Ve- zveznem kanalu odteka sedaj del dar začne kmalu nato vodo izgub- krvodajalsko akcijo, nudili pomoč
    14. uri predaval Zobec Ivlau ia. , 1 _i__ -t •» «« —_ j -------------JJ J _ .. m UT-J m *. j _ u_i.> i 1 ~ J nh noorpcnh na tprprui lvlpti n nrl dovino nogometa na Kočevskem in račela, ki so vodila iniciativni odbor pri delu za združitev NK »Rudar« in NK »Partizan«. Pred voi-ro sta v Kočevju obstojala dva V Banja loki bo 17. februarja ob 15. uri predaval ing. Zorc Tone. . . V Fari bo 17. febr. ob 15. uri predavala ing. Mira Bižalova. V Osilnici bo 17. februarja ob 15.30 uri predaval Janez Merhar. DU RIBNICA 19. februarja ob 19.30 uri bo v "predavalnici Delavske univerze (pritličje postale LM) predavala tovarišica Faganeli Berta o »Avtoriteti staršev«. Vse interesente za knjigovodski tečaj ooozariamo, da je skrajni rok prijave v torek, 16. februarja t. 1. zelo nezdrave razmere. Do izraza lika gora. Mnoge jame in prepadi vode v Tentero. Nad Tentero ie ljati in po 1 km dolgem teku izgi- °b nesrečah na terenu, izletih, pri so prišle predvsem nacionalne tež- segajo globoko v njeno notranjost, še en vhod. Po njem pridemo zo- n ja pri vasi Rakitnica v podzem- poljskem delu itd.: r je. Vendar je predvojni NK »Ko- Čeprav pade tu tudi do 2600 mm pet do razpenjene Tržiščnice. Ja- lje. Ob močnem deževju pa zelo urejevali bomo peskoviti del čsvje« žel vedno lepe uspehe, saj padavin na leto, je tu močno po- ma Tentera in potok Tržiščnica sta naraste in se na široko razlije po dvoriišča pri šoli. gojili za šolo r i izgubil ne doma in ne na tujih manjkanje vode. Vsa namreč iz- bili že mnogokrat priča raziskova- ravnini. Ing. Pick je tudi njo bar- okrasne rastline ter sadili tudi j Tiščih. Mnogi igralci, ki jih ie gine v neštetih razpokah. njem krasa v tem delu naše domo- val. Pričakovali so. da bo prite- okrasno grmičevje in drevesa na takrat združila v klubu skupna Pa pojdimo v dolino na samo vine. Po strugi Tržiščnice je prišel kla pobarvana voda na dan pri zelenem predelu dvorišča; V ibezen do športa, so dali svoia ribniško polje Tam so razmere do- inS- Hck 800 m daleč. Ing. Pick Stari cerkvi, kjer izvira Rinža. na enem aru površine bomo go- žvljenja v NOB. „ kaj drugačne. Južno od Velikih je Tržiščnico tudi barval in sicer Vendar so ta izvir Rinže opazo- jili razno zelenjavo za šolsko _ . r Ax j7vira nntok Tržiščnica in 7. oktobra 1912. Takrat je Tržišč- vali zastonj. Za vsak primer pa so mlečno kuhinjo na 13 arih bomo Po vojni je bilo 1952. leta naj- ribniškemu ooliu Ven- nica p0 daljšem deževju zelo na- tudi opazovali nekatere izvire ob posadili krompir; ječmen smo za- prej ustanovljeno Telesno-vzgo j njegovi severni str a- rasIa- Pobarvana voda je pritekla Krki. Od tam je prišlo sporočilo, sejali na 36 arih, med ječmen bo- Ž^nSome^čito k2i° a"- ni‘doSe^aS^f'na pfSna tfa, na dan iz Kompoljske jame na do- da je pritekel potok Sušica pri mo zasejali še deteljo; te furniran tudi NK začne izgubljati vodo in končno iz- brepoljskem polju. Dvoru pobarvan na dan. naredili bomo več krmilnic za Rudar« Ti dve moštvi sta odslej gine v podzemeljski jami Tenteri Vendar Tentera ni samo nava- Ta primer nam jasno priča, da Ptice in jim nosili pozimi hrano, vwinn zastopali kočevski nogomet pri Žlebiču. Ker ta ponikva dobro den ponos, je tudi lepa kapemška se reke ponikalnice ne porazdele Sodelovali bomo z lovsko družino vSt Ta r^ dos?gh tolj"t požira vodo so jo zvezah s poto- * ifcet v ^ovano kraško talno m skrbeli za divjad v gozdovih. slovenski pregovor pravi, kom Bistrice, ki izvira v gričevju ko dostopna, saj je celo ob močni vodo (A. Grundova teorija), tem- Spomladi se bomo udeležili pogo-tat. toda slovenski pregovor pravi. suši v jami še vedno nekaj vode. ve6 da tečejo po sklenjenih pod- zdovanja. Na vrtu bomo gojili sad- Toda ta vlaga je za živalstvo zelo zemskih jamah. " na drevesa. Ogledali si bomo drž. važna. V prvem delu jame opaziš Kje zopet priteka na dan ko- Posestva in Kmetijske obrate: v medli svetlobi scetilenske prsvG čevsks Rinža, še ne vemo. Neka— Mlaka pri Kočevju, »Snežnik« in »kolonije« .netopirjev. Med razpo- teri trdijo, da priteka na dan pri *Uf(ar« ter si dopisovali z drufd— kami opaziš tudi jamske kobilice, Podturnu kot Radeča, drugi zopet thl zadružniki in pionirji, hrošče in pajke. Značilnosti le-teh m;sjijo, da vre na dan nekje ob Tega našega programa smo se jamskih prebivalcev so: bleda bar- j^0jpj je pa£ je mnogo deia na z veseljem lotili in ga delno že va njihove zunanjosti, slabo raz- Krasu, ki še ni popolnoma raz- izpolnili Vsak mlad zadružnik se vite oči ter dolge noge in tipalnice. zaveda svoje dolžnosti in zato se GIBANJE PREBIVALSTVA IZGUBLJENO S temi dolgimi tipalnicami jamske kobilice, hrošči in pajki vo- bomo vsi trudili za uresničitev. DOLENJA VAS Umrla je Marija Rovan, gospodinja iz Grčaric 32, stara 71 let. LOŠKI POTOK Umrl je Ivan Bartol, kmetovalec s Hriba 80, star 79 let. PREDGRAD Poverjeništvo Prešernove družbe (Nadaljevanje s 1. strani) knjižnice, ki imajo stalno okrog 300 knjig. Odbor bi se moral po-Da bi se delo poživilo in da bi vezati tudi s tovariši, ki vodijo te film »Borba za lastnino«, 16. do 18. februarja ameriški barvni od trgovine »Obutev« do gim- hajo in tipljejo. Poleg teh jamskih film »Zakon divjine« in od 19. nazije v Kočevju sem Izgubila žen- prebivalcev pa je tu še nekaj do 21. februarja francoski barv. sko ročno uro. Najditelja orosim, plesni. cinemascopski tim »Nesrečniki« da vrne proti nagradi na upra- Kje zopet priteka na dan poni-I. del. vo ilsta. kujoča Bistrica, še ni znano. Pod RIBNICA: 13. in 14. februarja Veliko goro izvira potok Ribnica. ameriški barvni cinemascopski ZAHVALA je tipičen kraški potok, saj je že ... ---- film »Človek, ki ga ni bilo«, 20. Frančiški Zobec iz Goriče vasi takoj ob izvini zelo vodnat. Zdru- 56 na zbirko naročilo čim več lju- knjižnice. Ti ljudje bodo še nai- in 21. februarja francoski barvni gg ^ izkazano požrtvovalnost naj- žen s potokom Sajevcem, izginja di, 86 mora občinski odbor na no- lažje propagirali knjige PD. Sedaj film »Noč in megla«. topleje zahvaljujeta Jože in Ma- potok Ribnica v ponikvah pri Do- vo ustanoviti, pritegniti na bodo je v Kočevju in okolici 542 nahodili sta: Marii a Muhič, gospo- SODRAŽICA: 13. in 14. februarja rija Bambič. lenji vasi Tudi za potok Ribnico morali tudi zastopnike množičnih ročnikov, kar na je občutno prekinja iz Predgrada 20 — dečka jugoslovanski film »Tuja zem- ni znano, kateri izmed Izvirov organizacij, podjetij, se Povezati s malo! S pravilnim delom bi se to Marka in Mariia Ficko, gospodi- ija«, 20. in 21. februarja angl. ZAHVALA Krke mu pripada. šolami ta prosvetnimi društvi. Ta- število lahko tudi podvojilo! nja iz Spodnjega loga 8 — dečka barvni film »Plavolasa zapeljiv- ob prerani smrti naše ljube ma- 5 km od Ribnice vre na dan po- ko bilo delo mnogo lažje m Nek tovariš je v diskusiji ome- Antona. _____ ka«. me, stare mame in sestre tok Rakitnica ali Obrh. Tudi Ra- uspešnejše. nil. da so za preproste ljudi s po- VELIKE LAŠČE: 13. in 14. febr. KROŠELJ ROZALIJE kitnica je izrazit kraški potok, saj V občini so tudi tri potujoče deželja mnogo boli zanimivi ro- KOSTEL Rodila ie Vida Zdravič. gospodinja iz Novih sel 4, deklico Ma- KOCEVJE v Ljubljani so sklenili zakon- DOBREPOLJE: 13. češki barvni film »Dobri vojak iz Šalke vasi Švejk«. 20. In 21. februarja če- se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ški barvni film »Pokorno jav- so darovali vence, kakor tudi ljam«. sko zvezo: Zidar Janez iz Malih Lašč 16, star 31 let in Češarek Justina iz Stare cerkve, stara 24 let, Zorko Jožef iz Trnja 24 in Malnar Slavica, frizerska pomoč- vsem, ki so jo v tako lepem šteta 14. febr. vuu spremili na nieni zadnji poti. ameriški barvni cinemascopski Žalujoči: mož Jože. hčerka So-film »Princ Valiant«, 17. febr. nja z družino, sinova Franc ta Jože ameriški film »Probisvet« ta 20. z družinama ter sestra Marija z do 21. februarja jugoslovanski možem. film »H-8«. Kočevje, 10. februarja 1960. nica iz Kočevja, Reška cesta 18. PONIKVE: 18. februarja ameriški Oražem Alojz iz Crešnjevka 18, film »Probisvet«. HONORARNA ZAPOSLITEV in Stimec Olga iz Gornjih ložin 6. LOŠKI POTOK: 14. febr. franc. Nudimo honorarno zaposlitev za V ljubljanski porodnišnici so film »Juliette«, 2,1. febr. sov j. strojepisno delo v popoldanskih rodile: Vesel Marija, uslužbenka film »Dvoboj«. urah. Plača po dogovoru, iz Kočevja. Ljubljanska c. 20 — KOČEVSKA REKA: 13. in 14. fe- »NOVICE« Kočevje dečka Metoda, Hajdinjak Alojzija bruarja ameriški barvni film iz Kočarjev 1 — deklico Majdo, »Zgodba o Dzolsonu«, 20. ta 21. OBVESTILO Rus Ana iz Kočevja - Mrtvice 2 februarja italijanski film »Smo Damsko-frizerski salon Kočevje - deklico Vido. Mikoš Biserka lludieali kaplani«. obvešča vse cenjene stranke, da učiteljica iz Kočevja, Trg svobode OSILNICA: 14. februarja ameri- ^ salond zaradi popravil zaprt 43 — dečka Matjažka, Bruner Da- ški barvni film »Piknik«, 21. te- ^ 15 februarja do L marca I960, nijela iz Podlesia 1 — dečka Kar- bruarja francoski film »Primer Vsem cenjenim strankam se v na- la. Malnar Marija iz Šalke vasi 30 dr Laurenta«. , dalje toplo priporočamo. — deklico Marijo. PREDGRAD: 13. in 14. februarja udl|e towu p Kordiš Dragica iz Stare cerkve madžarski film »Dvanajst zadet- ČESTITKE 31 — dečka Srečka, Ahac Ruža, kov«, 20. in 21. februarja amer. nameščenka Iz Kočevja, Trg 3. okt. film »Onstran v gozdu«. Dobremu bratu ta stricu Luisu 21 — deklico Romano, Turkovič SVOBODA, Rudnik: 13. ta 14. fe- Lusticku. Trenary Michigan USA Marija iz Črnega potoka 21 — bruarja češki film »Volčja ja- iskreno čestitajo za 70-letnico de-dečka Milivoja, Jakopin Viktorija ma«, 20. ta 21. februarja ame- iovneRa jn požrtvovalnega življe- iz Mahovnika 22 — dečka Adolfa, riški film »Mata Harl«. nj’’ vsi njegovi dragi iz domovine: Peterc Cecilija iz Kočevja. Trg BROD NA KOLPI: 14. februarja sesb.a Marija s hčerkami Marijo, 3. oktobra 21 — dečka Milana, ameriški film »Sedem nevest za Tončko ta Ivanko z družinami ter sedem bratov«, 21. februarja jUresovi. ameriški film »Marti«. — * — Dragi mami Berus Frančiški iz OBVESTILO Kompolj čestita ta želi vse naj- _____ _ Obveščam stranke, da sem pre- boi^ za 50. rojstni dan. očeta pa sta 20 — deklico Romano ta Pia- selil odvetniško pisarno iz dose- jepo pozdravlja Berus Franc, Go-hinc Cita iz Šalke vasi 51 deč- danjih prostorov v stavbo občine, jubac> ka_ Igorja. _ __„ III. nadstropje, Ljubljanska cesta OBVESTILO Da bi se državljanom olajšalo uveljavljanje svojih pravic, jih obveščamo, da je pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje uvedena služba pravne pomoči za državljane in organizacije. Državljani bodo lahko dobili nasvete o sestavljanju vlog, pritožb ter razne druge predloge, ki so v zvezi z uveljavljanjem pravic. Služba pravne pomoči posluje vsak torek od 8—12 ure v sobi številka 28, prvo nadstropje. Državljanom priporočamo, da se te službe poslužujejo. Urad tajnika ObLO Kočevje Novak Vera iz Konca vasi 11 — deklico Tatjano. Raca Antonija iz Kočevja. Seškov a ulica 11 — dečka Mirana, Arko Julka, uslužbenka iz Kočevja, Ljubljanska ce- Umrla je Krošelj Rozalija, roj. 22, Kočevje. Kraus, gospodinja iz Šalke vasi 92, stara 60 let. Poljanšek Stane, odvetnik, Kočevje PREKLIC Ljubemu sinu Francetu Lavriču v Nemčiji želijo še mnogo sreče in zdravja mama. brat Vinko, stric ter sestre z možmi in vnuki iz Kočevja ta Loškega potoka. KINO Jadran, Kočevje: 12. do 14. februarja ameriški barvni vistavi- Obveščam javnost, da nisem več sion film »Kovinska zvezda«, plačnik za stroške in dolgove, ki Jelenji vasi 15 z go- 14. februarja ameriški barvni bl ph naredila moja žena na moj spodarskim poslopjem in ’ zemlii- ------------------------------- račun ... s lk „ ščem, dam v najem za več let. Jakič Matija, balka vas 79 Cma pQ dogovoru — Majerle Miha, Preklicujem vse neresnične be-sede. ki sem jih govoril o Tanko F avli iz Ribnice 36. Lovšin Alojz, Otavicc 34 . izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska eesta 11 a. telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, Polletna 250 (lin in jo je treba Plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 (lin oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-205 •talni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje dajem v najem Dol 7, Stari trg RAZPIS Komisija za razpise in odpovedi pri KOMUNALNI BANKI KOČEVJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. MESTO SEFA ODSEKA, 2. DVE MESTI REFERENTOV, 3. MESTO REFERENTA-PRIPRAVNIKA, 4. MESTO POMOŽNEGA USLUŽBENCA. Pogoji: pod 1. visoka ali višja izobrazba s 3-letno prakso v banki ali gospodarskih organizacij h ali popolna srednja šola z vsaj 5-letno prakso v banki ali gospodarskih organizacijah, pod 2. popolna srednja šola z nekaj prakse, pod 3. popolna srednja šola, pod 4. nepopolna srednja šola. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Lastnoročne pisane prijave s priloženim življenjepisom in spričevali je vložiti pri sekretariatu Komunalne banke Kočevje najkasneje do 29. februarja 1960. IŠČEM STANOVANJE Iščem samsko sobo v Kočevju __ * __ ali bližnji okolici. Plačam po do- Preklicujem in obžalujem vse govoru Ponudbe pošljite na na-besede, ki sem jih govorila o slov: Južnič Jože. »Itas«, Kočevje. Dberstar Ani iz Prigorice št. 6, ------------ . ker so bile neresnične. Zahvaliu- jem se ii. da je odstopila od tožbe. V delovno razmer^ sprejmemo Henigman Marija, mlajšega delavca, ki bi sc priučil Prigorica št. 5 dela na knjigoveskem rezalnem stroju. Tiskarna Kočevje SPREJMEMO LOVSKEGA ČUVAJA UPRAVA GOJITVENEGA LOVIŠČA ŽITNA GORA sprejme v službo LOVSKEGA ČUVAJA. Pismene ponudbe sprejema Lovska zveza Kočevje. Družinsko stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Osebno se interesent lahko zglasi v pisarni Zveze vsak torek in petek dopoldne. mani, zgodovinske zgodbe in zgodbe s tematiko iz NOB. da pa so poljudnoznanstvene knjige pretežke, zato jih tudi malokateri berejo. Zavedati pa se moramo, da se vedno več ljudi zaposluje v tovarnah kjer se dnevno srečujejo s tehniko in jim je. posebno mladini. vedno bolj razumljivo branje strokovne, oziroma poljudnoznanstvene literature. Ker je število naročnikov zelo veliko, prav take ra je tudi pestra njihova sestava, ie povsem razumljivo, da nimajo vsi enakega okusa. Vendar lahko v zbirki vsakdo zasledi kaj zanimivega. Na sobotnem sestanku so na koncu sestavili na podlagi izkušenj poverjenikov nov občinski odbor Prešernove družbe. Za predsednika je bila Izvoljena Gizela Šeško, tajnik pa je Francka Hren. Novi odbor nai bi bil tesno povezan s poverjeniki, predvsem pa naj bi pazil na poverienlško mrežo v mestu, kjer ljudje niti ne vedo. kdo ie poverjenik in kam naj se obrnejo. Povezal pa naj bi se tudi s šolami, otroci pa naj bi doma agitirali za Prešernovo družbo. -c Skrb za boljši repertoar Z željo, da izboljša repertoar amaterskih odrov, je Delavski oder v Ljubljani s sodelovanjem Prosvetnega servisa pripravil dvodnevne seminarje za režiserje amaterje. ki so lani posečali tečaje v Kopru. Seminarje je obiskalo 28 režiserjev iz raznih delov Sloveni ie. Udeleženci so se seznanili s štirimi zahtevnejšimi odrskimi deli (obravnavali so Moliera. Cankarja, Lorco, Kleista. Sartra itd.), poleg tega pa je vsak samostojno pripravil dramaturško razčlembo in režijsko zasnovo za eno obravnavanih del: v posebnih predavanjih so se seznanili z različnimi scenografskimi rešitvami posameznih iger. Seminar so vodili režiserji in scenografi Drame SNG in Mestnega gledališča v Ljubljani ter strokovni sodelavci Zveze Svobod ta prosvetnih društev Slovenije. V prihodnjih mesecih se bodo pri Delavskem odru zvrstili še seminarji za klubske oblike dela v dramskih'skupinah, za uprizarjanje mladinskih iger ter za študij Molierovih in Shakespearovih deL i W,w'/Z NAŠIH '"S J °dl “,e,i Hlia KlIIMpidW —-------- ’ -- 34 v občinskem zboru in 26 v zbo- delu. ru proizvajalcev. Pri ObLO deluje BORCEV v laSCAH v krematoriju gori, dan za dnem, noč za nočjo mi duša trpi in telo izmučeno suho, čaka kdaj v krematorij bo šlo! Spominjam se ... Moj oče .. • Marija Strnad OBČNI ZBORI ANTON CAR Rojen je bil v Kržetih 1. julija 1919 Po kapitulaciji Italije ie vstopil v NOV in v boju pri Prežganju pri Litiji oktobra 1943 padel. CIRIL VESEL Rodil se je malemu kmetu iz Sodražice 2. februarja 1912. leta. Po osnovni šoli se ie odločil za mizarsko obrt. Bil je vedno napreden človek. Aktivno se je udejstvoval pri Sokolu in gasilski četi. 1941. leta • Rogaški Slatini lj aruE Rudn iE n r^bb/fT "okrog 3900 lavne ljudi zborih so razpmv- z ^Enaše sodaiističnrgradUve Nekatera bivše^laške Nemd in^a odbijali vBertin llm napadu iz' r::r.a.oaa.o-or:r:r.r::::a-a-o-o.co-o-c3.0.o-o-o.o-a.o.0-o-o-oac3.o.0-onc> CD.CDICDIO.O.CD se bQ moral pre. ali slej posloviti nn v gozdove, je tudi raztrgal m °dvIi>d«o'se strinjali s tem, le žup- Toda vse to ni zmaju nič poma-nik v katerega so imeli Potočani galo — njegov trebuh se je vedno veliko zaupanje, se je izneveril, bolj praznil in kmalu ga je začela drevesa, je bil za Potočane le prevelik. Vid- tako!« je ugovarjal ves mučiti strašna lakota. Goltal je oreveaa, ____.,. u1a„, ,a vjno. ki ., ___uit,- ^ Var mu je prišlo pred zrelo, Bili so časi. ko se je ljudem zdelo, da se ne bodo nikoli več sprostili zaradi moreče teže, ki je pritiskala nanje z vseh strani. V Loškem potoku so to težo še bolj med kremplje Zmaj v Lošfcem potolzu ™ i .. Dajmo mu, kar zahteva a mu ni nič teknilo Končno je več, če bo treba, samo da se zmaj požrl tudi župnika m vse tl- k™™ s sv . E. _ H5H LrS ZllZ E—HE EH Nekega večera se je nenadoma i0 življenje. Sele proti jutru, ko priSli 'na vrsto ljudje. ki* ^ ie no - ie lomiti in jesti, samo da bi st pojavila na obzorju velika rdeča se ]e zmaj unesel, se je strah po- „ ^ zma; uničil vse, kar zaka! is . napolnil nenasitni želodec. _____________________________SSaluSepo£ilanvlfSbotaiz- £ oSl drugam, ^č£ Toda annenec se ie zaradi ve- MISLI gledalo^e ko da ie za obzorjem Otočani ne bodo zlepa iznebili. kjer bo začel spet znova Postali so hrabri in kmalu ni bilo like vročine v zmajevem trebuhu Odrasli pogovorijo mladini Ltal ^ans^požar Uudje^ tri dni in tn noči « tozmaj ^nl^spn^o gfa^o ^gar ^eč. M ^ dati kar ^reme^v tako, kot ti ne imeli z n,o no cnih morje1"6pričakujoč nekaj strašnega, doben bobnenju, je ljudem nazna- poguma da so se zbrali in začeli To ie zmaia tako razkačilo, da lici vode. Dvignil se je in odletel odnosov. Kmalu pa so jim srca vztrepetala nil, da hoče imeti vsak dan sedam razmišljati. Kmalu so prišli do je pobesnel. »Torej — uprli so se.« nad veliko jezero, kjer ie pop.l , . . . .. lHi v grozi kajti nad obzoriem so se volov 'n enaindvajset pitanih te- spoznanja, da ne preti nevarnost je rohnel »?e nikoli se mi m pr.- toliko vode. da ie zaradi svoje Takoj je mogoče spc«nati ljucL, ukazali obrisi strašne pošasti Vsi bc ter sod dolenjskega vina. »Dru- le Loškemu potoku, pač pa vsemu petilo kaj takega. Pa poskUbimo. ogromne teze utonil v globinah... ki ležijo na cvetju. 9ni namle^ hkrati so kriknili: »Joj, prejoj! gače bo gorje!« je grmel. svetu. Zato so sklenili, da se bo- kdo bo prej odnehal.« In zdivjal Potočani so se zelo razveselili ved o jadikujejo nad trnjem... Zm&^ strašen zmaj se vali nad Potočani, ki so se komaj opo- do uprli in da ne bodo dali zmaju je nad Potočani z vso brezobzir- zmage. Vrnili so se na svoje do- nas!« mogli od nrestanega strahu, so niti vola vač, sami na bodo odšli n ostjo. Najbolj se je znesel nad move, jih obnovili m zaživeli v Najslabša plat predmetov v sta- , , nninšniniV brž privolili v vse. v gozdove, kjer bodo varni pred Travničani, ker so mu prvi po- sreči in zadovoljstvu. rt,an,ah Ja veJno modem, » >'boSSi koT , Uf- D,„ z. dnem le romal. M. Bolijo. -To ,, „ „a, edin, not. kamli hrbet. Na njihovo vas je Iz- 7RAn, „■ - ža na^hu ša nevihta zmaj, ki je volov, telic in sod vina proti Ta- so govoril: drug drugemu, »po ka- tresel toliko ogma, da se je vse RUDOLF MOHAR Kar ji je pri njenem možu naj-tel na pohodu je uničeval vse. boru, kjer se je zmaj bohotno šo- teri se bomo rešili, ka.jti če zrna, J bolj všeč - je njegova žena. kar mu je prišlo pred žrelo ali piril. Toda davek, ki so ga dajali, ne dobi ničesar, kar te ga nasitilo, sikoga, ki se m pravočasno umak