Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana | letnik LIX | 13,90 € št. 5 2014 Delo in varnost 60 let Strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom neprekinjenega izhajanja И Osrednja tema_ Požarna varnost Aktualne smernice Zavod za varstvo pri delu Smo ustanova z več kot polstoletno tradicijo. Ves čas smo načrtno vlagali v znanje, razvoj in sodobne tehnologije. Tako danes - edini v Sloveniji - nudimo celovito paleto storitev s področij medicine dela, medicine športa, varnosti in zdravja pri delu ter zagotavljanja zdravega okolja. V okviru ZVD delujejo štirje centri: Center za medicino dela Center za medicino športa Center za fizikalne meritve Center za tehnično varnost in strokovne naloge ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje T: +386 (0)1 585 51 00, F: +386 (0)1 585 51 01 Poslovna enota Koper: T: +386 (0)5 630 90 35 Poslovna enota Celje: T: +386 (0)41 373 680 E: info@zvd.si, www.zvd.si H Kolofon H Uvodnik Delo in varnost Izdajatelj: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, Ljubljana Odgovorna urednica: dr. Maja Metelko Urednik strokovnih in znanstvenih vsebin: prim. prof. dr. Marjan Bilban Uredniški odbor: dr. Maja Metelko, mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Jana Cigula, Tatjana Polanc, dr. Petra Zupet, dr. Boštjan Podkrajšek Oblikovna zasnova: Propagarna Kreativno vodenje: Grega Zakrajšek Fotografije: arhiv ZVD Zavod za varstvo pri delu, Shutterstock, Bigstock, avtorji člankov Uredništvo in izvedba: ZVD Zavod za varstvo pri delu e-pošta: deloinvarnost@zvd.si Trženje in naročila: Jana Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 600 izvodov Tisk: Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica Cena: 13,90 EUR z DDV Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Prosimo, da vsako spremembo naslova sporočite uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija Delo in varnost je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Foto na naslovnici: Shutterstock UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 Spoštovane bralke, spoštovani bralci, pred vami je letošnja peta številka revije Delo in varnost, v kateri smo z nekaterimi temami obeležili oktober - mesec varstva pred požari. Kljub temu, da se nam včasih zdi, da o varstvu pred požari vemo vse in da se znamo pred njimi ustrezno varovati ter jih preprečevati, nam mediji dan za dnem prinašajo novice o požarih, ki so povzročili ogromno materialno škodo in terjali tudi človeška življenja. Zato je potrebno vedno znova odpirati temo varstva pred požarom. V tej številki lahko preberete članek o ukrepih, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara, če pa do požara pride, pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje. Ko pride do požara, je naša prva misel: »Poklicati na pomoč gasilce!« To je izjemno plemenit in zahteven ter naporen poklic. Vas zanima kdo in kako lahko postane gasilec, ki za kratek, a pogosto odločilen trenutek, vstopi v življenja mnogih ljudi in jim pomaga? Tudi o tem pišemo v reviji, ki je posvečena varstvu pred požari. Zadnje tedne nas pretresajo novice, kako se ebola, ki je do nedavnega veljala za bolezen, ki se pojavlja le v nedostopnih vasicah nerazvitih delov Afrike, vztrajno širi tudi v Evropo, v Ameriko, po vsem svetu. Ali smo pripravljeni na spopad z njo? Vemo, kako ravnati, če se pojavi tudi v Sloveniji? Delavci na številnih delovnih mestih prihajajo v stik z ljudmi, ki prihajajo z vsega sveta ... tako je ebola tudi tema, ki je povezana z varovanjem zdravja na delovnih mestih, in članek, ki ga objavljamo v aktualni reviji o eboli, je še kako aktualen. V znanstveni prilogi revije lahko tokrat preberete izvirni pregledni članek o oksidativnem stresu pri rudarjih, ki lahko vodi v nastanek hudih bolezni. V reviji Delo in varnost, ki bo kmalu dopolnila častitljivo šestdesetletnico nepretrganega izhajanja v slovenskem prostoru, nadaljujemo temeljno poslanstvo informiranja strokovne javnosti o najnovejših strokovnih temah in o aktualnih dogodkih ter prinašamo v širšo javnost tudi rezultate znanstvenih raziskav, ki potekajo v Sloveniji na področju varnosti in zdravja pri delu. 2elimo vam prijetno branje! Aktualne strokovne teme pa že pripravljamo za prihodnjo številko, ki izide ob zaključku leta. SS dr. Maja Metelko odgovorna urednica deloinvarnost@zvd.si HOTELS&RESORTS 4iMri war ifnriUA CK CONNÖCLON" 4мпл ЗФИФ Ah Ггћ3■■:dl Ii ipcnt^ kn:ib%t ЧШВаин ■ -■ - ■ = Radikale proizvaja tudi naš imunski sistem, npr. nekatere vrste levkocitov, kot orožje za uničenje bakterij, kar zagotavlja pomemben obrambni mehanizem pred okužbami(2). Preveliko število prostih radikalov in reaktivnih kisikovih zvrsti pa lahko pripelje do oksidativnega stresa in s tem do vrste strukturnih in funkcijskih poškodb v sami celici(6), ki se kažejo kot oksidativne poškodbe DNK, lipidov in proteinov v celicah(10). Predvideva se, da oksidativni stres prispeva k razvoju številnih novodobnih bolezni, saj vsaka celica našega telesa doživi dnevno kar 10.000 oksidativnih poškodb. Biomedicinska literatura navaja številne povezave med reaktivnimi kisikovimi zvrstmi in patofiziološkimi procesi v telesu(11). Bolezenske spremembe se sprva odražajo le na biokemičnem in znotrajceličnem nivoju, šele po določenem času se pojavijo bolezenski znaki, ki se odražajo v nepravilnem delovanju tkiv in organov. Seveda imamo v celicah tudi popravljalne mehanizme, ki to škodo v mladosti zelo uspešno popravljajo (antioksidanti). Delujejo lahko kot preventivni, kot encimski (superoksidna dismutaza) ali kot žrtveni (sacrificial) antioksidanti(12). Le ti lahko zmanjšujejo, odstranjujejo radikale ali popravijo škodo, ki so jo ti že naredili. Antioksidanti so zaviralci oksidacijskih procesov, saj stabilizirajo radikal tako, da mu podarijo en vodikov atom (ali elektron). Zaradi izgube elektrona pri tem sami postanejo prosti radikal, vendar je njegova »agresivnost« zanemarljivo majhna, saj verižne reakcije oksidacije ni zmožen nadaljevati™. Glede na izvor ločimo endogene antioksidante, kot npr. encimske sisteme (superoksid dismutaza, katalaza, alkil hidroperoksid reduktaza, peroksidaza, glutation sintetaza in glutation reduktaza in tiste katere dodatno vnašamo v organizem z ustrezno prehrano, npr. vitamine (vitamin E, vitamin C, karotenoidi) ter druge antioksidanti (flavonoidi)(6). Oksidativni stres je pomemben patogenski mehanizem nastanka številnih obolenj. Prekomerna izpostavljenost fizikalnim, kemičnim in biološkim dejavnikom tveganja lahko preko oksidativnega stresa povzroča tako številna Doklicna kakor tudi nepoklicna obolenja'71. CO IN NJEGOV VPLIV NA ČLOVEKA a Znano je, da je CO2 v visokih koncentracijah lahko smrten. Tudi nižje koncentracije pa lahko - predvsem na dolgi rok - povzročijo hude zdravstvene težave. Ogljikov dioksid je nestrupen brezbarven plin, sestavljen iz enega ogljikovega in dveh kisikovih atomov. Glede na njegove učinke ga prištevamo k navadnim dušljivcem(13). Čisti zrak, ki ga vdihavamo vsebuje od 0.03 - 0,04 vol. % CO2. Plin ni problematičen, če koncentracija ne prekorači določene meje(1415). V določenih primerih pa lahko pride do povišanja % koncentracije CO2 v zraku. V slabo zračnih prostorih se lahko odstotek CO2 poveča do 0,2 - 0,6 vol. % CO2. Zmerno povišane koncentracije CO2 v vdihanem zraku se tako najpogosteje pojavljajo v podvodnih aktivnostih, podvodnih in vesoljskih plovilih ter pri delavcih, ki so zaposleni v jamah(2). V posameznih predelih rudniških rovov in delih naravnih jam, ki so popolnoma izven dotoka svežega zraka, pa lahko koncentracija doseže tudi 1,5 vol % CO2. Tudi v tako povišanih koncentracijah ne draži sluznic06,17 ). Ugotovili so tudi, da pri dolgotrajni izpostavljenosti zmerno povišanim koncentracijam CO2 že prisotna blaga renalna kompenzacija. CO2 pa s svojo prisotnostjo zmanjšuje tudi parcialni tlak kisika, zaradi česar lahko pride do zadušitve. Zato ga prištevamo k navadnim dušljivcem(15,18). V koncentraciji večji od 2 vol. % povzroča povečane pljučne ventilacije za 50 %. To je posledica hiperkapnije, kar privede do hipoksemije, ker je kisik izpodrinjen iz alveolov(19). Pri 3 vol. % CO2 se pojavi poleg občutka težke sape še glavobol, splošna oslabelost in zaspanost. Pri 5 - 6 vol. % CO2 povzroči pri ljudeh še močnejše hlastanje za zrakom(15). Pljučna ventilacija se poveča za 100 %. Pojavi se tudi glavobol, znojenje in draženje sluznic. Zaradi hipoksemije in posledične anoksične hipoksije tkiv, poteka v tkivih anaerobna glikoliza s tvorbo laktata in razvije se še metabolna acidoza. Hipoksija v alveolih povzroči hipoksično vazokonstrikcijo pljučnih kapilar in s tem pride do povečanja upora v pljučnem žilju. CO2 dilatira tudi možganske žile in tako zviša intrakranialni tlak. Zaradi hipoksemije je takšen človek cianotičen, dispnotičen in tahikarden(19). Pri 10 vol. % CO2 v zraku pride že do hude dispneje. Pljučna ventilacija se poveča celo za 200%. Poleg hudega glavobola se pojavi še vrtoglavica, močno razbijanje srca, občutek slabosti, cianoza kože in sluznic, motnja vida, zvonenje v ušesih, tresenje. Človek v takšnih okoliščinah hitro izgubi zavest in v globoki nezavesti zaradi zadušitve umre. Pred smrtjo ni krčev(1,15, 19). Dosedanje študije, ki so bile opravljene v slovenskih rudnikih(20-24), so nakazale povezanost med koncentracijo CO2 v vdihanem zraku in frekvenco dihanja ter frekvenco srca. Povečana mišična aktivnost in hiperkapnija (povečana koncentracija CO2 v krvi), ki se pojavi pri delu v jami (premogovnikih), kjer vsebnost CO2 v vdihanem zraku dosega 1,5 vol. %, lahko v tkivih nekaterih notranjih organov povzroči relativno hipoksijo, ki lahko sproži znotraj celično sproščanje prostih radikalov. Po končanem delu fizične aktivnosti in prihodu delavca v zunanji zračni tok s povečano vsebnostjo kisika, se lahko tvorba prostih kisikovih radikalov še poveča. Ker se pri izkopavanju premoga sprošča naravni plin CO2, ki je vezan v premogu, je v slovenskih premogovnikih zagotovljeno stalno merjenje koncentacij CO2 Veljavna zakonodaja - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Ur. list RS 68/2003) v 282. členu (poglavje jamski zrak) navaja, da mora biti sestava jamskega zraka v skladu z veljavnimi predpisi. V 284. členu tega pravilnika je zapisano, da je izjemoma delo dovoljeno tudi pri višjih koncentracijah, če izvajalec rudarskih del z internimi ukrepi zagotavlja ustrezne tehnične in organizacijske pogoje za varnost in zdravje pri delu. V Premogovniku je dovoljena maksimalna koncentracija na delovišču 1,5% CO2 (ob zagotovljeni kvalitetni jamski klimi z najmanj 19% kisika)(24). V premogovniku nadzorniki obrata opravijo omenjene meritve tri krat dnevno. Meritve se opravljajo s prenosnimi merilniki, kot so interferometer, MX-21 in indikatorske žičice. V premogovniku pa so nameščeni še stacionarni merilniki. Dodatno pa se vsak mesec odvzamejo iz vseh delovišč vzorci zraka še za ekološko analizo, kjer se v vzorcih zraka določajo poleg CO2 še koncentracije še nekaterih drugih plinov. Kljub dobrim organizacijsko tehničnim ukrepom na deloviščih je bilo na podlagi teh meritev ugotovljeno, da so rudarji stalno izpostavljeni višjim koncentracijam CO2. V študiji iz leta 2004 je razvidno, da so bile koncentracije CO2 v premogovniku na deloviščih in zunanjem zraku signifikantno različne. Tako je znašala povprečna koncentracija CO2 izven premogovnika 0,0892 vol. %, v premogovniku pa je znašala 1,2104 vol. %, občasno pa lahko te koncentracije narastejo še bolj(24). Meritve fizioloških procesov, ki so pomembni za normalno delovanje organizma v atmosferah z vsebnostjo različnih plinov, so se že izvajale v simuliranih pogojih izven dejanskega delovnega mesta in na delovnem mestu v slovenskem rudniku, kjer je atmosfera s povečano vsebnostjo CO2. Pri pregledu strokovne literature svetovne znanstvene baze podatkov (PubMed) do danes še nihče ni v pogojih odkopa premoga meril vplivov CO2 na oksidativni stres pri rudarjih. Kljub temu pa podatki iz nekaterih drugih raziskav jasno kažejo, da povišane koncentracije CO2 v zraku signifikantno vplivajo na povečano tvorbo tako reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS), kot reaktivnih dušikovih zvrsti (RNS)(25). Če tvorba prostih kisikovih radikalov, reaktivnih kisikovih zvrsti in reaktivnih dušikovih zvrsti presega antioksidativne obrambne sposobnosti, lahko sproščeni radikali povzročijo peroksidacijo lipidov in oksidativno okvaro proteinov in DNK. Direkten vpliv CO2 na oksidativni stres in poškodbo DNK so dokazali tudi v študiji, kjer so človeške celice od neuroblastoma izpostavili CO2 za določen čas in ugotovili, da so pri celicah izpostavljenih CO2 izmerili statistično značilno večjo tvorbo reaktivnih kisikovih zvrsti kot pri celicah, ki takšni koncentraciji CO2 niso bile izpostavljene (p<0,01). Ugotovili so tudi, da je pri celicah izpostavljenih CO2 za 4 ure prišlo do statistično značilnega povečanja fragmentacije dezoksiribonukleinske kisline (p<0,05)(26). Z oksidativnim stresom so zagotovo povezane nekatere današnje civilizacijske bolezni(2). Nekatere bolezni, ki lahko nastanejo kot posledica dolgotrajnega oksidativnega stresa: Kancerogene bolezni: Reaktivne kisikove zvrsti in prosti radikali lahko aktivirajo različne gene, ki so udeleženi pri vnetnem odgovoru ali povzročajo poškodbe na DNK ali različnih proteinih. V mitohondrijih nastaja energija potrebna za biokemične procese v celici, v procesu oksidativne fosforilacije. V nekaterih vmesnih stopnjah tega procesa nastajajo reaktivne kisikove zvrsti in ti lahko povzročajo mutacije tako na celični kot tudi mitohondrijski DNK. Ker poškodbe, ki jih povzroča oksidativni stres nastajajo na proteinih, membrani in DNK, je povezava z nastankom raka možna(27). Kardiovaskularna obolenja: Zaradi neposredne povezave s patogenezo kapi in srčnim infarktom ima ateroskleroza pomembno vlogo pri tem. Ateroskleroza je kronična napredujoča bolezen arterij, pri kateri je najprej prizadeta notranja plast arterijske stene -intima(28). Klinično se lahko odraža kot srčnožilne bolezni, možgansko-žilne bolezni ali obolenja perifernega žilja(29). Zgodnji proces, ki predstavlja osnovo za aterogenezo, je disfunkcija ali poškodba endotelija(30,31). V žili se prične oksidacijska modifikacija lipoproteinov nizke gostote s pomočjo reaktivnih dušikovih in kisikovih zvrsti. Na površini endotelijskih celic se poveča prilepljanje molekul. Monociti iz krvi se v intimi diferencirajo v makrofage, ki pospešeno sprejemajo oksidirane delce LDL; makrofagi se spremenijo v t.i. penaste celice(1). Te pa lahko povzročijo poškodbe endotelija, preko agregacije trombocitov in sproščanje potencialnih mitogenov. Ves ta proces poteka tako, da najprej nastane maščobna leha. Kasneje se aktivirajo gladkomišične celice medije, ki prehajajo v intimo, kjer se nalagata kolagen in elastin, nastane fibrozni pokrov. Maščobna leha sčasoma napreduje v aterosklerotično leho (plak, aterom)(28). Ob nastanku večjega krvnega strdka, ki zapre žilno svetlino, pride do akutnih zapletov z značilnimi kliničnimi posledicami. Oksidacijski stres ima pri aterogenezi osrednjo vlogo, saj je oksidacija lipidov in proteinov v žilni steni eden od temeljnih procesov v razvoju ateroskleroze(32). Pospešeno staranje: Staranje je proces, pri katerem začnejo po reproduktivni zrelosti organizma mnoge fiziološke funkcije telesa usihati skladno s starostjo organizma. Poleg tega na staranje vplivajo tudi senescenca celic in različne bolezni. Senescenca je proces, ki se dogaja na DNK in drugih molekulah v celicah in vodi v prenehanje delitve celic, akumulacijo metabolnih produktov ali celično smrt. Odmiranje in prenehanje delitve celic pa se odražata tudi na delovanju organov in splošnem slabljenju organizma. Na proces staranja vplivata okolje in genetska nagnjenost (predispozicija) organizma(33). Poleg omenjenih dejavnikov ima pri pospešenem staranju tudi oksidativni stres pomembno vlogo, saj povzroča nastajanje poškodb na DNK, celicah, organih in organizmu. Spremenjena DNK onemogoča celici, da si opomore po oksidativnih poškodbah in tako pospeši proces staranja(34). Diabetes: Vloga radikalov je bila dokazana v patogenezi sladkorne bolezni tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 2 nastane zaradi nesorazmerja med pro- in anti-oksidativnimi dejavniki. Radikali onemogočajo delovanje inzulina, kar vodi v hiperglikemijo(34). Oksidativni stres lahko povzroči še Alzheimerjevo demenco(35, 36), Parkinsonovo bolezen, artritis, očesno mreno, kožne gube, poškodbe jeter, druge vnetne procese, ishemijo, eriteme, ipd(37). NAJPOMEMBNEJŠI UKREPI, S KATERIMI LAHKO VPLIVAMO NA ZMANJŠANJE OKSIDATIVNEGA STRESA 1. Zdrava in uravnotežena prehrana Neustrezna prehrana pospešuje staranje, zdrava prehrana pa telo zalaga z energijo in zaščitnimi snovmi, tudi tistimi, ki nas varujejo pred oksidativnim stresom. Sadje, zelenjava in oreški so bogat vir antioksidantov in drugih mikrohranil. Poudariti je potrebno, da vseh antioksidantov sploh še nismo odkrili. Antioksidanti delujejo v sinergiji (se medsebojno obnavljajo), zato je njihova kombinacija v sadju in zelenjavi pomembna. Uživanje le enega ali par sintetičnih antioksidantov takšne celostne zaščite našim celicam ne more zagotoviti. Vsi dejavniki, ki pripomorejo k boljši antioksidativni zaščiti ali izboljšajo popravljalne celične mehanizme, nedvomno vplivajo tudi na podaljšano življenjsko dobo. To so potrdile številne študije, kjer so preučevali vpliv različnih antioksidantov ter uživanja sadja in zelenjave na incidenco kroničnih degenerativnih bolezni pri ljudeh ter njihov vpliv na življenjsko dobo pri živali™. Hrana je lahko tudi vzrok za oksidativni stres. Toplotna obdelava pri visokih temperaturah uničuje antioksidante (npr. vitamin C), so pa tudi izjeme, npr. karotenoidi (najdemo jih npr. v paradižniku), katerih biodostopnost se s toplotno obdelavo celo izboljša(38). 2. Izogibanje okoljskim onesnažilom Zdravo okolje brez oksidantov in prostih radikalov je predpogoj za naše zdravje. Skoraj vsa okoljska onesnažila (ozon, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi, pesticidi, klor, sončni žarki, cigaretni dim itd.) so hkrati močni oksidanti. V naše telo vstopajo z uživanjem hrane, z vdihavanjem in preko kože. V našem telesu sprožajo reakcije oksidacije, kar poškoduje naše celice in pospešuje procese staranja™. Med kajenjem nastaja veliko število prostih radikalov, prisotni so v cigaretnem dimu in katranu. En sam vdih cigaretnega dima vsebuje kar 1015 lebdečih prostih radikalov; dodatnih 1014 prostih radikalov ob enem samem vdihu v telo vstopa še s katranom. Ker nas antioksidanti varujejo pred prostimi radikali tako, da jih nevtralizirajo in se sami ob tem porabijo, kadilcem kronično primanjkuje vitaminov A, C in E. Poleg tega kadilci običajno zaužijejo tudi manj sadja in zelenjave(39), še posebej tistega, bogatega z vitaminom C in karotenom(40). Kadilci imajo tako bistveno več oksidativnih poškodb v svojih (ne le pljučnih) celicah in zmanjšan nivo eksogenih antioksidantov(41,42). 2e ena sama pokajena cigareta zmanjša nivo vitamina C. 3. Izogibanje pretiranemu sončenju UV-žarki A povzročajo nastanek prostih kisikovih radikalov, superoksida, vodikovega peroksida in hidroksilnega radikala, le-ti pa povzročijo oksidativne poškodbe na celičnih membranah, proteinih in na jedrni ter mitohondrijski molekuli DNK. Poškodbe na jedrni molekuli DNK celice dosti težje popravljajo kakor poškodbe na mitohondrijski molekuli DNK. Tudi UV-žarki B prodrejo v kožo, kjer sprožijo koži lastno zaščito (tvorbo melanina). UV-sevanje B je tudi glavni razlog za nastanek sončnih opeklin, za poškodbe genetskega materiala (DNK) in tudi pripomore k nastanku in razvoju kožnega raka. Med sončenjem smo torej sočasno izpostavljeni UV-žarkom A kot tudi B. Njihova skupna lastnost je tvorba prostih radikalov, ki oksidirajo celične komponente in poškodujejo DNK. Sočasna izpostavljenost UV-sevanju A in B potencira njun škodljivi učinek™ 43). 4. Okrepiti obrambo proti OS Da bi naš organizem učinkovito zavarovali pred prostimi radikali, je potreben tudi stalen vnos antioksidantov s hrano. Večina antioksidantov v sadju in zelenjavi verjetno sploh še ni bila odkrita. Samo med flavonoide sodi kar 4000 različnih spojin in večina od njih ima antioksidativne lastnosti. Le uživanje mešane prehrane omogoča vnos zadostnih količin snovi, ki varujejo naš organizem pred kroničnimi boleznimi in pred staranjem. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vnos vsaj 400 g sadja in zelenjave dnevno. Sadje in zelenjavo je bolje uživati večkrat dnevno v manjših količinah kot enkrat dnevno v obliki velike porcije, saj se vodotopni antioksidanti že po nekaj urah iz našega telesa izločijo in ne morejo nuditi 24-urne antioksidativne zaščite. Opozoriti moramo še na maščobotopne antioksidante (vitamin A, E, D, K). Maščobotopni vitamini se raztopljeni v maščobah veliko lažje absorbirajo v naše telo (npr. karotenoida lutein in zeaksantin se bolje absorbirata, če ju zaužijemo v obroku hrane, kjer so prisotne tudi maščobe). Ker pa je tudi izločanje maščobotopnih antioksidantov iz telesa počasnejše, lahko ob pretiranem vnosu pride do pojava neželenih hipervitaminoz™. 5. Znižanje čustvenega stresa Dolgotrajni stres zniža delovanje imunskega sistema in telesnega antioksidativnega obrambnega mehanizma. Če se adrenalin ne porabi s povečano fizično aktivnostjo, ob prisotnosti kisika počasi oksidira, pri čemer nastane prosti radikal superoksid(44), kar privede do oksidativnega stresa organizma. Podoben učinek ima tudi t. i. akademski stres pri študentih v izpitnem obdobju(45)ali kronično pomanjkanje spanja(46). Stres znižuje antioksidante v našem telesu. Študija Eskiocaka in Gozena (2005)(45) je pokazala znižane vrednosti antioksidanta glutationa v spermi pri tistih moških, ki so bili v stresu. Dokazano je bilo tudi, da nam po drugi strani kakovostno spanje dviguje antioksidativno zaščito(46). Stres je treba najprej prepoznati in si ga priznati, šele nato ga lahko začnemo uspešno obvladovati. In obvladovanje stresa je možno, le naučiti se ga moramo. Začeti je potrebno spoštovati sebe in si dovoliti imeti se rad. Odvečni adrenalin je potrebno porabiti pri športnih dejavnostih. Težave spremeniti v izzive. Naučiti se organizirati čas in le-tega porabiti tudi zase. Vsak dan nameniti vsaj eno uro časa za tiste dejavnosti, ki nas osrečujejo in vedrijo. Svoj prosti čas preživeti z osebami, ki so pozitivno naravnane. Poiskati socialno podporo bližnjih, svojega partnerja ali prijateljev. Postati samozavestnejši. Na vsak dogodek je potrebno pogledati tudi z optimističnega zornega kota. Pomembne so sprostitvene tehnike in kakovosten spanec™. 6. Telesna dejavnost Zmerna in redna telesna dejavnost nedvomno blagodejno vpliva na zdravje. Pospeši krvni obtok, ki celice oskrbuje s hranili in kisikom ter hkrati odstranjuje škodljive metabolne produkte. Pri postopnem (s periodičnim ponavljanjem) dvigu telesne dejavnosti hkrati krepimo tudi naš antioksidativni obrambni mehanizem, kar privede do tega, da se oksidativni stres v celicah zaradi uspešnega delovanja naše antioksidativne obrambe celo zmanjša. Športna dejavnost blagodejno vpliva tudi na mitohondrijsko elektronsko verigo. Za opravljanje telesne dejavnosti potrebujemo celično energijo v obliki molekul ATP. Porast potrebe po energiji povzroči znižanje membranskega potenciala v mitohondriju, uhajanje elektronov se upočasni in prostih radikalov nastane manj(47,48). Telesna dejavnost naj bo redna in pretežno v obliki vzdržljivostne vadbe, intenzivnost pa naj bo omejena na zmogljivost posameznika. Potrebno je da smo pozorni na pogostost, trajanje, intenzivnost, postopnost in raznolikost vaj. Poskrbeti moramo tudi za pestro izbiro rekreacijskih vsebin (npr. kolesarjenje, hoja, tek, plavanje, fitnes, športne igre, plezanje ipd.)(10). 7. Izboljšanje kakovosti spanja Spanec je nujni del zdravega življenja in sovpada z našo notranjo (biološko) uro, ki jo narekuje cirkadiani ritem - ritem, po katerem se v našem organizmu v ciklu štiriindvajsetih ur odvijajo številni pomembni biološki procesi. Cirkadianemu ritmu se prilagajajo skoraj vsi živeči organizmi. Med spanjem potekajo pomembni biokemijski procesi, izločajo se hormoni, celični popravljali mehanizmi popravljajo škodo, celice se obnavljajo in pomlajujejo. Po dolgem in kakovostnem spanju se počutimo zbujeni, spočiti in energijsko napolnjeni(49). Spalnica mora biti prostor namenjen samo za spanje. V njej se ne bi smelo gledati televizije ali uporabljati računalnika. Spalnica naj bo temna in ne pretopla. Okna je potrebno zatemniti pred ulično razsvetljavo in omejiti čas nočnega bedenja (pri luči), saj že svetloba navadne žarnice moti tvorjenje melatonina. Spati je potrebno predvsem ponoči. Popoldansko dremanje je potrebno umestiti v zgodnje popoldanske ure in ga omejiti na največ dvajset minut. Namen popoldanskega počitka je dremež in ne globoko spanje. Proti večeru se je potrebno izogniti nikotinu, kofeinu in drugim poživilom. Tri ure pred spanjem se je potrebno izogniti hudim telesnim ali duševnim naporom. Pred spanjem se moramo izogniti alkoholu, čeprav daje občutek, da nas uspava in pomirja,a v resnici preprečuje kakovosten in globok spanec. Alkohol nas tudi dehidrira. Pred spanjem moramo zaužiti ravno pravšnjo količino hrane in pijače. Zadnji obrok zaužijemo nekaj ur pred spanjem. V večernih urah se je potrebno izogniti športnim dejavnostim™ DOLOČANJE OKSIDATIVNEGA STRESA V ORGANIZMU Stanje oksidativnega stresa v organizmu je težko določiti, saj je življenjska doba radikalov izjemno kratka. Ker je organizem živ sistem, ki preko vloge antioksidantnega zaščitnega sistema nadzira prekomerno nastajanje prostih radikalov, je vsaka določitev oksidativnega stresa le približna ocena trenutnega stanja. Zavedati se moramo, da nam tudi ta približek pove marsikaj o oksidativnem stanju v organizmu. Glede na dostopno literaturo so pogoste metode za določanje pro - oksidativnega statusa v organizmu(34): elektronska spinska resonanca (ESR), d - ROMs, BAP test, TBAR, OXI - adsorbent test, metoda določanja vsebnosti izoprostanov in SHp test. Oksidativni stres se lahko na enostaven način določi tako, da se izmeri celokupen delež antioksidantov v kapljici krvi . Če analiza pokaže, da imamo malo antioksidantov, to še ni nujno slabo. Izmeriti je namreč potrebno tudi delež prostih radikalov. Stanje je še normalno, če analiza pokaže nizek delež antioksidantov in nizek delež prostih radikalov. To pomeni, da so antioksidanti in prosti radikali še vedno v ravnovesju. Oksidativni stres se pojavi šele takrat, ko je delež antioksidantov bistveno nižji, kot je delež prostih radikalov. Sele takrat torej nastopi stanje oksidativnega stresa. Če je to stanje kratkoročno, ne povzroči nič hudega. Če pa stanje povečanega oksidativnega stresa traja nekaj mesecev ali let, to privede do akumulacije oksidativnih poškodb in do pospešenega staranja(10). ZAKLJUČEK Glede na novejša spoznanja je pričakovati, da delo v jami pri rudarjih povzroča pospešeno tvorbo prostih radikalov. Kot razlog temu lahko navedemo povišano koncentracijo CO2 in povečano mišično aktivnost, ki zaradi hiperkapnije sproži znotraj celično sproščanje prostih radikalov. Po končanem delu (po fizični aktivnosti) in reoksigenaciji, se lahko tvorba prostih kisikovih radikalov še dodatno poveča. Prosti radikali, reaktivne kisikove zvrsti in reaktivne dušikove zvrsti so zelo reaktivni in posledično tudi nestabilni. Zaradi omenjenih lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami in spojinami. Kot posledica škodljivega delovanja povečane količine teh visoko reaktivnih zvrsti na celice in tkiva v organizmu, nastane oksidativni stres. Je torej posledica porušenja ravnotežja med prooksidativnimi in antioksidativnimi procesi v celici. Na opisano situacijo je organizem v omejenem obsegu pripravljen, saj so se v živih organizmih razvili številni mehanizmi, ki zmanjšujejo nastajanje radikalov, jih odstranjujejo in popravljajo škodo, ki jo ti že povzročijo. Ti mehanizmi potrebujejo za svoje delovanje različne snovi, ki jih imenujemo antioksidanti. V primeru neravnovesja, ko je v telesu več reaktivnih snovi, kot je antioksidantnih varoval, pa le te uspejo napasti zdrave celice ter poškodujejo poleg beljakovin, sladkorjev in maščob, še DNK in RNK. Rudarji so pri svojem delu izpostavljeni zmerno zvišani koncentraciji CO2, kjer lahko vsebnost CO2 v vdihanem zraku dosega 1,5 vol.% ali v nekaterih primerih tudi več. Zaradi hiperkapnije ter kasnejše reoksigenizacije po končanem delu, se lahko glede na nekatere raziskave začne povečana tvorba prostih radikalov, kar rezultira v nekaterih boleznih, kot so kancerogene bolezni, ateroskleroza, pospešeno staranje, diabetes, možne pa so še Alzheimerjeva demenca, Parkinsonova bolezen, artritis, očesna mrena, kožne gube, poškodbe jeter, drugi vnetni procesi, ishemija, eritemi, ipd. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da so rudarji potencialno izpostavljeni oksidativnemu stresu. Ker je bilo pri rudarjih do sedaj malo tovrstnih raziskav, bi bilo potrebno v prihodnje raziskati še nekatere biološke učinke in potencialne subtoksične učinke dolgotrajnega delovanja zmerno zvišanih koncentracij CO2 v vdihanem zraku ter proučiti predvsem potencialno povečano tvorbo prostih radikalov in njihove peroksidacijske učinke ter vpliv na peroksidacijo lipidov, oksidacijo proteinov in DNA. Na osnovi teh rezultatov bi v primeru potrditve škodljivih vplivov lahko predlagali preventivne zdravstvene in organizacijske ukrepe ter splošne ukrepe za zniževanje oksidativnega stres, ki smo jih predstavili v tem prispevku. Ж LITERATURA 1. Vidakovič A. Profesionalna toksikologijja. Lazarevac: Udruženje toksikologa Jugoslavije; 2000. 2. Bilban M., Osredkar J. Biološki kazalniki izpostavljenosti povišanim koncentracijam CO2 pri delu v jami. Poročilo o predštudiji. Ljubljana; 2011. 3. Iorio E.L. Oxidative stress, sport trauma and rehabilitation. New proposals for an integated approach. Proceedings XIV International Congress on Sports Rehabilitation and Traumatology "The accelerated rehabilitation of the injured atlete". 2005 April; 9 - 10. PP 127. Bologna (Italy) 4. Manček B., Pečar S. Radikali in zaščita pred poškodbami z radikali v bioloških sistemih. Farm. Vestn. 2001; 52: 133-144. 5. Kreft S., Pečar S. Vloga radikalov pri obolenjih. Farm. Vestn. 1998; 48: 476-481. 6. Osredkar J. Oksidativni stres. Zdrav. Vestn. 2012; 81:393-406. 7. Črnivec R. Oksidativni stres. Glasnik KIMDPŠ. 2006; 1:4-6. 8. Halliwell, B. & Gutteridge, J.M.C. Free Radicals in Biology and Medicine. Oxford: Oxford University Press. 2005; 66. 9. Kreft S. Prosti radikali v našem telesu. Kvakadabra (internet). 25. feb. 2012. Dostopno na: http://www.kvarkadabra.net/ article.php/prosti-radikali-v-nasem-telesu 10. 11. Poljšak B. Kaj lahko naredim sam, da bi se staral počasneje? Ljubljana: Samozaložba Borut Poljšak; 2012. 12. Suput D. Reaktivne kisikove zvrsti v patofizioloških procesih. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2011. 13. Maxwell S.J.M., Lip G.Y.H. Free radicals and antioxidants in cardiovascular disease. Br. J. Clin. Pharmacol. 1997; 44: 307317. 14. Bilban M., Fležar M., Mekjavic I. Vpliv povišanega atmosferskega CO2 na parametre ventilacije in telesne zmogljivosti rudarjev. ZVD, 2004. 15. Tihec P. Kaj je CO2. Varčevanje energije (internet). 25. mar. 2011. Dostopno na: http://varcevanje-energije.si/ekoloska-zavest-cloveka/kaj-je-co2.html 16. Bilban M. Medicina dela. Ljubljana: ZVD; 1999. 17. Ellingsen I. CO2 sensitivity in humans breathing 1 or 2% CO2 in air. Acta Physiol. Scan. 1987; 129 (3). 18. Ellingsen I. Arterial pCO2 and lung ventilation in man exposed to 1-5% CO2 in the inspired gas. Acta Physiol Scan. 1989; 135 (3). 19. Nicolaysen G. Arterial pCO2 and PH in man during 3 days exposure to 2,8 kPa CO2 in the inspired gas. Acta Physiol Scan. 1989; 135 (3). 20. Thienes C., Haley T.J. Clinical Toxicology, 5th ed. Philadephija: Lea and Febige; 1992. 21. Sušnik J. Delovanje nizkih koncentracij vdihanega ogljikovega dioksida na nekatere fiziološke parameter delavca pri srednje težkem fizičnem delu. Ljubljana: Inštitut za medicine dela prometa in športa; 1977. 22. Sušnik J., Vrhovnik V. Ekološke in fiziološke obremenitve v rudarstvu. Ljubljana: Inštitut za MDPŠ; 1997. 23. Sušnik J. The influence of low concentrations of inspired carbon dioxide on some physiological parameters at physical work. Arh. Hig. Ra. toksikol. 1979; 30: 1323-1329. 24. Kazaferovič S., Lazar I.M., Hrastnik Koren M., Sušnik J. Delovanje nizkih koncentracij vdihanega ogljikovega dioksida na nekatere fiziološke parametre delavca v rudniku Lignita Velenje. Poročilo o predštudiji, Velenje; 1996. 25. Bilban M., Fležar M. Vpliv povišanega atmosferskega CO2 na parametre ventilacije in telesne zmogljivosti rudarjev. Poročilo študije. Ljubljana; 2004. 26. Jay B. D. Hypercapnia causes cellular oxidation and nitrosation in addition to acidosis: implications for CO2 chemoreceptor function and dysfunction. Central CO2 Chemoreception in Cardiorespiratory Control. Inhal Toxicol. 1999 Dec; 11(12):1123-1141. 27. Montalto A.S., Curro M., Russo T., Visalli G., Impellizzeri P., Antonuccio P., Arena S., Borruto F.A., Scalfari G., Ientile R., Romeo C. In vitro CO2-induced ROS production impairs cell cycle in SH-SY5Y neuroblastoma cells. Pediatr. Surg. Int. 2013 Jan; 29(1):51 -59. 28. Serša G. Kaj uravnava dolžino življenja celic in organizma? (internet). 3. mar. 2012. Dostopno na: http://www.zrss.si/ bzid/geni/pdf/sersa-clanek.pdf 29. Shishehbor M.H., Bhatt D.L. Inflammation and atherosclerosis. Current Atherosclerosis Reports. 2004; 6: 131-139. 30. Brumen J. Napovedovanje srčno žilnih dogodkov na osnovi nadomestnih kazalcev pri zdravljenju s statini v Sloveniji. Univerza v Ljubljani: Diplomsko delo. Ljubljana; 2008. 31. Herman A.G., Moncada S. Therapeutic potential of nitric oxide donors in the prevention and treatment of atherosclerosis. European Heart Journal. 2005; 26: 1945-1955. 32. Jain M.K., Ridker P.M. Anti-inflammatory effects of statins: clinical evidence and basic mechanisms. Nature Reviews/ Drug Discovery. 2005; 12: Suppl.4: 977-987 33. Lunder M., Drevenšek G., Kuhar P., Preprečevanje in zdravljenje ateroskleroze. Ljubljana: Medicinski mesečnik. 2007; 293 - 299 34. Thomas D. "Vitamins in health and aging". Clin. Geriatr. Med. 2004; 20 (2): 259-274. 35. Mohorčič A. Določanje oksidativnega stresa pri vrhunskih športnikih neposredno po intenzivni obremenitvi. Univerza v Ljubljani: Diplomsko delo. Ljubljana; 2008. 36. Christen Y. "Oxidative stress and Alzheimer disease". Am J Clin Nutr. 2000; 71 (2): 621-629. 37. Nunomura A. s sod. "Involvement of oxidative stress in Alzheimer disease". J Neuropathol Exp Neurol. 2006; 65 (7): 631-41. 38. Wikipedia, The Free Encyclopedia (internet). Oxidative stress. 15.sep.2014. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/ Oxidative_stress 39. Maiani, G.; Periago Caston, M.J.; Catasta, G. Carotenoids: Actual knowledge on food sources, intakes, stability and bioavailability and their protective role in humans. Mol. Nutr. Food Res. 2008; 53: 194-218. 40. Midgette A.S., Baron J.A., Rohan T.E. Do cigarette smokers have diets that increase their risks of coronary heart disease and cancer? Am J Epidemiol. 1993 Mar; 137(5):521-529. 41. Preston A.M. Cigarette smoking-nutritional implications. Prog Food Nutr Sci. 1991;15(4):183-217. 42. Banerjee K.K., Marimuthu P., Sarkar A., Chaudhuri R.N. Influence of cigarette smoking on Vitamin C, glutathione and lipid peroxidation status. Indian J Public Health. 1998; 42(1):20-23. 43. Zhou J, Guo F, Qian Z. Effects of cigarette smoking on antioxidant vitamin and activities of antioxidases. Zhonghua Yu Fang Yi Xue Za Zhi. 1997;31(2):67-70. 44. Scharffetter-Kochanek K.; Brenneisen P.; Wenk J.; Herrmann G.; Ma W.; Kuhr L.; Meewes C.; Wlaschek M. Photoaging of the skin from phenotype to mechanisms. Exp. Gerontol.2000; 35(3): 307-316. 45. Halliwell B., Gutteridge J. Free radicals in biology and medicine; 3nd edition, 46. Oxford: Clarendon Press; 1999. 47. Eskiocak S., Gozen A.S., Yapar S.B., Tavas F., Kilic A.S., Eskiocak M. Glutathione and free sulphydryl content of seminal plasma in healthy medical students during and after exam stress. Hum. Reprod. 2005; 20(9), 2595-2600. 48. Everson C.A., Laatsch C.D., Hogg N. Antioxidant defense responses to sleep loss and sleep recovery. Am. J. Physiol. Regul. Integr. Comp. Physiol. 2005; 288(2): 374-383. 49. 50. Arking, R. The biology of aging, observations and principles. Third edition. Oxford: University Press, New York; 2006. 51. Nicholls D. Mitochondrial bioenergetics, aging, and aging-related diseases. Sci. Aging Knowl. Environ. 2002; 6 (31): 12. 52. Ferrie J., Shipley M., Cappuccio F. et al. A prospective study of change in sleep duration. Associations with mortality in the Whitehall II Cohort. Sleep. 2007; 30(12): 1659-1666. Obvladovanje stresa med službenim časom Priča smo epidemiji stresa in izgorelosti. Podatki za Slovenijo kažejo osupljivo sliko. Smo pri vrhu držav EU: 1) glede dojemanja stresa na delovnem mestu, 2. mesto v EU27 v 2007, (IRI, 2012); 2) glede intenzivnosti dela, npr. po podatkih raziskave EWCS iz leta 2010 na 3. mestu po vprašanju »Ali vaše delo vključuje delo v hitrem tempu?« (Eurofound, 2014); 3) po kazalcih bolniške odsotnosti, npr. glede povprečnega števila dni bolniške odsotnosti na zaposlenega v letu 2007 celo na 1. mestu v EU 27; 4) krepko pod povprečjem EU glede produktivnosti dela (Umar, 2012), in tako dalje. Avtor: dr. Klemen Podjed Inštitut za produktivnost Primerjavo deleža zaposlenih, ki je poročal o boleznih, povezanih z delom, kaže slika 1. Ne glede na to se v številnih organizacijah še vedno ne ukvarjajo resno s preprečevanjem, obvladovanjem in upravljanjem psihosocialnih tveganj oz. stresa. Kar sicer zahteva zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Zato je pomembno, da si zaposleni znamo pomagati sami. Izgovorov, zakaj ne moremo narediti veliko za svoje boljše počutje in manj stresa, smo slišali že veliko. Vendar ni težava, da ni dobrih rešitev. Rešitev in tehnik je v obilju. Česar primanjkuje, so naše veščine upravljanja s stresom in odločenost, da nekaj ukrenemo. ZLATI TROJČEK UPRAVLJANJA S STRESOM Ste vedeli, da je kar 75-90 % obiskov pri zdravniku povezanih s stresom? S stresom povezana tveganja meri tudi znani Holmes-Rahe vprašalnik, ki ga prevedenega najdete na straneh Inštituta za produktivnost. Res je, da nimamo zlate tehnike ali tabletke, ki bi nam brez stranskih učinkov in truda pomagala do sproščenosti. Če jo poznate, jo začnite izvažati. Imamo pa zlati trojček upravljanja s stresom. Zlati trojček so naš um, naše telo in dih. Z njihovo pomočjo lahko dosegamo dva ključna cilja: trenutno sprostitev in dolgoročno notranjo umirjenost. Dih, telo in um so tesno povezani. Ko smo razburjeni, se nam temu skladno spremeni dihanje (rečemo »kar pihal je od jeze«), tudi naše telo, mišice, so napeti. Če pa na primer, nekaj časa izvajamo dihalne tehnike, se umirita tudi dih in telo. Niso vse tehnike primerne za uporabo med službenim časom. Meditacija je čudovita tehnika z globokimi učinki, a zanjo potrebujemo čas in mir. V nadaljevanju sem izbral nekaj učinkovitih tehnik, ki jih lahko uporabljamo tudi v službi. Za večino med njimi sodelavci niti ne bodo opazili, da jih izvajate. Vi pa boste vedeli in čutili razliko. UMIRJANJE S POMOČJO UMA Odrešujoča tehnika, ki bi vsakomur takoj olajšala čustveni stres in nas spremenila v nepoboljšljive pozitivce, žal ne obstaja. Med bolj znane pristope umirjanja s pomočjo uma spadajo pozitivne samopotrditve, humor, kognitivno restrukturiranje, vizualizacija, metode »praznjenja glave« (npr. STOP tehnika), zmanjševanje ciljev oziroma pričakovanj, AAABC tehnika, da se s čim zamotimo ... Seznam seveda ni popoln. 7,6 % 7,3 % 8,6 % 8,5 % 9,3 % 11,1 ft t» ft % EU 15 EU 27 Slovenija Delež zaposlenih, ki je poročal o boleznih, povezanih z delom, v letu pred aktetiranjem. Vir: Eurostat. KAKO LAHKO RAZMIŠLJAMO BOLJ POZITIVNO? V teh časih v Sloveniji vlada prava epidemija negativnega razmišljanja. A strokovnjaki priznane ameriške klinike Mayo so ugotovili, da ljudje, ki razmišljajo pozitivno, živijo dlje, imajo manjša tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni, so bolj odporni na prehlad, redkeje zbolijo za depresijo, itd. Ugotavljajo, da lahko vsakdo začne razmišljati bolj pozitivno, če upošteva nekaj priporočil za razvoj pozitivnega razmišljanja: Bodimo vztrajni, saj je za globlje spremembe potrebno nekaj truda in časa. Začnemo na enem področju življenja, ne vseh naenkrat. In to naj ne bo naša največja težava. Gibanje, zdrava prehrana in druženje s pozitivnimi ljudmi, pomembno prispevajo, da smo bolj pozitivni. Izvajajmo tehnike za pozitivno razmišljanje. Ena najuporabnejših tehnik je pozitivni samopogovor. Na pogovor s samim seboj lahko zavestno vplivamo, z drugimi besedami, mi sami smo tisti, ki lahko izbiramo svoje misli. Lahko spremenimo pogled na zadeve, ki nas motijo, najdemo pozitivno stran dogajanja, enostavno »pogledamo proč«, itd. In kako pozitivni pogovor zgleda v praksi? NEGATIVNI SAMOPOGOVOR : POZITIVNO RAZMIŠLJANJE To ni zame. Tega še nikoli nisem počel! Z nekaj priprave bi mi lahko celo uspelo. ali pa Odlično, se bom naučil nekaj novega. Razmere v Sloveniji danes so res grozne. Zdrav sem in zaenkrat mi še kar gre. Le kakšna priložnost se v tej situaciji skriva zame? Prelena sem, da bi mi to uspelo. Če se res zavzamem, pa dostikrat dosežem, kar hočem. ali pa Res še nisem našla časa za to, a če si rezerviram čas, mi lahko celo uspe. To je zame pretežko. Kako lahko to kar najbolj poenostavim? Kdo mi lahko pomaga? Ne splača se mi toliko truditi za tak rezultat. Kar slišim pomisleke pritožbe nekaterih med vami. Hočete preproste tehnike, ki delujejo takoj. A to je nerealno. Če smo deset, dvajset in več let pilili svoje negativno razmišljanje, je nerealno pričakovati spremembe čez noč. A ker ne moremo pričakovati, da se bo okolje bistveno spremenilo in nam dalo tisto, kar želimo, pogosto nimamo veliko drugih možnosti, kot da spremenimo svoj odnos do zadev, ki nas motijo. Kot vsaka tehnika, ima tudi tehnika preokvirjanja misli oziroma pozitivnega razmišljanja nekaj pravil in pasti. Najbolje, da se jo naučimo na kakem od tečajev, ali pa za pomoč poiščemo strokovnjaka. Začetek si lahko ogledate kratek film o pozitivnem razmišljanju na straneh Inštituta za produktivnost. DIH - POVEZAVA MED TELESOM IN UMOM Dihalne tehnike so tako priljubljene zato, ker ljudje hitro začutimo pozitivne učinke, kot so bolj sproščeno telo, umiritev misli in sprostitev dihanja. Na delavnicah upravljanja s stresom, ki jih vodim v organizacijah in podjetjih, je prav izvajanje dihalnih tehnik tisto, kar je mnogim udeležencem najbolj všeč. Obstaja vrsta dihalnih tehnik. Izmenično nosno dihanje nam pomaga uravnotežiti možganski polobli in nas umirja, bastrika ali meh nas napolni z energijo in umirja, izvajamo lahko večstopenjske pranayame, sunkoviti kapalabati, dihanje s trebušno predpono, ali pa le nežno vračamo pozornost nazaj na dih.... Vse navedene tehnike sem veliko prakticiral tudi sam. A v petindvajsetih letih raziskovanja različnih tehnik upravljanja s stresom in sabo sam nisem našel ničesar, kar bi se lahko primerjalo s Sudarshan Kriyo fundacije Art of Living. Tehniko izvajam tudi sam in jo, kot učitelj prostovoljec, tudi učim. Dobro pa je vedeti, da smo ljudje različni, in moramo pravi recept zase poiskati sami. SKRITO ORODJE - DIHANJE S TREBUŠNO PREPONO Ena najboljših tehnika upravljanja s stresom, ki jo lahko uporabljamo KAJ SE DOGAJA MED DIHANJEM S TREBUŠNO PREPONO? Ko npr. pogovor z našim sogovornikom postane stresen, lahko del pozornosti usmerimo v dihanje s trebušno prepono. Pozornost se tako razcepi na dva dela, na sogovornika in naše dihanje oziroma občutek v telesu. Napetost pogosto relativno hitro popusti, ker situacijo ne vidimo več tako kritično. Ker sta dih in telo povezana, se deloma sprosti najprej trup (trebuh, roke), na koncu še obrazne mišice. V celotni komunikaciji nastane nek "prostor" za obstoj stresa druge osebe, ki pa nas ne prizadene več toliko, ker gre nekako skozi, ali mimo nas. Stres druge osebe se ne odbije od nas, preko našega stresnega odziva, ojača in povzroči še večji stres pri sogovorniku. Saj vemo, kako gre. "beseda je dala besedo in zapele so pesti". Naša mirnost običajno pomiri tudi sogovornika. Pogosto se oseba celo povsem sprosti, njegov obraz in glas se spremenita, pri čemer včasih oseba celo ne ve, kaj se je zgodilo. Mi pa. (Foto: www.health.discovery.com) v službi, je abdominalno dihanje oz. dihanje s trebušno prepono. Uporabljamo jo lahko praktično kadarakoli in kjerkoli - brez da bi prisotni to opazili. Na sestanku, pri napornem razgovoru, med delom za strojem, med hojo, itd. Priporočljivo jo, da se te tehnike in tudi drugih naučimo pravilno izvajati, s pomočjo strokovnjaka. Težava, ki jo opažam v praksi je, da ljudje ne damo dovolj pozornosti, potrebne, da določeno tehniko osvojimo. To ima dva pomembna negativna učinka: ne dobimo polnih koristi iz izvajanja, in kar je še bolj pomembno, pogosto zato določeno tehniko opustimo in sklenemo, da »ničesar ne deluje, ničesar se ne da narediti«. In se počutimo še bolj nemočne. TELO KOT SREDSTVO SPROSTITVE Vsi poznamo dobrodejnost sprostitve, ki jo občutimo po dolgotrajnem intenzivnem športnem ukvarjanju. Zleknemo se v naslonjač, in uživamo, saj je telo prijetno sproščeno, um prazen in dih umirjen. Tehnik, ki nam preko telesa pomagajo sprostiti se, je precej. Med njimi so različne športne aktivnost, sprehodi, vrtnarjenje, joga, razgibavanje, Shultz-ev avtogeni trening, masaže, pilates, čiščenje kleti, Alexander tehnika itd. V službi moramo biti bolj praktični. Koristno je že, da npr. vsakih 45 minut vstanemo od računalnika ali delovnega stroja, in si vzamemo kratek premor. Izkoristimo ga lahko za to, da se malce sprehodimo, pretegnemo, sprostimo oči, stresemo mišice in podobno. Po možnosti naredimo kako vajo za področje, kjer imamo morda že težave. Pri tistih, ki sedimo za računalniki, so to pogosto področje vratu, hrbtenica, zapestja Izkoristimo lahko priložnost in uporabimo stopnice. V službi je za mnoge uporabna tudi progresivna mišična relaksacija, ki je med drugim priljubljena med športniki. IZDELAJMO SI RECEPT PO SVOJI IZBIRI Najboljši rezultat da kombinacija različnih tehnik. Izberimo take, ki so nam najbolj blizu. Različne tehnike dihanja, gibanja ali razmišljanja nam pomagajo do trenutne sprostitve. Ko preokvirjamo svoje misli, nam odleže, a pomembneje je, da nam to lahko prinese dolgoročno notranjo umirjenost. Raziskave nesporno dokazujejo številne koristi tehnik sproščanja. V primeru izvajanja Sudarshan Kriye so koristi zlasti znižanje stresnega hormona kortizola, močnejši imunski sistem, lajšanje tesnobe, depresije in posttravmatskih simptomov, izboljšanje možganskih funkcij, itd (The Art of Living, 2014). ŠTIRJE KORAKI ZA USPEŠNEJŠE UPRAVLJANJE S STRESOM V SLUŽBI Po mojih izkušnjah lahko ključna priporočila, kako naj sami obvladujemo stres v službi, strnemo v naslednje štiri točke: 1. Prevzamimo odgovornost za lastno zdravje. Kot je rekel »velika duša, Mahatma Gandhi: »Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu.« 2. Odločimo se, kaj želimo. Rešitve so, vprašanje pa je, kaj smo jih pripravljeni ukreniti. Res. Izzivam vas, da kar v tem trenutku poiščete iskren odgovor na vprašanji, kaj res želite in kaj ste pripravljeni ukreniti. 3. Bodimo spretni in realni. Izvajajmo tiste tehnike, ki so nam blizu oziroma ki jih med svojo službo lahko. Vzemimo si čas, da tehniko, ki nam je všeč, dobro osvojimo. Kombinirajmo različne tehnike. In ne pričakujmo čudežev čez noč. 4. Vztrajajmo in čim bolj uživajmo. Velja, da »ena ni nobena« in da »vaja dela mojstra«. A nekaj zagotovo velja. Če se boste resnično zavzeli, boste presenečeni in navdušeni nad rezultati - boljše počutje, trdnejše zdravje, boljši rezultati pri delu. Splača se nam potruditi. VIRI IN LITERATURA: 5. EUROFOUND, http://www. eurofound.europa.eu/surveys/smt/ ewcs/ewcs2010_14_02_sl.htm, 8.5.2014 6. IRI - Inštitut za razvoj in inovacije Ljubljana: Stres ter z njim povezani pojavi, ZSSS in IRI, Ljubljana, 2012 7. Klinika Mayo: http://www. mayoclinic.org/healthy-living/stress-management/in-depth/positive-thinking/art-20043950?pg=2 8. Podjed, Klemen: Holmes-Rahe test stresorjev, http://www. produktivnost.si/holmes-rahe-test-stresorjev/, 22.9.2014 9. Podjed, Klemen: Razmišljajmo raje pozitivno, spletnik, http://www. produktivnost.si/koristno/video-seminarji/ 10. The Art of Living: The Science of Breath, 1-8, Germany Zakon o varnosti in zdravju pri delu - (ZVZD-1). Uradni list RS št. 43/2011: 56495660. 11. Umar: Poročilo o razvoju, UMAR, Ljubljana 2012 12. Zakon o varnosti in zdravju pri delu - (ZVZD-1). Uradni list RS št. 43/2011: 5649-5660. Čl S tehnikami za upravljanje s stresom lahko dosežemo boljše počutje, trdnejše zdravje in boljše rezultate pri delu. Dobra praksa: Promocija zdravja v turizmu in logistiki Zdravje je del kakovostnega življenja in tako želja vsakega izmed nas. Odgovornost za zdravje že dolgo ni več domena samo zdravstvenih institucij, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, ampak je razdeljena veliko širše na več delov družbe, katere del smo. Največji vpliv na zdravje ima vsak posameznik preko samokontrole in odgovornosti, ki s svojimi življenjskimi navadami in življenjskim slogom v največji meri vpliva na raven svojega zdravja. Preostali del se formalno in neformalno porazdeli med družino, zdravstvene institucije, življenjski prostor oziroma okolje, delodajalce, lokalno skupnost in druge dele družbe, ki imajo vpliv na zdravje posameznika oziroma prebivalstva. Avtorja: prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. specialist medicine dela, prometa in športa, ZVD Zavod za varstvo pri delu dr. Klemen Podjed Inštitut za produktivnost Ljudje na delovnem mestu preživijo skoraj tretjino svojega aktivnega življenja, zato je zelo pomembno, da si v obdobju delovne aktivnosti ne kvarijo zdravja aktivno ali pasivno, ampak nasprotno, da ga ohranjajo in po možnosti celo krepijo. Vse preventivne aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja lahko povežemo v programe promocije zdravja (PZ) na delovnih mestih. Programi PZ se ob koncu delovnega časa ne zaključijo, ampak se nadaljujejo tudi izven delovnega časa preko zdravega življenjskega sloga, zdrave in uravnovešene prehrane, športne aktivnosti ipd. Zdravje mora vsak posameznik vzeti za svoje, ga vzdrževati ter ohranjati, saj predstavlja vir in cilj življenja ljudi ter je tudi podlaga za posameznikove telesne zmogljivosti, njegov osebni in družbeni razvoj. IZVEDBA DOBRE PRAKSE V PODJETJIH INTEREUROPA IN HOTELI BERNARDIN Izdelava načrta promocije zdravja se v praksi pogosto izkaže za zahteven proces, saj želimo v okviru omejenih sredstev zagotoviti kar največje koristi promocije zdravja za zaposlene in za organizacijo. Zato je sodelovanje zunanjih strokovnjakov večstransko koristno. Partnerji v konzorciju izvajalcev, ki ga sestavljamo ZVD Zavod za varstvo pri delu, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Inštitut za produktivnost, izvajamo projekt promocije zdravja v turizmu in logistiki. Projekt, ki se izvaja v dveh pilotnih organizacijah, Intereuropi in Hotelih Bernardin, je v zaključni fazi in v članku sta predstavljena proces in priporočila dobre prakse izvajanja tovrstnih projektov. POSTOPEK IZVEDBE PROMOCIJE ZDRAVJA V HOTELIH BERNARDIN IN INTEREUROPI V približno letu dni, kolikor traja projekt, so bile izvedene naslednje ključne aktivnosti: » Konzorcijski partnerji smo pripravili podroben načrt izvedbe promocije zdravja v dveh pilotnih organizacijah, Intereuropi d.d. in Hotelih Bernardin, d.d.. » Izpeljana so bila srečanja z vodstvi pilotnih organizacij, v okviru katerih smo partnerji konzorcija izvedli predavanja o načinu izvedbe projekta ter bili na voljo za odgovore na vprašanja. » V pilotnih organizacijah sta bili ustanovljeni skupini za zdravje, ki sta takoj pričeli z delom. Prav tako je potekalo redno sestajanje partnerjev v konzorciju projekta. » Zavod za varstvo pri delu in Inštitut za produktivnost sta izvedla predstavitev in predavanja za člane skupin za zdravje oziroma zainteresirane zaposlene ter predstavila prakso izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Intereuropa in Hoteli Bernardin so izdelali plan oz. elaborat projekta, ki sta natančneje opredeljevala cilje, vsebino in obseg projekta, organizacijo, strukturni plan izdelkov, izvedbene faze, odgovornosti, terminski plan, itd.. Izvedena so bila usposabljanja sindikalnih zaupnikov oz. nekaterih predstavnikov skupin za zdravje, s ciljem usposobiti prisotne za proaktivno vlogo na področju promocije zdravja pri delu. Tridnevna usposabljanja, ki so zajemala tako zdravstvene kot organizacijske in komunikacijske teme, sva izvajala prim. prof. dr. Marjan Bilban iz Zavoda za varstvo pri delu in dr. Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost ob organizaciji konfederacije sindikatov KS90. » » » Zavod za varstvo pri delu je izvedel poglobljeno analizo stanja zdravja in počutja, ki je zajemala: a. Analizo bolniškega staleža, ki prikazuje odsotnost z dela zaradi bolezni in/ali poškodbe tedaj, ko bi zaposleni morali biti na delu. Zajema analizo indeksov bolniškega staleža (indeks frekvence, teže, onesposabljanja in odstotek bolniškega staleža po spolu in starostnih skupinah zaposlenih) ter vključuje tudi prikaz najpogostejših diagnoz s predlogi za obvladovanje oz. zmanjševanje bolniške odsotnosti. b. Analizo počutja oz. analizo obremenitev, škodljivosti in tveganj v delovnem okolju. V tej analizi smo delavce povprašali o splošnem počutju in počutju v povezavi z delom in obremenitvami na delovnem mestu: splošne težave, težave z gibali, očmi, dihali, kožo ter o koriščenju bolniškega staleža in prezentizmu (prikazuje prisotnost zaposlenih na delu tedaj, ko se počutijo bolne). V vprašalniku o stresu na delovnem mestu so nas zanimali dejavniki prilagajanja, dojemanja okolja, stresa in zadovoljstva, potreb po izboljšanju dela in podpori, izgorelosti, mobingu ter aktivnostih promocije zdravja v delovnem okolju. Rezultati analiz so bili na ločenih srečanjih predstavljeni tako vodstvu pilotnih organizacij kot tudi še posebej članom skupin za promocijo zdravja. Na teh srečanjih so bila izpostavljena ključna področja ukrepanja. V pilotnih organizacijah je skupina za zdravje zbrala tudi druge relevantne podatke (obstoječe analize, različni interni podatki itd.), potrebne za izdelavo kvalitetnega načrta promocije zdravja. Člani konzorcija smo izvedli vrsto podpornih aktivnosti za izdelavo načrta promocije zdravja. Poleg predavanj in predstavitev smo sodelovali na srečanjih skupin za zdravje, pilotnim organizacijam smo posredovali delovno verzijo priročnika za izdelavo načrta promocije zdravja. Člane skupin za zdravje smo podprli z možnostjo izvedbe moderiranega procesa za izdelavo osnutka načrta ter zagotavljali strokovno pomoč pri pregledu osnutkov načrtov. Postopki promocije zdravja pri delu s primeri dobre prakse so podrobneje opredeljeni na spletni strani Inštituta za produktivnost. IZDELAVA NAČRTA PROMOCIJE ZDRAVJA Dobra praksa zahteva, da načrt promocije zdravja pripravi organizacija sama, ne da jim ga - na primer - na pladnju ponudi zunanji izvajalec. Kajti organizacije oz. podjetja se med seboj zelo razlikujejo. Zato je vsak dober načrt promocije zdravja unikat, optimalno prilagojen organizaciji in zaposlenim. Dober načrt promocije zdravja: a. vsebuje vse ključne elemente b.je realističen, pregleden, z dosegljivimi cilji ter c. spodbuja k sodelovanju in izboljšavam. Izdelava načrtov promocije zdravja v pilotnih organizacijah je bila sredi septembra 2014 v zaključni fazi. Kljub strokovni podpori Zavoda za varstvo pri delu in Inštituta za produktivnost pa so v zaključni fazi organizacija oziroma njeni predstavniki tisti, ki morajo pripraviti osnutek načrta promocije zdravja. V Intereuropi so oblikovali ožjo skupino za izdelavo načrta, v Hotelih Bernardin pa pri izdelavi načrta sodelujejo vsi člani skupine za zdravje. V tej zaključni fazi se je zelo dobro izkazal moderiran pristop podpore članom skupine za zdravje na njihovih srečanjih izdelave načrta, ki ga oblikoval in izvedel dr. Klemen Podjed. Pristop vključuje elemente coachinga in moderiranja ob strogo in formalno postavljenih časovnih okvirih. Ta pristop omogoča tako širino in prostor, potrebno za ustvarjanje rešitev in idej, kot tudi izrazito usmerjenost v rezultat -izdelan osnutek načrta promocije zdravja. Skupina za zdravje v Hotelih Bernardin je svoje srečanje kljub izjemno ambicioznemu dnevnemu redu končala štiri minute pred koncem srečanja. Preostale minute pa smo izkoristili za voden proces umirjanja in sproščanja, ki ga je izvedla ena od članic skupine za zdravje. "Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev." PROMOCIJA ZDRAVJA JE PROCES Promocija zdravja je proces, ki omogoča ljudem, da povečajo nadzor nad svojim zdravjem in si ga po možnosti tudi krepijo. V delovnem okolju predstavlja vlaganje skupnih naporov delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja delavcev. Prednostna področja promocije zdravja so: zdravju naklonjena oziroma v zdravje usmerjena javna politika, ki jo lahko imenujemo tudi politika zdravja, skrb za varno in zdravo življenjsko ter delovno okolje, krepitev aktivnosti skupnosti za ustvarjanje zdravja, razvijanje osebnih veščin z večjim nadzorom nad lastnim zdravjem ter izbiro ciljev, ki vodijo k boljšemu zdravju ter preusmeritev zdravstvene dejavnosti k krepitvi zdravja in ne zgolj preprečevanja in zdravljenja bolezni. Promocija zdravja v delovnem okolju posredno vpliva tudi na promocijo kakovosti ter produktivnosti in vpliva na pozitivnejšo podobo podjetja. Koncepti promocije zdravja v delovnem okolju predstavljajo izboljšanje zmogljivosti posameznika (ameriški model, osveščenost, izobraževanje, znanje) in optimalne ureditve delovnega ter širšega okolja (evropski model, pravno upravni, tehnični in organizacijski ukrepi). Programi promocije zdravja v konkretnem podjetju lahko sledijo splošno začrtanim ciljem krepitve zdravja populacije, če pa želijo biti resnično uspešni, morajo biti zasnovani na konkretnih problemih, projektno pripravljeni, vodeni, spremljani in evalvirani ter vključeni v celostno politiko vodenja podjetja. Promocija zdravja se razlikuje od drugih orodij v medicini po tem, da je usmerjena v zdravje in ne v bolezen. Zdravja ne postavlja kot cilj naših prizadevanj, ampak kot osnovni pogoj za normalno življenje in tudi delo. Promocija zdravja je proces usposabljanja ljudi, da znajo za svoje zdravje skrbeti in ga ob težavah tudi sami izboljševati. Posameznik oziroma vsi morajo biti usposobljeni za doseganje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ob tem tudi za spreminjanje oziroma prilagajanje okolja. Izhaja iz biopsihosocialnega koncepta življenja, ki pravi, da je zdravje vir vsakdanjega življenja, ne pa življenjski cilj. Zdravje je namreč podlaga za človekove fizične zmogljivosti, za njegov osebni in družbeni razvoj. Za doseganje zdravja mora biti vsak posameznik oziroma skupina zmožen ugotoviti in uresničiti svoje želje, zadovoljevati potrebe in spreminjati, oziroma obvladovati svoje okolje. Promocija zdravja je strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje. Gre za proces, ki omogoča, da ljudje oz. skupnosti povečajo nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje in na tej podlagi svoje zdravje izboljšajo. ZAKLJUČNE AKTIVNOSTI V PROJEKTU Končni rok projekta je konec oktobra 2014 in v zadnjih tednih pred zaključkom so se izvajale številne aktivnosti. Poudarek promocije zdravja v tej fazi je na dokončanju in sprejetju načrtov promocije zdravja, komunikaciji, ozaveščanju, disiminaciji rezultatov in izvajanju drugih ukrepov, skladno z načrtom promocije zdravja. Med ključne aktivnosti spadajo: » izdelava 3-5 spletnikov oziroma videov; » priprava in tiskanje plakatov in 800 zloženk s ciljano vsebino glede na rezultate analiz zdravja; » izvedba nekaj ukrepov za izboljšanje zdravja (delavnice, ipd); » priprava več člankov za objave v različnih medijih; » izdelava priročnika dobre prakse promocije zdravja v turizmu in logistiki; » izdelava zbornika in izvedba zaključne konference. Več o projektu lahko preberete na spletni strani www.zdravje-delo.si. KLJUČNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA Vsaka organizacija je svet zase in vsak dober načrt promocije zdravja je edinstven. Aktivnosti promocije zdravja so lahko izvedene mnogo bolj uspešno, če organizacija upošteva nekaj pomembnih priporočil: 1. predanost vodstva in zaposlenih, 2. kakovostna analiza, 3. sodelovanje zunanjih strokovnjakov, 4. redna vzajemna komunikacija in sodelovanje, 5. kakovosten program izvedbe, 6. kakovostna izvedba ukrepov, 7. kontrola in trajnost sprememb. Dosedanji rezultati kažejo, da aktivnosti promocije zdravja v Intereuropi in Hotelih Bernardin predstavljalo pomemben korak naprej v smeri bolšjega zdravja in počutja za zaposlene, kot tudi zmanjšanje stroškov in težav, povezanih z zdravstvenimi težavami zaposlenih. VIRI IN LITERATURA 1. Ron Z. Goetzel, Ronald J. Ozminkowski: The Health and Cost Benefits of Work Site Health-Promotion Programs, Annual Review of Public Health Vol. 29: April 2008, 303-323. 2. DURS. 2012. Pojasnilo o upravičenih davčnih odhodkih po 32. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, št. 4210-8553/2012-2-640-00 3. http://www.produktivnost.si/ koristno/ 4. http://www.zdravje-delo.si/ 5. Zakon o varnosti in zdravju pri delu - (ZVZD-1). Uradni list RS št. 43/2011: 5649-5660. "Projekt Promocija zdravja v turizmu in logistiki je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije" Ж Delodajalec lahko stroške zaradi promocije zdravja prišteva med davčno priznane odhodke. PROMOCIJA ZDRAVJA V ZAKONODAJI Pojem promocija zdravja na delovnem mestu se v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu-1 (ZVZD-1) prvič pojavi v prvem poglavju o splošnih določbah zakona in sicer v 3. členu zakona, ki razlaga pomene posameznih izrazov in med drugim tudi pojasni pojem promocije zdravja. »Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.« (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 2011). Promocija zdravja je v nadaljevanju, v drugem poglavju (6. člen), opredeljena tudi kot ena izmed dvanajstih temeljnih načel zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu, pravice oziroma dolžnosti delavcev in delodajalcev, ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja ipd. V 6. členu ZVZD-1 opredeljuje promocijo zdravja kot načelo, ki določa delodajalcu načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Prav tako je potrebno poudariti, da so delavci dolžni in imajo obveznost, da glede svoje varnosti in zdravja pri delu sodelujejo z delodajalcem, tudi z aktivnim sodelovanjem in udeležbo v programih promocije zdravja. Zakon v 32. členu podrobneje opredeljuje načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu. V prvem delu narekuje, da mora delodajalec promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva in tudi način spremljanja njenega izvajanja. Omenjeni 32. člen s tem nalaga delodajalcem neke vrste novo dolžnost, ki je do sedaj v slovenskem pravnem redu še ni bilo. Novo obveznost na strani delodajalca pisci zakonodaje utemeljujejo ob dejstvu, da je najpomembnejši segment zagotavljanja zdravja na delovnem mestu nedvoumno preventivno ravnanje delodajalca in delavca v delovnem okolju oziroma na delovnem mestu (ZVZD-1). Nova obveznost delodajalcev je dodatno utemeljena tudi z razvojem celovite politike na področju preventive, med katero spada tudi zdravstvena preventiva, torej programi promocije zdravja na delovnem mestu. Programi PZ pozitivno vplivajo ne samo na izboljšanje posameznikovega zdravja in počutja ter psihofizičnih sposobnosti, ampak tudi na večjo konkurenčnost in produktivnost podjetja. Pozitivni učinki so utemeljeni in potrjeni tudi z izboljšanjem kazalnikov negativnega zdravja, kot so denimo poškodbe pri delu, bolniške odsotnosti, bolezni, utrujenost in invalidnosti. Programi PZ so v svojem osnovnem delu skladni s splošno začrtanimi cilji krepitve zdravja populacije, vendar, če želimo, da bodo programi res uspešni in dobri, morajo biti usmerjeni v konkretne probleme in obremenitve v delovnem okolju, ki se pojavljajo pri specifičnih ciljnih skupinah - delavcih, ki jim je program tudi namenjen. Pomemben je tudi podatek, da lahko delodajalec stroške zaradi promocije zdravja prišteva med davčno priznane odhodke. Davčna uprava pojasnjuje, da se odhodki delodajalca zaradi promocije zdravja na delovnem mestu, ki je načrtovana in določena v izjavi o varnosti z oceno tveganja, lahko štejejo kot davčno priznani odhodki (DURS - Pojasnilo, 2012). Torej, če je iz izjave o varnosti z oceno tveganja na delovnem mestu z vključeno PZ določeno, da je treba določenemu delojemalcu z namenom obvladovanja tveganj in nevarnosti pri delu zagotoviti na primer obisk bazena v predvidenem obsegu, so ti odhodki lahko tudi davčno priznani. V dodatnem pojasnilu o stroških PZ, ki nimajo podlage v izjavi o varnosti z oceno tveganja, Generalni davčni urad pojasnjuje, da se: »Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja (npr. odhodki za fitnes, bazen, aerobiko, seminarje in podobno), za katere ni pripravljene izjave o varnosti z oceno tveganja ne štejejo kot davčno priznan odhodek, če od navedenih stroškov ni obračunana dohodnina«. Ebola Kaj je, kako jo prepoznati in kako se ji izogniti na potovanju in delovnem mestu Izbruh ebole v nekaterih državah Zahodne Afrike je največji doslej. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zaradi izbruha ebola virusne bolezni (EVB), ki se ne umirja, prebivalcem Slovenije odsvetuje vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. čeprav je tveganje za večino potnikov nizko, pa se lahko poveča za tiste, ki bi potrebovali zdravstveno oskrbo v prizadetih območjih. Poleg tega je lahko, zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in pomanjkanja osebja na teh območjih, dostopnost do zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali drugih zdravstvenih težav omejena. Zbral in uredil: prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. specialist medicine dela, prometa in športa, ZVD Zavod za varstvo pri delu Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se pogosto začne s splošnimi znaki kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve. Diagnozo postavimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles. Zaradi okužbe z ebola virusno boleznijo (EVB) se je v nekaj mesecih v nekaterih afriških državah okužilo več tisoč ljudi in več tisoč jih je tudi umrlo. čeprav izbruh te hude bolezni traja že nekaj mesecev, se je z virusom ebole zunaj teh držav okužilo relativno malo ljudi. Kljub temu se posameznim primerom v Evropi ne bo mogoče povsem izogniti, vseeno pa je tveganje za velik izbruh te bolezni zelo majhno. Evropske države so med najbolje pripravljenimi na svetu za boj proti tej bolezni. Tudi v Sloveniji smo pripravili podobne ukrepe kot številne druge države Evropske unije in redno spremljamo dogajanje po vsem svetu. Po zagotovilu slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pozorno spremlja razmere in sprejema ukrepe v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (ECDC), je verjetnost za vnos bolezni v Slovenijo zelo majhna. Ebola (EVB) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus. Bolezen se je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prvič pojavila leta 1976 v dveh sočasnih izbruhih v mestu Nzara v (danes) Južnem Sudanu in vasi Yambuku na severu Demokratične republike Kongo (vas leži ob reki Ebola, po kateri je bolezen tudi dobila ime). Virus navadno izbruhne v odmaknjenih vaseh na obrobju tropskih deževnih gozdov v osrednji in zahodni Afriki. Na ljudi se virus ebole prenaša s tesnim stikom s krvjo, uživanjem mesa in z izločki okuženih živali. Med ljudmi se nato širi z neposrednimi stiki s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami obolelega z ebolo, najpogosteje znotraj družine ali na zdravstvene delavce, ki obolelega negujejo, ne da bi pri tem upoštevali načela dobre higienske prakse, kot je uporaba zaščitnih rokavic, maske in zaščitnih očal. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) inkubacijsko obdobje od okužbe do prvih znakov bolezni traja od 2 do 21 dni. Bolezen se začne z vročino, kašljem, glavobolom, bolečinami v mišicah in sklepih in bolečinami v žrelu, sledijo pa driska, bruhanje in bolečine v trebuhu. Izpuščaji, krvavitve po koži, sluznici in notranjih organih se pojavijo le v najhujših primerih. Smrtnost bolezni je zelo visoka -po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije do 90-odstotna. Ljudje, okuženi z virusom ebole, lahko bolezen prenašajo, vse dokler jo je zaznati v njihovi krvi in izločkih. Cepivo proti eboli po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ni na voljo, čeprav nekaj poskusnih cepiv že testirajo. Prav tako za zdravljenje bolnikov z ebolo ni predvidena nobena posebna oblika terapije. Bolniku se lahko po podatkih NIJZ zgolj olajša težave - vzdržuje primerno hidracijo, elektrolitsko ravnotežje, nadomešča izgubljeno kri in dovaja kisik ter lajša bolečine. Ker ni specifičnega zdravljenja in ker velik delež bolnikov z ebolo umre, Nacionalni inštitut za javno zdravje kot edini smiseln ukrep priporoča, da se izognemo krajem, kjer je bolezen izbruhnila. Sicer se virus Ebola med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami ter izločki bolnikov ali z neposrednim stikom s predmeti, a zgolj, če so bili 2-21 dni traja inkubacijsko obdobje od okužbe z virusom ebole do prvih znakov bolezni. ti sveže kontaminirani s krvjo oz. telesnimi tekočinami obolelih. Dokler je oseba brez simptomov, ni kužna. Virus ebola se tudi ne prenaša po zraku, kot npr. virus gripe. Za preprečevanje okužbe z virusom ebola se priporočajo splošni higienski ukrepi, ki tudi sicer veljajo za potovanja po svetu, kot so redno umivanje rok z milom ali uporaba razkužila, zaščiteni spolni odnosi, izogibanje neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja in zelenjave pred zaužitjem. Predvsem pa je za preprečevanje okužbe z virusom ebola pomembno izogibanje stikom z bolniki oziroma stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih ter stikom s predmeti, za katere je možno, da so okuženi s telesnimi tekočinami bolnikov ali umrlih. V primeru, da je do takšnega stika vseeno prišlo, se je potrebno čim prej posvetovati z osebnim zdravnikom. Na pojav bolezenskih znakov je potrebno biti pozoren še 21 dni po vrnitvi s prizadetih področij. V primeru pojava bolezenskih znakov je potrebno obvestiti zdravnika, ki bo ukrepal v skladu z Navodili za obravnavo bolnikov s sumom na ebolo. Poleg navedenega se vsem, ki potujejo v tujino, zlasti pa v države, v katerih ne velja evropski pravni red in s katerimi niso sklenjeni meddržavni sporazumi o socialni varnosti (kamor sodijo tudi afriške države), v izogib nepotrebnim težavam pri dostopnosti do zdravstvenih storitev ter stroškom zdravljenja, svetuje sklenitev zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Ta zavarovanja skladno s splošnimi pogoji nudijo tudi vrsto praktičnih storitev, kot so npr. prevoz zavarovane osebe do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino. POVZROČITELJ: EBOLA VIRUS Ebola virusna bolezen (EVB), prej znana kot ebola hemoragična mrzlica, je posledica okužbe z ebola virusom, ki spada v družino Filoviridae. O potrjenih primerih EVB so poročali iz podsaharske Afrike, iz Demokratične republike Kongo, Gabona, Sudana, Slonokoščene obale, Ugande in Konga. Od marca 2014 o novih primerih in smrtih zaradi EVB poročajo iz držav zahodne Afrike -Gvineje, Liberije in Sierra Leone. BOLEZENSKI ZNAKI EVB je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se pogosto začne s splošnimi znaki kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve. Diagnozo postavimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles. NAČIN PRENOSA Virus ebola se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Za naravne gostitelje virusa Ebole se smatrajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Okužba se na človeka prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, druge opice ...). Med ljudmi se okužba prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov, ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so okuženi s temi izločki. Običajni socialni stiki (npr. rokovanje) predstavljajo nizko tveganje za okužbo. Človek postane kužen, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki in njihova kri in izločki vsebujejo virus. Po do sedaj znanih podatkih je virus najdlje prisoten v mleku doječih mater in spermijih oziroma semenski tekočini. Dokler je človek brez simptomov, ni kužen. Najbolj ogrožene skupine ljudi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom. Virus navadno izbruhne v odmaknjenih vaseh na obrobju tropskih deževnih gozdov v osrednji in zahodni Afriki. Na ljudi se prenaša s tesnim stikom s krvjo, uživanjem mesa in z izločki okuženih živali. Med ljudmi se nato širi z neposrednimi stiki s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami obolelega z ebolo, najpogosteje znotraj družine ali na zdravstvene delavce, ki obolelega negujejo, ne da bi pri tem upoštevali načela dobre higienske prakse, kot je uporaba zaščitnih rokavic, maske in zaščitnih očal. INKUBACIJSKA DOBA Traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do 10 dni. ZDRAVLJENJE Bolnika moramo izolirati, da se prepreči širjenje okužbe. Specifičnega zdravila za zdravljenje ni, zdravimo samo simptome in vzdržujemo telesne funkcije. Pri zdravljenju in negi morajo zdravstveni delavci uporabljati osebno ustrezno varovalno opremo in strogo upoštevati ukrepe kontaktne izolacije, ki preprečujejo posreden in neposreden prenos okužbe pri stiku z bolnikom. Zaradi večje zaščite in varnosti se smiselno upoštevajo tudi načela kapljične izolacije. Cepivo ni na voljo. Na pojav bolezenskih znakov je potrebno biti pozoren še 21 dni po vrnitvi s prizadetih področij. V primeru pojava bolezenskih znakov je potrebno obvestiti zdravnika, ki bo ukrepal v skladu z Navodili za obravnavo bolnikov s sumom na EVB. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zaradi izbruha ebola virusne bolezni, ki se ne umirja, prebivalcem Slovenije odsvetuje vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. čeprav je tveganje za večino potnikov nizko, pa se lahko poveča za tiste, ki bi potrebovali zdravstveno oskrbo v prizadetih območjih. Poleg tega zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in pomanjkanja osebja na teh območjih je lahko dostopnost do zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali drugih zdravstvenih težav omejena. KRITERIJI, NA PODLAGI KATERIH POSTAVIMO SUM NA EVB Vsi zdravstveni delavci morajo biti pozorni na pojav bolnika s sumom na EVB. Pri tem upoštevamo trenutna merila, ki opredeljujejo bolnika s sumom na EVB. Bolnik s sumom na EVB je oseba, ki izpolnjuje klinična merila in epidemiološke dejavnike tveganja. Klinična merila: povišana telesna temperatura (>= 38,6 stopinj Celzija) in vsaj eden od dodatnih simptomov, ki so: hud glavobol, bolečine v mišicah, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, nepojasnjene krvavitve. Epidemiološki dejavniki tveganja v obdobju do treh tednov pred pojavom simptomov in znakov: » stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami bolnika z EVB ali sumom na EVB ali » bivanje na ali potovanje na območja (Liberija, Siera Leone, Gvineja, Nigerija), kjer poteka izbruh z EVB ali » neposreden stik z netopirji, glodavci ali primati z endemičnih področij. POSTOPEK Z BOLNIKOM S SUMOM NA EVB Pri obravnavi bolnika s sumom na EVB upoštevamo postopke in ukrepe za preprečevanje širjenja okužb v zdravstvenih ustanovah (ukrepe standardne izolacije, ukrepe za preprečevanje prenosa s tesnimi stiki (kontaktna izolacija) in ukrepe kapljične izolacije. Obravnava v ambulanti: bolniku nadenemo navadno kirurško masko (v kolikor je že nima). Zdravstveno osebje uporablja osebno varovalno opremo glede na prisotne klinične znake in dejavnike tveganja pri bolniku. Pri bolniku, ki ne bruha, nima driske ali nima znakov krvavitev, uporabimo: » zaščitni plašč, » vodoodbojno zaščito za obuvalo, » zaščitna očala, » kirurško masko, ki je vodoodbojna in s trakci, » kirurške rokavice. Po končanem pregledu ambulanto dobro prezračimo in razkužimo vse površine, s katerimi bi bolnik ali zdravstveno osebje utegnilo priti v stik. Za razkuževanje uporabimo običajna razkužila, ki jih uporabljamo za površine. Sicer velja, da so za virus ebola in ostale filoviruse učinkoviti: 10 % Na-hipoklorit, kvarterne amonijeve spojine za bolnišnice ali fenoli. Prav tako moramo zgornje ukrepe smiselno upoštevati tudi pri transportu bolnika, tako glede uporabe osebne varovalne opreme za reševalce, ki pridejo v stik z bolnikom. Če voznik reševalno vozilo le vozi in je ločen od bolnika in ne pride v neposreden stik z bolnikom ali njegovimi izločki, ne potrebuje osebne varovalne opreme. Po prevozu bolnika je treba reševalno vozilo ustrezno očistiti in razkužiti kot to velja za prevoz kužnega bolnika. Pri bolniku, ki bruha ali ima drisko ali zunanje znake krvavitev in posledično lahko pride do precejšnje kontaminacije okolja, uporabimo: » kombinezon s kapuco (vodoodbojen ali nepropusten), » škornje za zaščito obuvala, » zaščitna očala, » masko FFP3 ali FFP2, » dvojne kirurške rokavice. PRIPOROČILA ZA POTNIKE Za preprečevanje okužbe z virusom ebola se priporočajo splošni higienski ukrepi, ki tudi sicer veljajo za potovanja po svetu, kot so izogibanje neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja in zelenjave pred zaužitjem, zaščiteni spolni odnosi in redno umivanje rok. Predvsem pa je za preprečevanje okužbe z virusom ebola pomembno izogibanje stikom z bolniki oziroma stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih. Najbolj zanesljivo preprečimo okužbo z virusom ebola tako, da se izognemo krajem, kjer poteka izbruh bolezni. Potnikom svetujemo, naj se: izogibajo krajem, kjer poteka izbruh bolezni, izogibajo neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibajo uživanju mesa divjih živali, obvezno operejo in lupijo sadje in zelenjavo pred zaužitjem, poskrbijo za zaščiten spolni odnos, redno umivajo roke, pri čemer naj uporabijo milo ali razkužilo, » izogibajo stikom z bolniki oziroma stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih ter stikom s predmeti, za katere je možno, da so okuženi s telesnimi tekočinami bolnikov ali umrlih, » izogibajo okolju, ki je gosto poseljeno z netopirji, npr. jamam, rudnikom in zakloniščem, » vnaprej pozanimajo o ustrezni zdravstveni ustanovi na teh območjih, » si uredijo zavarovanje, ki jim v primeru bolezni ali poškodbe krije evakuacijo v spremstvu zdravstvenih delavcev s prizadetih območij. Potnikom, ki se vrnejo v domovino iz prizadetih držav, svetujemo, naj: » bodo ob vrnitvi domov še 21 dni pozorni na morebitni pojav bolezenskih znakov, » v primeru, da so bili na potovanju v neposrednem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami živih ali mrtvih okuženih oseb ali živali, vključno z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom (tudi če je že okreval), naj čim prej za nasvet povprašajo svojega zdravnik in ga seznanijo, da so bili na območju, kjer poteka izbruh EVB, v primeru pojava bolezenskih znakov naj pokličejo zdravnika, ki bo ukrepal v skladu z Navodili za obravnavo bolnikov s sumom na EVB, pred odhodom v zdravstveno ustanovo pa obvestijo osebje, da bo pred sprejemom ustrezno zaščitil sebe in ostale obiskovalce. PRIPOROČILA ZA LETALIŠČA IN PRISTANIŠČA Obstaja tudi možnost, da bi potnik z ebolo v Slovenijo prišel preko mednarodnega letališča Brnik in tudi preko pristanišča v Kopru, zato so na NIJZ pripravili oziroma obnovili Smernice za ukrepanje v pristanišču v Kopru in na letališču v Ljubljani. V smernicah so natančno opredeljena navodila glede postopanja s potnikom, ki bi kazal znake okužbe z ebolo. V kolikor bi potnik med letom zbolel z vročino, glavobolom ali krvavitvami in prihaja z območja z izbruhom ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo letalski prevozniki natančna navodila, katere ukrepe morajo izvesti že na letalu. Navodila zajemajo tako navodila za osebje na letalu, ki obvešča pristojne letališke službe in posredno preko njih zdravstveno osebje kot postopke in ukrepanja ter protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika prepeljali na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, kjer bi bolnika zdravili. Potovanja v države oziroma območja, kjer so beleženi izbruhi ebole, so močno odsvetovana. Ljudje, ki so bili izpostavljeni eboli, ne bi smeli potovati s komercialnimi potniškimi letali, dokler po izpostavitvi ne mine 21-dnevno obdobje opazovanja pojava simptomov bolezni. Prav tako za potnike in delavce na letalih in ladjah, kjer je bila ugotovljena okužba z ebolo katerega od potnikov, veljajo posebni varnostni protokoli. » Ljudje, ki so bili izpostavljeni eboli, ne bi smeli potovati s komercialnimi potniškimi letali, dokler po izpostavitvi ne mine 21-dnevno obdobje opazovanja pojava simptomov bolezni. Če se pri izpostavljeni osebi v tem obdobju pojavijo bolezenski znaki, oseba poišče zdravniško pomoč in ne sme potovati, dokler ji tega ne odobri zdravnik ali javnozdravstveni delavec, ki je za to odgovoren. KAJ MORA STORITI OSEBJE LETALA ALI POTNIKI, KI MENIJO, DA SO BILI MED LETOM IZPOSTAVLJENI OKU2BI Vsaka oseba na letalu, ki meni, da je bila izpostavljena virusu ebole med potovanjem, pri nudenju pomoči bolnemu potniku, rokovanju s kontaminiranim predmetom ali med čiščenjem kontaminiranega letala, mora upoštevati sledeča navodila: » Takoj obvestiti svojega nadrejenega. » Spremljati svoje zdravstveno stanje naslednjih 21 dni. Pozorni morajo biti na pojav vročine (telesna temperatura 38,6 stopinj Celzija ali več), mrzlico, bolečine v mišicah, hudo drisko, bruhanje, izpuščaj, krvavitve in druge simptome, ki so značilni za okužbo z virusom ebole. » Če oseba pri sebi opazi katerega izmed naslednjih simptomov ali znakov: nenadna vročina, mrzlica, bolečine po mišicah, huda driska, bruhanje, izpuščaj ali drugi simptomi, ki so značilni za EVB, mora nemudoma poiskati zdravniško pomoč. » Pred obiskom zdravstvene ustanove je treba osebje po telefonu opozoriti na možnost, da je bila oseba izpostavljena okužbi z virusom ebole, da se bo zdravstveno osebje pred prihodom lahko ustrezno zaščitilo in preprečilo širjenje okužbe na druge. » Na poti do zdravstvene ustanove se je treba izogibati kontaktom z drugimi ljudmi. NAPOTKI ZA OSEBJE, KI ČISTI LETALA Virus ebola se prenaša s tesnim stikom z osebo, ki ima bolezenske znake EVB. Z vsako telesno tekočino je treba ravnati, kot da je kužna. Z virusom ebola se lahko okuži tudi preko krvi ali drugih telesnih tekočin, ki se nahajajo na površinah, v kolikor bi te tekočine prišle v stik s sluznicami oči, nosu ali ust. Zato je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje prenosa okužbe. Ko se čisti vidno umazane površine, je treba vedno uporabljati neprepustne rokavice za enkratno uporabo. Ob čiščenju letala, na katerem se je nahajal potnik s sumom na EVB, mora osebje upoštevati naslednje ukrepe: » med čiščenjem potniške kabine in sanitarij je treba nositi neprepustne rokavice za enkratno uporabo, » z ustreznim čistilom ali dezinfekcijskim sredstvom je treba prebrisati vse površine v sanitarijah in tiste površine v potniški kabini, ki se jih potniki ali osebje pogosteje dotikajo, npr. naslonjala za roke, naslonjala sedežev, zložljive mizice, gumbe za prižiganje luči ali ventilacije, varnostni pas ter bližnje stene in okna, » posebno čiščenje oblazinjenih sedežev, preprog ali omaric ni potrebno, razen če so vidno onesnaženi s krvjo ali telesnimi tekočinami, » posebna sesalna oprema ali postopki niso potrebni, » naj se ne uporablja vakuumskih naprav, ki izpihavajo zrak, ker bi ob tem lahko prišlo do razširjanja kužnega materiala po zraku, » če je prevleka sedeža, varnostni pas ali preproga vidno onesnažena s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, jo je treba zamenjati in zavreči na način, kot se to naredi z biološko onesnaženim kužnim materialom, » po koncu uporabe je treba zavreči uporabljene rokavice. V primeru, da se rokavice umažejo ali strgajo že med uporabo, jih je treba zamenjati, » ko se rokavice odstranijo, je treba takoj umiti roke z milom in vodo (ali razkužiti z alkoholnim razkužilom, če mila ni na voljo). NAVODILA ZA OSEBJE, KI ROKUJE S TOVOROM IZ OBMOČJA Z EBOLO Prtljaga ne predstavlja tveganja. Virus ebola se prenaša z direktnim stikom s krvjo ali telesnimi tekočinami (npr. urin, slina) bolnika. Prtljage, vidno onesnažene s krvjo ali telesnimi tekočinami, naj se osebje ne dotika. Osebje, ki rokuje z letalskim tovorom, naj si zaradi preprečevanja drugih nalezljivih bolezni pogosto umiva roke. Tveganje predstavlja le tesni stik, ki je definiran kot nega bolnika z EVB ali bivanje z bolnikom v skupnem gospodinjstvu, kar predstavlja veliko verjetnost neposrednega stika s krvjo ali telesnimi tekočinami bolnika z EVB. Samo hoja mimo bolnika ali krajše sedenje v isti sobi z bolnikom ne pomenita tesnega stika. 3E UPORABLJENA LITERATURA 1. Nacionalni inštitut za javno zdravje: Smernice za letališča 2. Nacionalni inštitut za javno zdravje: Ocena tveganja za pojav Ebole v Sloveniji še vedno zelo nizka 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje: Navodila za obravnavo bolnika z Ebola virusno boleznijo - za zdravnike 4. Druge informacija spletnih strani NIJZ Zaustavitveni časi nevarnih delov strojev Periodične meritve in izračun minimalne varnostne razdalje po ISO standardih Periodične meritve zaustavitvenih časov nevarnih delov strojev so namenjene preverjanju ustreznega načina uporabe varnostnih komponent na strojih. Rezultati meritev podajo vhodno informacijo za izračun varnostne razdalje, ki načrtovalcem in vzdrževalcem pripomorejo pri obvladovanju varnosti v avtomatiziranih procesih. Pri načrtovanju ali preverjanju ustrezne namestitve/pozicije varnostnih komponent (t.j.: dvoročni vklop, varnostne svetlobne zavese, senzorji ...), če so te na ustreznih razdaljah od nevarnega dela, da se prepreči možnost poškodb operaterjev in imetja pri delu. Avtor: Damijan Smonkar, dipl. inž. el. FBS elektronik V podjetju svetuje na področju varovanja in zaščite, uporabe varnostnih elektronskih komponent in sistemov (SIL1, SIL2, SIL3) za industrijsko avtomatizacijo, industrijo dvigal, industrijo avtomatskih vrat in prehodov, ter izvaja meritve merjenja zaustavitvenih časov nevarnih delov stroja (npr.: stiskalnic ipd). čas ustavljanja nevarnega giba stroja je ključni dejavnik za stroje z nevarnimi gibi in za ustrezno izbiro ter pozicioniranje zaščitnih naprav, ki so namenjene za varovanje operaterja pri delu s strojem. Zaščitne naprave so lahko varnostni optični sistemi za zaznavanje prisotnosti (varnostne svetlobne zavese, varnostni skenerji, varnostni senzorji ...), varnostna kontaktna in brez-kontaktna stikala varnostne preproge ter sistem dvoročnega vklopa. Minimalna varnostna razdalja se izračuna z upoštevanjem učinkovitosti ustavitve stroja, odzivnega časa zaščitne naprave in relejskih sklopov, dodatne razdalje (faktor globine penetracije) in prevzete hitrost pristopa. Primer izračuna pri stiskalnici z uporabo varnostne svetlobne zavese po ISO13855 (EN999): splošna formula: S=KxT+C Slika 1: S - minimalna varnostna razdalja v mm; K - konstanta približevanja nevarnemu delu 2 mm/ms ali 1,6mm/ms; T - skupni čas (t1+ t2 +13); t1 - odzivni čas svetlobne zavese; t2 -odzivni čas varnostne komponente (varnostni rele); t3 - zaustavitveni čas stiskalnice; C - 8 x (d -14) mm; d - resolucija varnostne svetlobne zavese v rangu od (14 mm... 40 mm). Minimalna varnostna razdalja ne sme biti manjša kot 100mm. V primeru, da je izračun minimalne varnostne razdalje več kot 500mm, se uporabi konstanta približevanja 1,6 mm/ms. Torej, minimalna varnostna razdalja mora biti takšna, da operater, preden se nevarni gib stroja ne ustavi, ne more seči v nevarni del. Glede na vrsto in delovanja stroja se učinkovitost zaustavitvenega časa spreminja v odvisnosti časa delovanja stroja. Vpliv na to spremembo zaustavitvenega časa glede na časovno obdobje vpliva dosti dejavnikov: fizična obraba stroja, spremenjena odzivnost elektronskih komponent, sprememba orodij, modernizacija nekaterih delov ipd.. Zato je nujno potrebno izvajati redne periodične preglede, s katerimi se ugotavljata ustreznost in pozicija nameščene varovalne opreme, da se zagotovi ustrezna varnost. Merjenje ter preverjanje zaustavitvenih časov in hitrosti nevarnega giba stroja se opravljata z mobilno napravo za izvajanje meritev na terenu. S periodičnimi pregledi oziroma merjenji se izvede preizkus ustreznega delovanja varnostne opreme na strojih po direktivi 89/655/ EWG o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev. Meritev se izvaja z mobilno napravo. Poda rezultat, skladen s standardom za izračun varnostne razdalje po EN/ ISO 13855 (EN999). Področja uporabe: mehanske stiskalnice, hidravlične stiskalnice, roboti ipd.. Princip izvedbe meritve zaustavitvenega časa nevarnega dela stiskalnice in izračun minimalne varnostne razdalje se izvede na način, da posebna elektromehanska naprava aktivira varnostno svetlobno zaveso ter sproži ustavitev nevarnega Strokovni članek Novice dela stiskalnice. Postopek aktivacije se obvezno ponovi 10-krat, kar je opredeljeno s standardom EN ISO 13855. Merilna naprava izmeri razdaljo, merjeno v mm in čas v ms, ki jo napravi nevarni gib dela stroja od sprožitve procesa ustavitve do popolne ustavitve nevarnega giba stroja, ter izračuna minimalno varnostno razdaljo v mm. PRAKTIČNI PRIKAZ IZVEDBE MERITVE: Slika 3 prikazuje izvedbo uporabe avtomatske roke z zastavico za namen proženja zaustavitvenega procesa pri stiskalnici, ki se varuje z varnostno svetlobno zaveso. Na podlagi opravljene meritve se ugotovi pravilnost namestitve varnostne svetlobne zavese, to pomeni upoštevana zadostna varnostna razdalja namestitve varnostne svetlobne zavese od nevarnega dela giba stiskalnice. Slika 4 prikazuje izvedbo uporabe avtomatske roke za namen proženja zaustavitvenega procesa, ki se varuje s sistemom dvoročnega vklopa. Pri tej meritvi se ugotavlja pravilnost namestitve sistema dvoročnega sistema od nevarnega dela giba stroja ali stiskalnice. Varnostna razdalja je definirana z mednarodnim standardom ISO 13855 (EN999). Spremljanje zaustavitvene učinkovitosti nevarnih delov strojev in posledično zagotavljanje maksimalne varnosti strojev se priporoča izvajanje meritev merjenja zaustavitvenih časov v periodah na 6 mesecev. as IZPIS IZ MOBILNE NAPRAVE prikazuje naslednje izmerjene parametre: » razdalja zaustavitve stroja v mm; » čas zaustavitve v ms; » izračunana minimalna varnostna razdalja v mm. VIRI: 1. http://www.hhb.eu/ 2. CEDES AG, Science Park, CH-7302 Landquart, Safety & Automation, Landquard 2007 3. Rockwell Automation, 1201 South Second Street, Milwaukee, WI 532042496 USA, Safebook 4, Milwaukee 2011 čas ustavljanja nevarnega giba stroja je ključni dejavnik za stroje z nevarnimi gibi in za ustrezno izbiro ter pozicioniranje zaščitnih naprav, ki so namenjene za varovanje operaterja pri delu s strojem. A - Slika 3: ŽR Princip avtomat- ske roke ** pri aktivi- ranju l zaustavit- venega procesa Senzor Slika 2: Mobilni sistem za merjenje zaustavitvenega časa in izračuna varnostne razdalje. Mobilna naprava M** 'T«* 5 i j _ - ^Н Slika 4: Princip avtomatske roke pri varovalnem sistemu dvoročnega vklopa Zavod za varstvo pri delu E-USPOSABLJANJE IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU E-usposabljanje je sodobna oblika usposabljanja s pomočjo spletne informacijsko-komunikacijske tehnologije. PREDNOSTI E-uSPOSABLJANJA: - možnosti usposabljanja tudi v okoliščinah, kot so odsotnosti z dela, delo na dislociranih enotah in podobno - nižji stroški, povezani z organizacijo in izpeljavo usposabljanja (potni stroški, predavalnica ipd.) - hitrejša izpeljava izobraževanja - način izobraževanja, ki omogoča, da se elektronska pismenost zaposlenih povečuje - boljša izkoriščenost obstoječe IKT in informacijskih virov - možnost hitrejšega prilagajanja izobraževalnih vsebin trenutnim potrebam podjetja in specifičnim potrebam delavcem - večja transparentnost (nadzor nad aktivnostmi posameznih udeležencev, statistika ipd.) kaj je vključeno v e-usposabljanje - 10 dnevni dostop do portala zvd.e-učenje (dodelitev uporabniških imen in gesel za vsakega od udeležencev) v z naročnikom dogovorjenim terminu, - navodila za vključitev v e-učenje in delo v učnem okolju, - priprava interaktivnega gradiva s področij VZD in VPP - vsebina usklajena z zakonodajo in potrebami udeležencev, - kakovostno interaktivno gradivo, ki vsebuje motivacijska vprašanja, ki udeležence spodbujajo k učenju - mentoriranje (strokovno usposobljen mentor, ki vrši nadzor nad učenjem/aktivnostmi udeležencev, odgovarja na vprašanja, udeležence usmerja, spodbuja s pomočjo e-sporočil...), - beleženje napredka učenja/predelanega gradiva udeležencev, statistika, - zaključno e-testiranje, - izdaja predpisane dokumentacije. informacije: Fanči Avbelj, mag. menedž. vseživlj. izobr., dipl. var. inž. M: 041 658 953, T: 01 585 51 21, e-mail: fanci.avbelj@zvd.si ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, Ljubljana 01 585 51 00 | info@zvd.si www.zvd.si Oglaševanje v reviji Delo in varnost Delo in varnost je ugledna strokovna revija z več kot polstoletno tradicijo, ki obravnava vsebine s področij varnosti pri delu, varstva pred požarom, medicine dela, prometa in športa ter zdravega okolja. Delo in varnost ima zvest krog bralcev, med katerimi so strokovni delavci s področja varnosti in zdravja pri delu, specialisti medicine dela, kadroviki in drugi, ki se ukvarjajo z obravnavano tematiko. Z oglaševanjem v reviji boste dosegli vaše ciljno občinstvo. Hkrati je oglaševanje cenovno ugodno. Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo na naslednjih kontaktih: T 01 585 51 28; M 041 616 901; F 01 585 51 80; e-mail: jana.cigula@zvd.si Strokovna izobraževanja na ZVD v novembru in decembru 2014 NOVEMBER » Usposabljanje voznikov, ki prevažajo nevarno blago - ADR -začetno in obnovitveno. 6. - 8. 11.. » Priprava na strokovni izpit iz varstva pred požarom. 4. in 5. 11.. » Usposabljanje s področja osnovnih andragoških znanj. 13. in 14. 11.. » Usposabljanje za varno delo z električnim tokom (za delavce elektro stroke in elektrotehniško poučene delavce). 25. 11. » Priprava za pridobitev NPK - Preglednik manj zahtevnih električnih inštalacij in inštalacij zaščite pred delovanjem strele. 27. in 28. 11.. DECEMBER » Novosti ADR 2015 (dopoldanski termin). 2. 12.. » Novosti ADR 2015 (popoldanski termin). 4. 12. » Usposabljanje reševalcev iz dvigal. 4. 12. 60 let Delo in varnost Naročanje Strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom Revija Delo in varnost izhaja že od leta 1955. Delo in varnost se ponaša s kakovostnimi strokovnimi in znanstvenimi vsebinami, s katerimi bralci širijo svoje strokovno znanje in nadgrajujejo delovno področje. Na leto izide šest številk. V naslednji, decembrski številki se bodo strokovnjaki med drugim osredotočili na posledice uživanja alkohola na delovnem mestu. Kakšne posledice ima lahko? Kako na to gleda zakonodaja? Kdo lahko preverja alkoholiziranost delavcev? Kaj lahko povedo detektivi iz prakse? Naročila in dodatne informacije: Pokličite (01) 585 51 28 (Jana Cigula), pišite nam na deloinvarnost@zvd.si ali obiščite www.zvd.si. Center za medicino dela. Center za medicino športa. Center za tehnično varnost in strokovne naloge. Center za fizikalne meritve. Samo zdravi ste lahko uspešni. V sodobno opremljenem Centru za medicino dela nudimo vse storitve za aktivno zdravstveno varstvo zaposlenih. Opravljamo vse naloge s področja medicine dela, ki jih delodajalcem predpisuje zakonodaja, in dodatne, nadstandardne storitve. Izvajamo vse vrste zdravniških pregledov pred in med zaposlitvijo, menedžerske preglede, preglede za voznike vseh kategorij, pilote ... Celovite rešitve s področja medicine dela in športa ter varnosti pri delu. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje T: +386 (0)1 585 51 00, F: +386 (0)1 585 51 01 Poslovna enota Koper: T: +386 (0)5 630 90 35 Poslovna enota Celje: T: +386 (0)41 373 680 E: info@zvd.si, www.zvd.si Zavod za varstvo pri delu