DELAVSKA 81 I___I iii >:i 'lili;;! V;,'- ^ j I združite se’ DA N E S France Borštnik: NE "POKLICNI« ODBORNIK, TEMVEČ SODELOVANJE VSEH Danilo Domajnko: SAMO PALEC JE »NA SPISKU« Razgovor v uredništvu: REŠITEV STANOVANJSKE ZAGONETKE Bojan Samarin: ZAUPANJE IN NEZAUPANJE Milan Maver: ŠPORTNI NAREZEK A LA PORTOROŽ Sobota, 29. oktobra 1960 Štev. 43, leto X¥M. ¥ OKVIRU Včasih je način pri urejanju posameznih problemov zares nemogoč. Ob takem odgovoru in pojasnjevanju obvisi v zraku vprašanje: Kako je to mogoče? Podružnica Narodne banke pravilnik, je precej neresno. Ob primeru se sprašujemo, kako naj bi potemtakem sicer postopoma, pa vendarle, prilagodili sistem nagrajevanja v organizacijah izven gospodarstva nagrajevanju, ki ga že v Ljubljani (600-12) je pred uveljavljamo v gospodarstvu, dnevi dobila pismo, s katerim Z dobrimi pravilniki, ki bodo je postavljen njihov p o- upoštevali vloženo delo, naj bi skusni pravilnik o nagra- zagotovili sorazmerno rast jevanju tako rekoč izven zako- osebnih dohodkov. V tem pri-na. Razveljavljen je bil z ute- meru pa se nam zdi še veliko Preklican podpis! meljitvijo, da je bil podpisan bolj važno to, da bodo morale »pomotoma«. Ta »pomotoma« narediti banke še mnogo poje treba brati približno takole: skusnih pravilnikov, če bodo Pravilnika komisija ni dodo- hotele priti do dobrega nagra-bra pregledala in zato ni ugo- jevanja po učinku. Slabo bo. tovila, da zajema, v nagrajena- če se bo v te poskuse m na nje, kjer je znaten gibljivi del tak način vtikal kdo, ki ne osebnega dohodka, vse od di- pozna konkretnega dela in rektorja pa do zadnjega konkretnih razmer v kolekti-uslužbenca. To pa je navzkriž vu. Kot v industriji, je tudi v z nekaterimi določili (zastare- javnih službah vsak poskus Umi op. pis.) upravnega odbo- enotnega, po sporazumu nare-ra Narodne banke, ki dovolju- jenega nagrajevanja, obsojen jejo tako nagrajevanje le na na neuspeh, določenih delovnih mestih. Če bomo te ptoskusne pra- Znano je, da so v pravilni- vilnike podpisovali »pomoto-ku, o katerem pišemo, napake, ma« in jih potem razveljav-da skriva napačne tendence, ijali že v začetku prizadevanj, toda tudi v tem primeru bi si pač ne moremo obetati, da prej pričakovali razpravo, ki bi prišli kmalu na zeleno vejo. naj opozori na slabosti in mo- Najmanj kar je: takle pre-rebitne špekulacije kot pa pr e- klican podpis lahko vzame' klic podpisa. Najmanj kar je, vsako trohico dobre volje, delo komisije, ki je ocenjevala MITJA ŠVAB NAČRT RAZVOJA gospodarstva in družbenih odnosov prav v tem, da smo pogumno Nov petletni načrt nam bo dal razvijali sistem in ga vselej po- možnostf, da sedanji sistem razvezali z realnimi in objektivnimi delitve ne le učvrstimo, pač pa možnostmi. odpravimo v njem tudi slabosti, Na velikem zborovanju v Valjevu je tovariš Edvard Kardelj govoril tudi o perspektivnem načrtu za razvoj gospodarstva. Mimo nalog, ki so vključene v načrt, je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta opozoril tudi na probleme delitve dohodka med podjetjem in skupnostjo ter na nagrajevanje v negospodarskih dejavnostih. V krajšem povzetku posredujemo našim bralcem nekaj najvažnejših ugotovitev podpredsednika. vodilni ijnuiciu UU ucis UUV pcu* , avtomatckn hrp7 admini- Perspektivni načrt ni in ne rilnosti ne bi imeli dovolj koristi, letni plan velik korak v razvoju qtrativn„ga vmešavania kier bo more biti samo načrt gospodar- pomeni, če bi družbena skupnost gospodarstva. Tako na primer naj J Q vložJe^em delu skega razvoja, pač pa mora biti povečam dohodek porabila iz- bi se narodni dohodek v prihod- „ , , i Vr. . .. družbena tudi načrt nadaljnjega razvoja ključno ali pa sorazmerno v ve- njih petih letih povečal za toliko f^stb0vp^ak° nTraven dc^ h S6r n36 vh‘ iT ISp ' hodkov, na primer s tem, da bo letih (!). Jugoslavija bo potem- ,7dJ( a^hr-riira V prihodnjem obdobju bomo nesorazmerja, neupravičene razli- morali odpraviti nekatere subjek- ^td' Slstel". H h t Ln Ai« treba razvijati tako, da bo se bolj tivne slabosti, anomalije in dis- ^la,7P11 proporce, do katerih je prišlo zaradi tega, ker nismo imeli dovolj izkušenj ali pa nujnega kompro- ^'odRv^^ela.1 Pri misa z materialno zaostalostjo, v vsakem primeru bo naš nov pet- omogočil vsakemu delavcu in kolektivu, da bo sam odločal o svoji usodi. V tem je pot do resnične razdelitvi bo moral obveljati princip, da bo naših družbeno-ekonomskih odnosov, odnosov med ljudmi, na- liki meri za potrebe izven osebne potrošnje državljanov, tedaj več ali manj narodnega dohodka črt za’ razvoj vsega gospodarske- del?vni človek komune delavski takem ob koncu petletnega^gospo- abila zaJ investicife. Prav ta-■ i J •„ • sveti, zadruge itd. ne bi imeli do- darskega načrta industrijsko raz- J ga, socialnega in pol ticnega si- ^ 'interesfa za t da bi bila vita d°ažvai ki bo imela stema. Ob tej misli tovariša ___________________. j. „____ Edvarda Kardelja bi radi opozorili na nedavni plenum Sociali- produktivnost dela večja, je dejal tovariš Edvard Kardelj. Ce mimo tega še močno in mehanizirano kmetijstvo. Prav to pa bo omogo- ko bo lahko družba vplivala na razdelitev sredstev s politiko cen in raznimi drugimi planskimi f 7 I, V. - J i: aT- X I Z ukrepi. Vendar pa je dejstvo, da __ potemtakem osebni dohodki čilo izboljšanje življenjskih pogo- .. ,. • , i, ’ „ stične zveze, kajti taka ugoto- ne bi dvigali v skladu s povečano jev in poglabljanje družbenih od- bo, 'zh^jsanje zivijenjskih pogo- vitev samo utrjuje misel, da mo- produktivnostjo, bi imela skup- nosov, ki vplivajo na človeka, ki •1<; Ul T, luTu ka t rajo o petletnem gospodarskem nost v prihodnjem obdobju lahko mora konec koncev postati vse 'J ,m °a,njin sa™in> p0 ® načrtu razpravljati tudi politične zaradi tega manj novega dohod- organizacije, Socialistična zveza in sindikati. To zagotavlja, da ka za skupno potrošnjo. Ne le osebna potrošnja, marveč vsak bolj svobodni proizvajalec v svobodni socialistični skupnosti. V okviru nalog, ki jih bo tre- dela. Zato morajo biti obrnjeni z licem ne k nekemu delodajalcu — ker takega ni več — marveč k problemom pospeševanja proiz- Ijudje od povečanja delovne sW- tega mora biti po izvajanjih pod- 1® ^i Branko babič: Družbeno upravljanje in nagrajevanja v javnih službah V petek 21. oktobra je bil v Ljubljani plenum Federa- so omejeni v materialnih sred- bodo načrti vključevali v mate- de0rak nH^svob^ni^dei ba urSima^v^to^ n^- ^dnTe. To boTbe^m najb^la ^skt^loge^ “ 116/I ^ tv^L^Ko^rriloS dek^naše države.3Nk^manj^ažiio Ce na primer naši delovni jo produktivnost dela. In zaradi £.al co U ni izpOp0injevanje sistema notra- nje razdelitve. V mnogih podjetjih še vedno prevladuje birokrat- materialnega napredka in obenem stični državi narodni dohodek ne ski centralizem, ki preprečuje program novega napredka v raz- uporabljamo več v interesu tega normalen razvoj socialističnih voju družbenega, političnega in ali drugega vladajočega razreda, ekonomskih odnosov. Po besedah “sč ,iS“Ld.ra.“TT.n;: ne obrate in druge ekonomske predsednika naš novi petletni Pri nas položaj delovnega človeka načrt brezpogojno načrt novega spremenil v temeljih. V sociali- cije sindikatov javnih služb O stališčih plenuma, « vlogi ‘in ^celo^določfpo^stS- nih'ljudi pa ne smemo obstati in m položaju javnih služb, o družbenem upravljanju m na- kah Zato dosie]- ustanove niso grajevanju na tem področju je napisal sestavek za naš list bile materialno zainteresirane za predsednik federacije tovariš Branko Babič. Družbeno upravljanje, ki so z uveljavljanjem spodbudnejših je v razmeroma kratkem času sistemov oblikovanja in delitve razvilo v celovit sistem, je bi- dohodka že dosegli velik korak v stveno spremenilo položaj in vlo- tej smeri. Porasla je proizvodnja, go javnih služb. Vzporedno s večji so skladi podjetij in tudi Prenanašanjem funkcij državne osebni dohodki zaposlenih. Vzpo-Uprave na organe družbenega redno s tem se razvija in krepi Upravljanja, se javne službe vse komunalni sistem. Nov način bolj povezujejo z življenjem v oblikovanja proračunov, ki je komuni in postajajo službe — ko- odvisen od gospodarske dejav-mune, njenih prebivalcev. nosti, že povezuje interes pro- Lahko trdimo, da so danes vse izvajalca in prebivalca določene javne službe — razen nekaj jav- komune v splosm družbeni mlinih institucij splošnega pomena, res. Delavski sveti, otgam druz-kot so na primer univerze - benega upravljanja skupno z zbo-službe komunalnega značaja. V rom proizvajalcev in občinskim Neposredni perspektivi našega ljudskim odborom, predstavljajo nadaljnjega družbenega razvoja enoten sistem komunalne^ samo-na tem področju, dobivajo javne uprave, prek katerega državljani službe vse bolj pomen komunal- določene komune rešujejo svoja nih servisov z zelo razvitimi vprašanja. Krepitev samouprav-funkcijami. Krepitev materialne n*h pravic komune s krepitvijo osnove komun in povečevanje njene materialne osnove pomeni njihovih samoupravnih funkcij,, torej krepitev pravic vschsamo-Pospešuje nadaljnji razvoj jav- upravnih teles na tem področju, nih služb, omogoča uspešnejše To je tudi smer našega nada j- urejanje finančnih in material- njega družbenega razvoja in na- nih problemov ustanov in s tem daljnjega poglabljanja sociah-zagotavlja organom družbenega stičnih družbenih odnosov. upravljanja v njih vse večjo ma- ___^ ZAKAJ SO SE DOSLEJ USTANOVE BORILE ZA VEČJE PRORAČUNE Družbeno upravljanje v javnih službah pa se ni razvijalo vzporedno s celotnim družbenim razvojem. Ko pravim, da je druž- raz- boljše temveč a* se kvečjemu vsako leto borile za večje proračune. Polo-(Nadaljevanje na 3. strani) ekonomskega sistema. Pri tem je seveda razumljivo, da napredek predka. Prešli smo fazo, ko je ni odvisen samo od naših želja, država' odrejala plače, prešli smo . znotrai nodietia ki bodo teženj in ciljev. Porabimo lahko ^ Dreišnieea sistema administra- enote P°uietja Ki D do samo toliko sredstev kolikor iih ? Prejšnjega sistema aamimstra omogoeiie, da bodo principi sa- ustvarimo z delom in’ nič več Za- tlVnega uPravlJanla k sistemu sa- moupravljanja in razdelitve do- » moupravljanja. Ko govorimo o Mtov po Mu oziroma urinim J 1 samoupravljanju, pa ne mislimo prišli do resnične veljave. samo na formalno demokratično Končno tovariš d d. pravico glasovanja, na pravico sednik opozoril> da bo treba tudi voliti in biti izvoljen itd. Škrat- piagnj sistem v dejavnostih izven se zadovoljiti z doseženimi uspe- ka ni najvažnejše da se samo hi. ker bi s tem zavirali iniciativo upravni organi, sestajajo in gla- tudi štednja s sredstvi. V razvoju sistema, ki bo po boljšal življenjske pogoje delov- ekonomsko poslovanje, delovnih ljudi. Upoštevati mdra- sujejo, pač pa je veliko bolj važ- mo to, obenem pa paziti, da ne bomo prehitevali materialnih no, o čem glasujejo in kakšne so materialne osnove njihove samo- možnosti. Doslej je naš uspeh stojnosti. gospodarstva postopoma prilagoditi sistemu, ki se že razvija v gospodarstvu. Dohodki vseh teh dejavnosti naj bi bili v nekem smislu odvisni od splošnih gospodarskih uspehov. 'terialno osnovo in samostojnost v Upravljanju. Nadaljnji družbeni razvoj, ki naj krepi socialistične družbene odnose, je pogojen s hitrim naraščanjem materialnih sil. To pa tudi terja nadaljnji razvoj in krepitev družbenega upravljanja beno upravljanje v svojem na področju javnih služb. Glede voju nekje zaostalo, mislim pred-na splošni družbeni razvoj, raz- vsem na počasno rast njegove Voj gospodarstva in graditve ko- materialne osnove, kot enega iz-huinalnega sistema pa na tem med osnovnih vzrokov za ta za-Področju zaostaja družbeno stoj. Vemo, da so naše javne upravljanje. Zato je razumljivo, službe izrazito ali pa vsaj veči-da se v zadnjem času s tolikšno del proračunske ustanove z dolo-zavzetostjo lotevamo urejanja teh genim proračunom in morajo Problemov. upoštevati proračunsko discipli- V čem je bistvo teh proble- no. (Določeni ukrepi, ki spremi-mov’ Hitra rast materialnih sil njajo in ki bodo predvsem spre-omogoča, da na področju delitve menili položaj ustanov, so štorje-dohodka vse bolj decentralizira- ni šele v zadnjem času.) Dejstvo mo materialna sredstva in tako pa je, da so organi družbenega krepimo materialno osnovo samo- upravljanja proračunskih usta-Unravnih organov. nov omejeni v svojem delu, ker Katera skupina je danes najboljša? — Vsakdanji motiv v otroškem vrtcu stanovanjske skupnosti Tabor - Ljubljana (Foto: M. ŠparovecJ * sindikatih ® Na seji tajništva Republiškega odbora sindikata trgovskih delavcev so razpravljali o nagrajevanju v zunanji trgovini. Poleg tega so razpravljali tudi o predlogih o delitvi dohodka za gostinstvo. Po teh predlogih naj bi pavšalne obveznosti zadržali še vnaprej, temeljile pa naj bi na objektivnih merilih. Republiški odbor sindikata in Zbornica bosta izdelala predloge za tehnično izvedbo postrežnine, ki naj bi jo začeli uvajati v vseh hotelih in restavracijah. ® Občinski sindikalni svet Postojna je na seji predsedstva razpravljal o delitvi osebnih dohodkov glede na porast delovne storilnosti ter ugotovil, da osebni dohodki ne rastejo sorazmerno s porastom dohodka in storilnosti. • Komisija za gospodarstvo pri QbSS Žalec je predlagala gospodarskim organizacijam, da skupno izpopolnjujejo sisteme nagrajevanja, ker so bila nekatera stališča gospodarskih organizacij v besednih delih pravilnika preveč deklarativna in ne-konkretna. • Na okrajni konferenci sindikata kmetijskih delavcev v Murski Soboti so ugotovili, da je spodbudno nagrajevanje osnovni pogoj za reševanje vrste perečih problemov v tej panogi. Dalje so ugotovili, da imajo skoraj vse kmetijske organizacije na področju okraja razen nekaterih zadrug, uvedeno nagrajevanje po delovnem učinku. ® Izvršni odbori podružnic obratov Živinorejsko-poljedelske-ga kombinata Postojna so ugotovili, da se tako sindikalna podružnica kot vodstvo obrata Hra-šče premalo zanimata za življenjske razmere zaposlenih, zlasti za stanovanjske razmere in prehrano; delavci namreč nimajo možnosti, da bi se hranili ne v gostilni in ne v menzi in si na primitiven način kuhajo sami. ® Pomanjkanje stanovanj je pereče tudi na Kmetijskem gospodarstvu v Gorici. Od 239 stalno zaposlenih in 86 sezonskih delavcev niti polovica nima ustreznih stanovanj, potrebujejo pa glede na obsežni gospodarski program še najmanj 70 novih delavcev, za katere seveda tudi ni stanovanj. Delavci opozarjajo, da bo to škodovalo v nadaljnjem razvoju, gospodarstva. • Pred kratkim je bil sestanek sindikalne podružnice Sodišča in Tožilstva v Novem mestu-Na njem so razpravljali o obstoječih pomanjkljivostih sedanjega sistema uslužbenskih razmerij ter o pomankljlvostih nagrajevanja javnih uslužbencev. Med drugim so ugotovili, da plačilni sistem v javnih službah zaostaja za splošnim gospodarskim in družbenim razvojem in da ni v skladu z družbeno pomembnostjo javnih služb. Tako nagrajevanje javnih uslužbencev ni v sorazmerju z nagrajevanjem v gospodarstvu in povzroča izredno fiuktuacijo v gospodarstvo. Zvezni predpisi, ki urejajo uslužben-ska razmerja in način nagrajevanja, ne upoštevajo posebnosti posameznih področij. Zato so na sestanku predlagali, da bi ta Ponesrečil se je kot mizar- »prt katerem mizarskem delu ski vajenec. Žaga mu je odre- pa ni potreben prijem z vsemi zala tri prste desne roke. prsti. Povejte, razsodite ...« Važno je, da povem, palec Ne da ga člani komisije ni bil poškodovan. niso razumeli, razumeli so ga, Kljub poškodbi je opravil razumeli so njegovo bolečino, pomočniški izpit. Danes je de- njegov čut, da je prikrajšan, vetnajstletni mladenič zaposlen toda pred njimi je bil zakon, v nekem mizarskem podjetju In v »uradnem spisku je bila v Ljubljani in pravijo, da je priznana za invalidnost samo dober mizar, toda njegov do- izguba palca! hodek je vendarle manjši kot Mizar-invalid je onemel, dohodek njegovih tovarišev. ničesar ni razumel. Žal ni Včasih, ko so imeli v pod- edini. Takšnih predpisov prav jetju, kjer je zaposlen, vpelja- tako ne razume nekvalificiran no le nagrajevanje po času, ni delavec iz nekega drugega pod-tako občutil svoje nesreče. De- jetja, ki mu je zaboj zmečkal Samo palec je »na spisku« lal je, kar je mogel. Sedaj pa, vse prste desne roke. Zdravnika so uvedli nagrajevanje po ki so mu rešili samo še palec, učinku, čuti, da je prikrajšan. Invalidska komisija pa mu »v Ne more narediti toliko, kot smislu 28. člena zakona o zna in bi hotel in kot bi sicer invalidskem zavarovanju ni napravil— če bi imel vse prste, mogla priznati delovne inva-Vsi se lotevajo odgovornejših lidnosti in nadomestila.« del in zato tudi več zaslužijo, Nerazumljive določbe. Po-on pa — zaostaja v prejemkih, jasniti si jih je moč samo ta-toda ne po svoji krivdi. ko, da so sestavljavci spiska Premišljeval je o tem in »pozabili« na možnost, da ne-razsodil, da bi moral kot de- komu k sreči v nesreči ostane lovni invalid dobiti neko na- ob poškodovanju roke zdrav le domestilo. Menil je, da bi mo- Palec. Kako drugače si kaj ta-ral dobiti razliko v zaslužku, keQa ni ™oč pojasniti. Vendar, ali naj ostane samo pri tem, samo pri »pozabljivosti«? Invalidske komisije se ne- MNENJE TOVARIŠA FRANCETA BORŠTNIKA O DELU SINDIKALNIH PODRUŽNIC LOVANJE VSEH ki je manjši prav zaradi nje gove invalidnosti. In zglasil se je na invalidski komisiji. Invalidska komisija je ugo- štetokrat srečujejo s podobni-tovila, da se je v resnici po- mi Za seda^ °dJ0ČV° nesrečil pri delu. toda delovne po z“konu »v s™slu 2S.-Č}e' invalidnosti mu ni priznala. nT\ Seprav 2ace* k°' _ . . 7 , 7 maj dobro veljati, pa vendarle »Zakon o invalidskem za- ni mog dopustiti takšnih kri-varovanju, bolje rečeno, smi- vic. zavodi za socialno zavaro-sel 28. člena govori, da izguba vanje, pa tudi Sekretariat za prstov ni utemeljitev za inva- delo, so dolžni opozoriti pri-hdnost in ni vzrok za izplačilo stojne organe na pomanjklji-nadomestila. Veste, na ,urad- vosti zakona. To pomanjklji- nem spisku' invalidnosti je sa mo izguba palca,« so mu pojasnili. vost je treba odpraviti, oziroma izpopolniti »uradni« spisek telesnih okvar, na podlagi ka- V odločbo so člani komisije terih pridobivajo zavarovanci- še zapisali, da je sposoben za vsa mizarska dela, ker ni potreben prijem z vsemi prsti invalidi svoje pravice. Zakon pooblašča Zvezni izvršni svet, da po potrebi dopolni ta spi- desne roke. Sposoben je delati sek. Samo ta dva primera, če tudi polni delovni čas, nima jih ne bi bilo več, žal pa jih pa pravice do nobenega nado- je več, so dovolj tehtno opozo- mestila. »Pomislite,« je skušal dopovedati člamom komisije, rilo, da so potrebna takšna dopolnila. DANILO DOMAJNKO Posebna skupina Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je pred časom tudi pri nas proučevala razna organizacijska vprašanja, med drugim tudi, ali naj bodo odborniki oziroma predsedniki sindikalnih podružnic v večjih podjetjih poklicni, to je plačani za svoje delo ali ne. V tej skupini je sodeloval tudi tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš France Borštnik. Povprašali smo ga, do kakšnih ugotovitev je prišel ob razgovorih o teh stvareh v sindikalnih podružnicah. »Najprej velja ugotoviti, da vodenja in take metode dela v odločitev oziroma razprava, ali sindikalnih organizacijah in nje-naj bo v organizaciji poklicu; nih organih, ki temelje na aktiv-odbomik ali ne, ni povsem orga- nem delu vseh odbornikov in ki nizacijsko tehničnega značaja, kot omogočajo, da je vodstvo organi-hi n, hitric sn.rm Zacije v najtesnejši zvezi s član- bi kdo na hitrico sodil, temveč da je to zelo važno politično, načelno vprašanje. Gre namreč za to, da je sindikalna organizacija oziroma njen izvršni odbor kot celota v čim tesnejšem stiku z neposrednimi proizvajalci. Odborniki so kolektivno odgovorni za svoje delo, za stališča, ki jih sprejema organizacija. In reči je treba, da se še prepogostokrat dogodi, da organizacije ne zavzemajo svojih stališč do določenih vprašanj, jih ne sporočajo upravnim in samoupravnim organom, temveč da v prenekaterem podjetju že sedaj izreka mnenje o stvom. Temeljno organizacijsko načelo v naših organizacijah je kolektivno vodstvo in s tem kolektivna Kar ne morem mimo ugotovitev, bolje rečeno velike slabosti v sistemu dela številnih sin" dihalnih organizacij, namreč da posamezni odborniki, največkrat predsedniki, še vedno na sejah raznih organov, brez poprejšnje seje odbora oziroma sestanka kolektiva zavzemajo za delavce zelo važna stališča, soglašajo s stališči, ki jih zavzemajo ti organi, pa čeprav ne vedo, kaj meni o tem članstvo oziroma drugi odborniki. Nastavitev profesionalnega predsednika bi verjetno te težnje še okrepila, v kolikor bi zanemarili kolektivno delo ozirorha sodelovanje vseh odbornikov pri odločanju o važnih vprašanjih, pa tudi mnenje vseh članov organizacije. Zato moramo to navidezno organizacijsko vprašanje urejati tako, da še bolj približamo našo dgovornost organov. Zato organizacijo članstvu, tako da bo so tudi vsi organi voljeni. Glede na izkušnje pa lahko trdim, da bi lahko preširoka uporaba profesionalizma tega načela. kaže in da bi bilo škodljivo, če bi hoteli zagotoviti hitrejše in uspešnejše urejanje obsežnih in zapletenih nalog, ki so pred sindikalnimi vodstvi, le z nastavit- določenem vprašanju le posamez- Pro^es*o:naln€Sa predsednika, nik kot »predstavnik sindikata«. Fies 3.e.’ “a ?e na slndikalno orga- To pa ni v skladu s stališči o kolektivnem delu in odgovornosti. Ce s teh vidikov ocenjujemo vprašanje, ali naj bo v organizaciji poklicni odbornik ali ne, potem vidimo, da ne gre v tem' primeru za zgolj organizacijsko- nizacijo oziroma do predsednika obrača z raznimi problemi’ in vprašanji vse več članov, da je vse več sej in razprav, ki se jih morajo udeleževati sindikalni odborniki, posebno predsednik, da predsednik in člani izgube ob tehnične zadeve temveč za nrin- tem veliko časa’ kar ^stokrat cfp^alna v^Snja ^ ^-a ^di na njihove prejemke. Res pa je tudi, da bi z notranjo Ze ta skupina je ugotovila, da delitvijo dela in z doslednejšim v veliki večini odborniki sindi- uresničevanjem načel kolektivne-kalnih podružnic niso naklonjeni ga vodenja lahko delo uspešneje stališču, da bi bil predsednik po- opravljali in da bi bila obreme-družnice plačan za svoje delo in nitev posameznika veliko manjša. da bi se ukvarjal samo s sindikalnim delom. Menim, da moramo vselej spodbujati tak način NOVE V OBLIKE VARČEVANJA ZA POČITNICE IN STANOVANJA Hranilništvo ni iznajdba današnjih dni. Zgodovinarji ugotovimo presenetljiv uspeh pravijo, da so že v starem Babilonu in stari Grčiji ljudje sloT,? o!h,nrlnic; ?e letos’ -k° i • !» « • ■ ., ■*. , so vlagatelji bolj segali po svojih td! bili vsekakor v veliko nomof4 spravljali denar m dragocenosti v zakladnice, ki so bile prihrankih, vrednost vlog nara- tako sindikalnim cKlbornikom te-(pač primerno tedanjim razmeram) — pri svetiščih. Sprav- šča- Samo v naši hranilnici so kor tudi vsemu članstvu. Ijeno imetje so sprva vračali lastnikom takšno, kakršno cem^ meseca? viole ^naSle^a' Ra^n tega, da bi lahko tak- je bilo, pozneje pa celo z obrestmi, ker so pač to imetje 27 milijonov dinarjev. Gotovo s®n uslužbenec vsa tekoča teh- tako ali drugače uporabljali. Denarno varčevanje se je bodo rasle Je bolj naglo, če bo- mčna opravila opravil bolj stro- lahko vsak posameznik vplival na urejanje vseh problemov. To , - - potrebo še posebej narekuje sno- okrnila uresničitev vanje ekonomskih enot (v okviru To pomeni, da ne katerih se urejajo važni problemi delavcev), snovanje obratnih delavskih svetov in podobno. Vsemu temu moramo prilagoditi strukturo naše organizacije in s tem zagotoviti, da bo vpliv sindikata oziroma članstva na urejanja problemov v enoti hitrejši in odločilnejši. Vsekakor bomo » takšno decentralizacijo in z aktivnostjo vseh odbornikov dosegli veliko več, da bomo lahko veliko hitreje in pravilneje urejali obsežno in pestro problematiko sindikalnih podružnic, laže torej s to kolektivno odgovornostjo in kolektivnim delom, kot pa če so odločimo za namestitev plačanega odbornika. Samo na ta način bomo lahko še vnaprej krepili težnjo, da ob vsakokratnem občnem zboru dobimo v nove sindikalne organe nove sposobne delavce, kar lahko zagotavlja močan vpliv na demokratičnost dela v naših organizacijah. Sploh si velja prizadevata, da nenehno pomlajujejo naša vodstva, da tako vključujemo v delo sindikalnih organov vse več in veS članov. 'i To pa seveda, ne izključuje možnosti, da se v izrednih primerih, kjer to terjajo posebne okoliščine, ne odločimo za poklicnega predsednika. Glede tega ne bi smeli biti šablonski, kje in kdaj je lahko plačan funkcionar in za to tudi ne bi smel biti odločujoč kriterij, koliko članov šteje neka organizacija. Če je ugotovljeno, da mogoče zaradi kadrovskih ali drugih problemov ni moč dosečj ureditve in utrditve sindikalne organizacije druga- Zato menim, da je v velikih sindikalnih podružnicah precej bolj potreben sposoben tehnični uslužbenec, ki lahko opravi vse administrativno delo, razen tega pa zna pripravljati in zbirati gradivo za sejo odbora. Ta uslužbenec mora poznati recimo zakon o delovnih razmerjih in druge zakone, tako da lahko posameznim članom odgovori na konkretna vprašanja iz različnih področij. To pomeni, da mora biti takšen uslužbenec neke vrste pravni svetovalec. Takšni stalni uslužbenci, ki ne bi bili voljeni, bi bili vsekakor 10 , . " mo omogočili tudi posebno var- korao, bj bilo s tem tudi moč _________________________ pravzaprav začelo razvijati šele konec 18. stoletja, ko je Sevanje za stanovanje. Pa tudi s dosledneje uveljaviti načelo ko- če kot s plačanim, voljenim funk-bila v Hamburgu ustanovljena prva hranilnica. Prva hra- tako zbranimi sredstvi se bo da- lektivnega deta in kolektivne od- cionarjem, potem se je treba pač nilnica v naših krajih pa je bila ustanovljena 1820. leta v 1° rnarsikai narediti, saj kot re-Ljubljani pod imenom Kranjska hranilnica, eno^samo za razne o i e poso Pred svetovnim dnevom var- jil in za investiranje v komunalne gradnje po sedanjih pred- jo vrednostjo imajo pri nas oa- nisih ne moremo izkoristiti niti vprašanja urejali z zveznimi Čevanja “ - smo rasli. Naši ljudje varčujejo pred- Fedanjih sredstev. .vprašanja urejali z zveznimi zaprosili tovariša Leva Kovačiča, vsem zato, da bi si v bližnji pn- piedpisi le okvirno, podrobneje direktorja najstarejše slovenske bednosti uresničili kakšno željo. Upam pa, da boste lahko kma-pa naj jih ureja republika ozi- hranilnice — ljubljanske, da po- To nas je tudi spodbudilo, da lu kaj več zapisali o varčevanju roma ljudski odbori^ in službe ve, o sedanjih najbolj razširjenih smo letos uvedli turistično var- za stanovanje,« je ob zaključku same skladno s svojimi poseb- in novih oblikah varčevanja. čevanje. To je novost v našem dejal tovariš Kovačič. D. D. nostmi m potrebami. Posebnost »Začnimo kar pri otroškem hranilništvu. Vsak, ki vsaj šest oela naj bi upoštevali še posebej varčevanju. Vsak novorojenček mesecev vlaga v hranilnico po na sodiscih m tožilstvih, ker^ bi v Ljubljani sprejme od naše hra- 1000 dinarjev, dobi po tem času bilo škodljivo vsako mehanično nilnice darilno vlogo 1000 dinar- kredit v dvakratni vrednosti vlo-prenasanje izkušenj^ nagrajeva- jev, ki jo seveda lahko izkoristi ge, in sicer po nižji obrestni me-nja po učinku iz podjetij ali dru- p0 določenem času, če izpolni — ri. Ne potrebuje pa nobenih po-gih služb. da se razumemo, če izpolnijo rokov, saj za kredit lahko jamči ® Uprava podjetja »Planika« njegovi starši — določene pogo- ustanova ali podjetje, kjer je za-Tumišče je zaradi nizkih obrat- je. K vlogi morajo ti mesečno poslen. Posebno v zadnjem času nih sredstev vložila na občinski pridejati še kak znesek, ki se mu so te vloge vse bolj številne, pa ljudski odbor prošnjo za dodeli- pa tudi tako kot vloga obrestu- čeprav je pravkar zaključena po-tev 12 milijonov din obratnega je. Navadno starši vzamejo še čitniška sezona, je vendarle prav, kredita za obrat v Murski Soboti, hranilnik (zdaj so najbolj pri- da se človek začne že sedaj priprošnja je bila zavrnjena, ker je ljubljeni tisti v obliki žoge), pri- pravljati na naslednje leto. čevljarska delavnica v Murski pravljamo pa še druge oblike Nova oblika, ki jo mislimo Soboti nerentabilna ob premočni hranilnikov), ter tako otroke že uvesti, pa je dolgoročno namen-konkurenci in pa zaradi pomanj- kmalu privadijo na varčevanje, sko varčevanje za gradnjo stano-kanja . sredstev. Delavski svet Vse bolj priljubljeni so tudi šol- vanj. Predvidevamo, da bi si podjetja je sklenil ta obrat li- ski hranilniki, pri katerih ima vlagatelj sčasoma z mesečnimi kvidirati. Odpustili so 35 delav- vsak varčevalec svojo knjižico, vlogami prihranil 25 °/o denarja, cev z enomesečnim odpovednim njegov hranilnik pa je v šoli.« ki bi ga potreboval za nakup ali rokom. Občinski sindikalni svet Tako je začel pripovedovati to- gradnjo stanovanja. Nadaljnjih sedaj ureja pereča vprašanja od- variš Kovačič in nadaljeval: 25 °/o bi zagotovo dobil od hra- povedi, »Seveda največ vlog z največ- nilnice v obliki kredita po zelo govornosti. To še posebej zato, ker bi lahko tak uslužbenec pripravil gradivo za seje, tako da bi ga dobili odborniki v roke pred njo. To pa bi vplivalo na stališča sindikalnega vodstva, ker bi vsak posameznik lahko stvari tehtneje proučil, na seji bi lahko našli konkretna in enotna stališča, skratka ta stališča bi bila plod dela vsega odbora. odločiti za to, toda hkrati ob tem je treba zagotoviti, da bo prišel na to mesto mlajši perspektivni kader, pa četudi bo ostal na njem' le krajši čas. Seveda pa velja ob takšnem primeru uveljaviti načelo, naj ima na tem sicer voljenem odbomiškem mestu tolikšne prejemke, kot bi jih sicer imel, če bi delal v proizvodnji.« DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAN VOUC JANEZ TEHNIČNI UREDNIK: janez Šuster List Iznaja v uieomSKi povezavi z -Radom- - Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2 pošt. pred. 313-VI, tel. urednl štva 39-131 do iss 31 555 in 31 453 - Rafun pri Komunalni bank) v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 je, da je potrebno tudi na JSroeju družbenega upravljanja ‘"■Šotoriti večjo materialno osno-Ifc *rc’,a odločneje uveljav- a*i nov sistem finasiranja usta-i°V! če hočemo, da se bo druž-gk*10 upravljanje razvijalo v K a'hi z vsem našim razvojem, banove naj oblikujejo sredstva a psnovi svoje dejavnosti s ceno jj^iih uslug, ki jih dajejo družbi, j.Joko oblikovanimi sredstvi, naj s|anove samostojno razpolagajo, svarjeni' dohodek iz svoje de-j^osti naj samostojno razdelju-na osebne dohodke in skla-j)?- To se pravi, da moramo pre-tudi v ustanovah na princip ^Slovan j a gospodarskih organi-g"c’i, ne glede na raznolikost in Pscifičnost funkcij posameznih stanov. Gospodarske organiza-'e Prodajajo namreč svoje konč-ue Proiz\rode, ustanove pa svoje jjtuge. Eni kot drugi ustvarjajo ®°hodek na osnovi svoje dejav-v^ti. Reg je sicer, da javne služ-^ niso proizvodne organizacije Pa tiva. JE V JAVNIH SLU nega odločanja o materialnih delitvi sredstev upoštevana spo- enotnih vsedržavnih merilih in vprašanjih svoje ustanove, do sobnost in prizadevnost posamez- zakovan s pristojnostmi in pred-samostojnega določanja osebnih nika in uspeh vsega kolektiva. Ta piši, ki onemogočajo, da bi se prejemkov v skladu s splošnimi načela bodo morali uveljaviti tudi dejavnost in dohodki javnih služb objektivnimi možnostmi in celot- v zdravstvenih ustanovah. Ali naj in njihovih uslužbencev razvijali nim našim družbenim razvojem bo torej sedanji uslužbenski si- v skladu z našim ekonomsko-in na temelju prizadevanja posa- stem ovira, da uveljavimo na vseh družbenim razvojem in potrebami, meznikov, kot celotnega kolek- teh področjih danes edino mogoči To so samo nekatera osnovna sistem nagrajevanja? Sodim, da načela, ki jih velja upoštevati pri ne. Nasprotno, prizadevati si mo- nagrajevanju uslužbencev. Ta na-ramo, da povsod in čimprej uve- čela so v skladu s splošnim druž-Ijavimo načela nagrajevanja, kot benim razvojem, spremembami in so uveljavljena v gospodarskih težnjami razvoja komunalnega v lavnih službah in enVizmed organizacijah, tako v državni sistema. Praksa, na posameznih osnovnih ovir pri nadTljnji de- uPravi> Povsem pa na področju področjih javnih služb in v po mokrati-aciii družbenegaJ uprav- komune. Trditve, ki jih je moč sameznih ustanovah pri iskanju liania ie sedanii uslužbenski si- čuti> češ v državni upravi ni mo- konkretnih oblik in načinov na-S Ta razroreiaUv^e uslužben- g<*e uveljaviti teh načel, ker bi grajevanja potrjuje, da je ta pro-ce v' dvaindvajset plačilnih raz- s. ^ enotnost državnega blem zelo pereč in ga velja čim- redov, po formalnih kvalifikaci- slstema oblastl> ^ PreJ uredltl' Prizadevanja ne- iah Aa osnovi te£a so določene Pn nas enotnost državnega dvomno opozarjajo na te proble-pHče ne g"ede nt dejansko sp^ sistema. Prav gotovo ne centrali- me terjajo ustrezno rešitev in sobnost i/prizadevnost posamez- birokratski aparat, temveč prispevajo k uresničitvi takšnih nika pri delu upošteva napre- i® ta enotnost v razvitem sistemu načel nagrajevanja, kot jih ima-dovanfa do službenih letih itd samoupravljanja od delavskih mo v gospodarstvu, tudi na pod-Ni stv£ v^em da smo tak uslu^ -atov, organov družbenega ročju javnih služb. To pa bo po-benski sistem zgradili; verjetno upravljanja, do samoupravnih spešilo tudi nadaljnji razvoj družni bilo druge rešitve in nedvom- benega upravljanja. Vse te spremembe in težnje USLUŽBENSKI SISTEM OVIRA RAZVOJU Eden izmed elementov starega no je ta v dosedanjih pogojih po- tud1 VBt; l,e »picuicinue m Lcz.ii.ic zitivno vplival na nastajanje in uprave v ožjem po - • ^erjgj0 ^ sindikatov javnih služb organizacijo javnih služb ter še večjo aktivnost zato, da bodo OSNOVE ZA ZGRADITEV SISTEMA DELITVE OSEBNEGA DOHODKA nagrajevanju javnih uslužbencev. Na današnji stopnji razvoja delavskega in družbenega samoupravljanja ter komunalnega sistema pa prihaja ta sistem v na- &stem pomenu besede, vendar , .s svojo dejavnostjo posredno ujdi prispevajo k ustvarjanju na-^diiega dohodka. Zato so tudi p°nomsko upravičene do dela •ega dohodka. Javne službe imajo ^eda svoje specifične funkcije ^ področju kulture, prosvete, ftavstva itd. in na tem pod-^vju ustvarjajo splošne človeške Porine, ki pa imajo svoj poziti-Ph vpliv tudi v proizvodnji in ? zopet v dvigu splošne mate-balne ravni prebivalcev. Načela gospodarnosti uveljavljajo že tudi v javnih službah .Ta načela smo že začeli urejevati z oblikovanjem usta-samostojnim finansiranjem, fjiih finansiranja teh ustanov ® dobiva oblike poslovanja go- zahtevne in odgovorne naloge čimpreje uresničene. Gre za razčiščevanje mnenj, oblikovanje in posojevanje osnovnih stališč. Iz vseh teh razlogov je nujno, Računati moramo, da bomo v nasprotje s tem razvojem, predvsem da čimprej sprejmemo _ načela, gjR vrstah marsikdaj naleteli na pa je ovira nadaljnjemu razvoju da tudi na področju javnih služb nerazumevanje, na odkrito na-javnih služb, družbenemu uprav- uveljavimo sistem nagrajevanja sprotovanje tem stališčem pred-Ijanju in uveljavljanju demokra- po uspehu. Za kakšna načela gre? vsem glede na nov način nagra-tičnih pravic javnih uslužbencev. Predvsem je treba izhajati iz sta- jevanja uslužbencev. Birokratske Zato je nujno potrebno odpraviti lišča, da je treba tudi za nagra- usedline so tu najbolj uporne in sedanji uslužbenski sistem in jevanje javnih uslužbencev bodo nudile odpor. Zato bo po-uveljaviti tudi na področju jav- ustvariti kriterije in merila — trebno veliko napora, da bomo nih služb v načelu enak sistem v okviru dovolj širokih in načel- premagali te ovire in uveljavili nagrajevanja, kot ga imamo v nih družbenih norm — na de- nova naprednejša gledanja tudi gospodarskih organizacijah, ne da lovnem mestu samem, v ustanovi na tem področju, bi ga seveda mehanično prena- v zavodu ali drugod, da je treba šali na javne službe predvsem kategorizirati delovna mesta itd. kar zadeva njegove konkretne To naj bo seveda šele osnova za oblike. Za nadaljnji razvoj de- zgraditev sistema nagrajevanja, mokratizacije družbenega upraV- ki naj upošteva prizadevanje in Ijanja in poslovanja posameznih ekonomski uspeh ustanove in ustanov pa je to nujno. Poiskati posameznika. Delitev osebnih do-moramo torej nove, naprednejše hodkov po uspehu — po količini oblike nagrajevanja, sedanji si- in po kvaliteti je v načelu prav stem pa ne sme ovirati teh pri- tako mogoče uveljaviti v javnih zadevanj. Že sedanje spremembe službah kot v gospodarstvu. Me-v finansiranju posameznih usta- rila za ocenjevanje učinka so nov in oblikovanju sredstev lahko različna, kar je razumljivo Osamljeno obeležje konca letne sezone je še marsikje — posameznikov zaslužek! Zdaj si bodo stoli oddahnili. Kdo ve, kdaj bo zavestnejša težnja za gospodarskim dohodkom zbrisala meje med sezonami in bo znala privabiti gosta tudi takrat, ko ga ne bosta omamljala samo sonce in poletje!? (Foto: Milan Šparovec) VIII. GOSTINSKO-TURISTICNI ZBOR V PORTOROŽU V REUANJE Enkratno. Nenavadno. V slikovitem Portorožu so se praktično odpravljajo sedanji si- glede na različen značaj dela v stem nagrajevanja uslužbencev, javnih službah. Toda to ne spre-Če ustanove s samostojnim finan- meni bistva nagrajevanja po siranjem ali znanstvene ustanove, uspehu. Ta merila je mogoče do-že poslujejo po načelu gospodar- ločiti samo v kolektivu, na deških organizacij, s tem da same lovnem mestu — tako kot v go-razpolagajo s svojimi sredstvi, ki spodarstvu. Če nočemo kršiti teh jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo načel ni moč uporabljati nobenih O tem in četudi je ravno zbrali delegati iz najzakotnejših slovenskih krajev k‘po- nihče^razpra^ menku, k razvedrilu. Tri generacije delavcev v gostinstvu ljal Edino kar je vznemiriio de-in v turizmu so same sebi »servirale« dnevni red, ki pa legate, je bila malone splošna je dokaj privlačen za kogarkoli, za vse koristnike naših ugotovitev, da družba še vse pre- domačih gostinskih dobrin. Kakor vsako leto doslej: pravljati. Nagrajevanje po delu, Uvodni referat! Statistike, za- delitev dohodka, nove gradnje... Jedrnatemu in niti najmanj malo vlaga v gradnjo gostinskih objektov, zlasti pa se ne briga za turistični razvoj tako imenovanih pasivnih krajev. Kaj je kdo napravil, uveljavil, —lvcl ul.ll.lc o- in jih znotraj ustanove samostoj- togih enotnih sistemov in meril, pažanja,, problemi ... France Pia- •*»«. j jPodarskih organizacij. Zakon o no razporejajo, jd nujno, da bodo Tak sistem nagra3evafi.ia seveda, zar je v zgoščeni besedi opozoril utrudljivemu referatu se je letos kako .so st posamezne gostinske ‘ansiranju znanstvenih ustanov tudi zgradile svoj sistem nagra- odpravlja ves dosedanji plačilni delegate na vrsto zanimivih vpra- pridružila vsebina, ki je z vsakim organizacije povečale dohodek na jevanja uslužbencev, ko bo pri sistem uslužbencev, zgrajen na Sanj, o katerih bi moral zbor raz- odstavkom zadevala tako rekoč v ra^un boljšega, skrbnejšega go- JJ1 šol sodi tudi v to področje. fJaiho ti zakoni že ustvarjajo vse-.ihsko nove odnose na področju JaVnih služb. Ne urejajo namreč Samo na povsem nov način ma-•®rialne odnose med ustanovo in r^užbeno skupnostjo, temveč Vnašajo tudi po vsebini nove od-^°se znotraj ustanove same. Na Primer: ustanova oziroma njen Priižbeni organ izdela svoj fi-jiančni plan, s svojim pravilni-tom razporeja sredstva na osebji® dohodke in razne sklade. Obsuje tudi sklad skupne uporabe, samo ti novi elementi prina-torej bistvene spremembe na fljdtočju delitve dohodka v jav-službah in ustvarjajo mate-islno osnovo za delo organov driižbenega upravljanja. Najdlje ^ tej smeri pa bodo krenili z •> organizacijo zdravstvene s*užbe, kjer je uveljavljena de-®®ntralizacija te službe na pod-komune in oblikovanje ko-riunalnih skladov za zdravstveno ijričito, ki jih bodo državljani na ™dročju komune neposredno javljali in z ustvarjenim sred-hd razpolagali. V zadnjem času so na dnev-aern redu vse češče ne samo raz-jriave, temveč tudi že konkretni ^todlogi za oblikovanje družbenih skladov politično-teritorial-?i“ enot za razvoj javnih služb. 7 te sklade naj bi po določenih jhstrumentih pritekala sredstva, Kl iih sedaj dobe ustanove po že jrianem proračunskem sistemu. Iz teh fondov bi ustanove dobivale določenih kriterijih in objek-tjfhih merilih sredstva, za svoje helo v oblikah cen za svoje sto-btVe in tudi kredite za svoj raz-v°)' Uresničitev tega predloga bi nedvomno mnogo pomenila za nadaljnji razvoj javnih služb, za njihovo ekonomizacijo, za uve-riavljanje omenjenih načel druž-"enega upravljanja, predvsem pa “i omogočilo komuni uveljavljati herspektjvjggjgi razvoj družbenega standarda. , te in še druge spremem- “e, ki so neposredno v pripravi, 2agotavljajo nadaljnji razvoj so-rialističnih družbenih odnosov na h°dročju javnih služb. Gospodarjevo potrebuje dobre javne službe, potrebuje jih sleherni naš državljan. Zato moramo zagosti na tem področju takšen "Stem družbenega upravljanja, ki zagotavljal demokratične pra-'aee članov kolektivov posamez-ustanov od pravic neposred- KAJ UGOTAVLJAJO V »KONUSU« — SLOVENSKE KONJICE Manj dohodka za večjo produktivnost Za referentom: diskusija! Spodbudnejši načini oblikovanja in delitve osebnih dohodkov po delovnem učinku in gospodarskem uspehu so v vseh tistih gospodarskih organizacijah, kjer so jih uveljavili, opozorili neposredne proizvajalce ‘k razmišljanju, ali so vsi ukrepi vodstev podjetij takšni, da jim zagotavljajo prejemke v skladu z njihovim delom in storilnostjo. To pa spodbuja tudi proizvajalce, da se začenjajo vse bolj zanimati za tiste zunanje vplive, ki tako ali drugače učinkujejo na oblikovanje njihovih osebnih dohodkov, čeprav do nedavnega o vsem tem niso podrobneje razpravljali. ustvarili toliko dohodka, kot so računali. Nesorazmerno so namreč porasli poslovni stroški. V primerjavi s planom za prvo polletje. so znašali poslovni stroški 53 odstotkov, čisti dohodek pa so realizirali v primerjavi s planom le z 39 °/o. Ob obračunu in delitvi sredstev na sklad osebnih dohodkov in ostale sklade so ugotovili, da jim manjka za izplačilo osebnih dohodkov po določenih merilih za delo in gospodarnost kar 26 odstotkov sredstev. Kolektiv je razsodil, da se ni znašel v takšnem položaju po svoji krivdi in da če hoče vsaj deloma približati osebne dohodke doseženi storilnosti in produktivnosti, mora spremeniti notranjo delitev sredstev. Sredstva za sklade je zmanjšal (v strukturi delitve za 12 odstotkov), toda kljub temu je bila skupna vsota izplačanih osebnih dohodkov še vedno za 10% manjša, kot pa bi morala biti glede na vloženo delo in uspeh. Kaj je vplivalo na takšno oblikovanje poslovnih stroškov in nižje oblikovanje dohodka, kot so računali? Tovarna Konus uvaža 49 odstotkov surovih kož. Do novembra lani so dobivala usnjarska podjetja regres za uvoz surovin. Letos junija je začela veljati uredba o novih cenah surovim kožam in Konus, ki mora uvoziti 4669 ton surovin, mora zanje plačati približno 30 odstotkov ali 320 milijonov dinarjev več. Zato, da bi bila ta razlika v ceni surovin za usnjarstvo vsaj nekoli- Ni odveč trditev, da je prav spodbudnejši način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov spodbudil neposredne proizvajalce, da se začenjajo bolj kot kdaj koli prej zanimati za tako imenovano prvo delitev, to je delitev dohodka med podjetjem in družbo. Ob tem terjajo, da je treba uveljaviti določene spremembe na tem področju tako, da ne bodo kljub svoji prizadevnosti prikrajšani pri delitvi osebnih dohodkov v primerjavi s kolektivi1 iz drugih panog, kjer ni čutiti takšnih zunanjih vplivov. V takšnem položaju so se znašla tista podjetja, ki morajo uvažati večji del surovin in kjer je oblikovanje nakupnih cen odvisno od regresov. Eno izmed teh v usnjarsko predelovalni industriji je podjetje Konus v Slovenskih Konjicah. V tem podjetju so sestavili nov pravilnik o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov po delovnem učinku in gospodarskem uspehu. O pravilniku je kolektiv razpravljal. Predno so ga uveljavili, so izdelali še poskusne izračune. Toda obračun delitve osebnega dohodka po delovnem učinku za letošnje prvo polletje je večino razočaral. Nastala so namreč nesorazmerja med gibanjem osebnih dohodkov, dohodkom podjetja in produktivnostjo. Čeprav je v tem podjetju porasla v prvem polletju produktivnost v primerjavi z doseženo v minulem letu in z letošnjo planirano za nad 10 odstotkov, niso ko izravnana, je bil julija letos znižan davek na poslovni promet. Konus je pridobil na ta račun 40 milijonov dinarjev, toda zaradi dražjih surovin so porasli stroški za 160 milijonov dinarjev. Povsem razumljivo je, da je porast nabavnih cen surovin vplival na zvišanje poslovnih stroškov, oziroma ustrezno zmanjšanje dohodka. Premik cen njihovih proizvodov pa ni mogoč, ker so p.lafonirane. Zmanjšanje sredstev za sklade, za kar so se v Konusu odločili zavoljo takšnih neskladnosti, pa za njih ni bilo lahko. Podjetje je namreč v rekonstrukciji. Rekonstrukcija obrata za umetno usnje terja nad 300 milijonov dinarjev sredstev. Za finansiranje te investicije je kolektiv potrošil in še troši dobršen del lastnih sredstev. 2e do sedaj mora podjetje odplačevati letno 50 do 55 milijonov dinarjev anuitet. Letos so predvideli, da bodo vložili v sklade 118 milijonov dinarjev, toda v prvih sedmih mesecih so zaradi vsega tega lahko vložili v sklade le 39 milijonov dinarjev, lani pa 62 milijonov dinarjev. Omenjeno delitev čistega dohodka, pa čeprav niso bili osebni dohodki docela obračunani glede na vloženo delo in rast produktivnosti, je večina v kolektivu sprejela z razumevanjem. Vendar so proizvajalci upravičeno ugotavljali: Toliko priprav irr razprav, tolikšni uspehi v proizvodnji, rezultat pa ... To pomeni, da velja izpremi-njati instrumente tako, da ob .tem ne bo prizadet kolektiv, posebej še, če si je prizadeval, da je rasla produktivnost in da ne bo zaradi takšnih sprememb — nihljajev cen surovinam, hkrati pa plafoniranje prodajnih cen — prizadet tudi nadaljnji razvoj podjetja. Takšne ugotovitve velja upoštevati tako pri spreminjanju gospodarskih instrumentov kot tudi snovanju novega sistema delitve sredstev med podjetjem in družbo. I. V. črno. Delegati zbora, ki so bolj spodarjenja - o tem zbor ni spre-ali manj pazljivo sledili posa- Sovonl. meznim mislim z govorniškega Na zboru so se srečale tri ge-odra, so si le tu pa tam kakšno neracije. Opazovalec pa je spo-stvar zabeležili. znal le eno — srednjo! Starejši so molčali in poslušali, mlajši pa se niso oglasili k besedi. Vendar pa Kakor vsako leto doslej. Re- bi bila ravno beseda mlajših vsa-ferat je bil sicer boljši, bogatejši, komur dobrodošla. Saj naše go-razgovor pa je bil natanko takšen, stinske šole ne poučujejo svojih kakršnega smo poslušali lani na učencev samo v veščini kuhe in Bledu, predlanskim v Rogaški strežbe, pač pa tudi, kako se Slatini. umno in smotrno posluje. Ogle- Malone vsak sodelavec v diskusiji je našel uvodno besedo v želji, da bi zbor uspel. Za tem se je še nekoliko zasukal okoli drobnarij svojega ognjišča in že je odstopil mesto naslednjemu. Naslednji je spet porabil kopico izbranih besedi, da je pozdravil vse navzoče, nato je tej kopici dodal še nekaj .v »dopolnilo« osnovnemu referatu in ... natanko tako kakor vsako leto doslej! Lahko bi mi kdo očital, češ tvoje pero je hudobno! Mnogi so p zboru na kratko poročali in to — laskavo, pohvalno. Ti pa razpredaš svojo štreno v smer, ki ni in ne more biti všeč nikomur, najmanj pa še delavcu v gostinstvu in v turizmu. In vendar ne morem mimo tega! Naposled bi nam bilo vsem skupaj prijetno, če bi ubral zbor že naslednje leto drugačno pot in bi se obenem ognil »obveznim«, obenem pa neprizadetim diskusijam, ki razgaljajo občutno pasivnost-naših gostinskih delavcev do vsega, kar se pri nas dogaja, kar je pri nas že dolgo časa novo. Nezmotljiv je občutek, da se nekateri o določenih stvareh pomenkujejo le enkrat na leto in še takrat — v nerazumljivem jeziku. Tesno ob ugotovitev — plače gostinskih delavcev so odločno prenizke — se prilepi dejstvo, da je pri nas že 78 % delavcev v gostinstvu nagrajevanih po delu. Trenutek za tem pa se izkaže, da je ta odstotek odločno previsok, je le rezultat formalnih poročil in ne dejanskega stanja. Beseda da besedo, ki vzkipi v navdušenje, ki uveljavlja postrežnino kot edino veljavno vstopnico do pravičnejšega razdeljevanja osebnih dohodkov, Poudarek je seveda na dohodku in ne na primernejši organizaciji dela, v odnosu do gostov, v urejenosti poslovanja... dalo tega učenja bi se moralo odraziti na takšnem zboru, vsaj v skromni obliki! Tako je ostal sicer odličen referat osamljeno drevo, ki so ga vsi priznali, k njegovi rasti pa ni nihče prispeval. Pač! Predstavniki družbenih organizacij, sindikatov, so vsekakor v svojih bogatih diskusijah opozarjali na probleme, o katerih bi gostinski delavec moral razpravljati. Toda... V poldrugi uri zborne dejavnosti so posamezniki že zapuščali dvorano, češ »spet mlatimo.. .<• Vprašaš se: kdo pa naj kroji vsakdanjost delavcu, če ne on sam! Nikamor ne vodi pot, na kateri se edino prizadeti obračajo okoli z vzdihujočim — Pomagajte nam! Sami pa niti s prstom ne mignejo. * Formalnemu delu zbora je sledilo razvedrilo! Veščine v pogrinjkih, kuharska umetnost, žon-glerstvo v serviranju ... Odlično, več ko samo odlično! Tu pa je bila zastopana mlajša generacija. Tu se je znašla srednja in ob tem se ni dala odriniti starejša. V razburljivih tekmovanjih je rada pobegnila misel na dopoldanski zbor, ki bi tudi moral biti takšen: zavzet, domiseln, odločen. Mogoče bo deveti zbor drugačen!? Organizator zbora, neprecenljiv v zunanji, bo moral drzneje seči še v notranjo organizacijo. Mogoče se bo odločil za manjše število prizadevnejših delegatov, predvsem takšnih, ki se bodo resnično zavzemali za posamezne probleme in bodo znali iz njih izluščiti jasnejše, koristne sklepe. Tako nekako! Ne bo prijetna naloga, da naslednje leto spet začnemo naše poročilo z — kakor lani! DUŠAN KRALJ Rešitev stanovanjske zagonetke Kmalu bo minilo leto dni, odkar uveljavljamo nove stanovanjske zakone, ki — v skladu z našim splošnim družbeno-ekonomskim razvojem — odpravljajo v stanovanjskem gospodarstvu administrativne ostanke in ga postavljajo na ekonomske temelje. Gre za pomembne spremembe v sistemu finansiranja in uporabljanja stanovanjskega sklada, ki omogočajo, da bomo tudi na tem področju uveljavili demokratične odnose, ustvarili pogoje za pospešeno graditev in zagotovili večje prizadevanje in sodelovanje vseh zainteresiranih činiteljev, predvsem pa posameznikov, ki potrebujejo novo stanovanje. Nekaj zahtev novih stanovanjskih zakonov smo v minulih mesecih že uveljavili. Mnoge pa — kot smo tudi pričakovali — bomo lahko uresničili šele v prihodnjih mesecih ali celo letih. Zato lahko danes govorimo le o prvih rezultatih in o nekaterih pojavih, ki so značilni za to prehodno obdobje. Kakšni so ti rezultati, se pravi, kakšni so uspehi in kakšne so slabosti, kaj je že novega in kaj je še starega v našem sistemu finansiranja in uporabljanja stanovanjskega sklada? Naše uredništvo je skušalo poiskati odgovor na to vprašanje (in s tem prispevati svoj delež k izmenjavi izkušenj s tega področja ter k hitrejšemu uveljavljanju načel sedanje stanovanjske zakonodaje), zato je sklicalo SESTANEK V UREDNIŠTVU, ki je bil v petek, 21. oktobra 1960. Na sestanku smo razpravljali o treh skupinah vprašanj: — Kako je z dotokom sredstev v občinske sklade za stanovanjsko graditev, ali ta sredstva zadostujejo ali ne, in kako z njimi gospodarijo upravni odbori skladov? — kakšne oblike zbiranja sredstev so uveljavili v posameznih občinah in podjetjih in kolikšna je pripravljenost posameznikov, ki prosijo za stanovanja, da bi sami prispevali del teh sredstv? Ali stanovanjski skladi občin (oziroma občinski ljudski odbori) pospešujejo vse oblike zbiranja sredstev, kot so na primer predplačila za stanovanja, snovanje stanovanjskih zadrug itd.? — na kakšne ovire so naletela prizadevanja za zbiranje sredstev posameznikov, kako naj te ovire čim hitreje odstranimo in kakšne so perspektive? Sestanka so se udeležili: LEOPOLD KRESE, podpredsednik Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo in predsednik odbora za komunalna vprašanja pri Republiškem svetu sindikatov, LOJZE CAPUDER, podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, MILAN ŠKERLAVAJ-PE-TRAC, predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada občine Center v Ljubljani, ing. JURIJ JENSTERLE, direktor Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani, LEV KOVAClC, direktor Mestne hranilnice v Ljubljani, ing. MARJAN PREZELJ, pomočnik sekretarja Sekretariata za urbanizem, stanovanjsko gradnjo in komunalne zadeve LRS, VILI TOMAT, predsednik sindikalne podružnice Tiskanina Kranj, ACI PUHAR, predsednik občinskega ljudskega odbora Kranj, JOŽE BENClC, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj ter Mitja Švab, Peter Dornik, Janez Voljč in Danilo Domajnko iz Delavske enotnosti. ljudje dostikrat svoja sredstva vlagajo v atomobile, kajti zanje sta nakup in varčevalna služba kar dobro organizirana, čeprav so med njimi mnogi, ki nimajo stanovanja. Vsak vlaga pač tja, kjer ima možnost oziroma zagotovilo, da bo dobil tisto, za kar je vložil denar. ]lllll!llllllllllllfllllllllll!lllllll!llllllllllllllll!lllillll!IIHIUIIIIII!lllllllll!lllll||l!||||||||IUIIIIIIIIIIIII!M SESTANEK V UREDNIŠTVU . DNEVNI RED: Finansiranje stanovanjske | graditve včeraj, danes in jutri mili Ko že govorimo o teh problemih, pa seveda ne moremo mimo skladov, se pravi, mimo realnih možnosti za uveljavitev sistema predplačil in varčevalne službe. Skladi v zagati nje in zato ne moremo priti na Imamo nekaj lepih primerov, zeleno vejo. J1- - x-- -•1--• ------ * Aci Puhar: Tudi pri nas v Kranju smo v preteklih letih zapeljali stanovanjski sklad v neverjetne težave. Gradili smo šole ______________j „„ a in komunalne objekte v večjem spektivno reševali tega vpraš3' obsegu, kot smo zmogli. Upali —-------1-~— x--— 'z' smo, da bo udeležba podjetij več- d« ljudje o tej stvari resno TaI' pravljajo, medtem ko se drugr občinski možje kar sami zmeDjj jo, kako in za kaj bodo porab1*' ta denar. Doslej še nismo n ja, nismo popolnoma točno j*' računali, koliko denarja priteb8 Mitja. Švab: Predlagam, da na zahteva, da na tem področju hi-današnjem sestanku (za katerega treje napredujemo. Prav tovariši smo izbrali, kot upamo, eno iz- iz ljubljanskih občin in iz Kia-med najbolj perečih vprašanj) nja bodo lahko govorili o neka-govorimo o finansiranju stano- terih svojih izkušnjah na tem vanjske graditve, predvsem pa o področju, kajti, kolikor vemo, so možnostih, da stanovanjski inte- v omenjenih občinah storili še resenti, sodelujejo pri gradnji s največ, medtem ko drugje ni posvojim! sredstvi. Praksa namreč sebnega napredka. Seveda pa kaže, da večji del sredstev sta- tudi v teh občinah niso premo-novanjskih skladov za sedaj še stili vseh težav. Znano je, da vedno rabimo za kredite, ki jih mnogi državljani kažejo za pred-dajemo ustanovam in podjetjem, plačila in različne oblike štedne medtem ko državljanom, ki so službe veliko zanimanje, dejstvo pripravljeni, da sodelujejo s svojimi sredstvi (s predplačili in s pomočjo dobro organizirane varčevalne službe), dajemo presneto malo. Gre za usmeritev in za uresničevanje duha zakona, ki pa je tudi, da v večini primerov ljudje ne vedo, kam naj bi denar vložili, koliko, kdaj in kako, še zlasti pa ne vedo, če bodo potlej res dobili stanovanje. Tako se na primer že dobro leto dogaja, da Ing. Jurij Jensterle: V prvih desetih letih po vojni je vladala v naši stanovanjski graditvi precejšnja stihija. Leta 1955 smo ustanovili stanovanjske sklade (takrat smo uvedli stanovanjski prispevek v višini 10 odstotkov osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev') in tako postavili temelje, na katerih danes lahko gradimo dalje. Ce pa se kritično ozremo na obdobje, ki je za nami, moramo reči, da ta sredstva nismo vedno povsem pravilno in koristno uporabljali. Pii tem pa ne mislim na vsoto, ki smo jo dali za razvoj gradbene industrije. Po mojem je bilo prav, da smo dali ta denar. V Ljubljani smo na primer dali v ta namen milijardo in 300 milijonov dinarjev. Gradbena industrija je namreč osnova za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. Mitja Švab: Seveda je osnova. Toda poznam podjetja, ki so skušala dobiti kredite za svoj razvoj, pa so svoje zahteve podprla s tako slabimi elaborati, da kreditov niso dobila, oziroma niso ‘jih dobila toliko, kot bi jih potrebovala. Potlej pa so se obrnila na stanovanjski sklad. 1 DEDIŠČINA NAM POVZROČA TEŽAVE Ing. Jurij Jensterle: To drži, vendar je res, da je napredek gradbene industrije pogoj za napredek stanovanjske graditve. Torej če nadaljujem: Razmere na stanovanjskem področju so se leta 1959 in v začetku leta 1960, ko smo dobili novo stanovanjsko zakonodajo, bistveno spremenile. Zakon o^stanovanjskem zadružništvu je postavil to gradnjo na nove noge. Zakon o finansiranju stanovanjske graditve pa je omogočil državljanom še veliko večje možnosti za gradnjo stanovanj. Na žalost je treba priznati, da nam dediščina, ki smo jo prevzeli, povzroča velike x---Bremena, dolgovi iz prejšnjih let onemogočajo hitrejši napredek. Stanovanjski skladi bodo dejansko postali aktivni šele ob koncu leta 1961, ker so obveznosti iz prejšnjih let izčrpale vse dotoke sredstev do konca prihodnjega leta. Zakon o finansiranju stanovanjske graditve je spremenil tudi sistem zbiranja sredstev. Nekoč se je stekalo v te sklade 10 odstotkov od osebnih dohodkov, sedaj pa 4 odstotke, pravzaprav 6 odstotkov. POOBLASTILA IMAJO, DENARJA PA NI DOVOLJ Milan Škrlavaj: Res je, da so težave velike. To velja tudi za občino Center v Ljubljani. Upravni odbor stanovanjskega sklada v tej občini razpolaga letno z milijardo in 800 milijoni dinarji. Od aprila letos, ko je nov zakon dal upravnim odborom teh skladov pooblastila, da samostojno gospodarijo s sredstvi, ki jim jih zaupa družba. Toda upravni odbori so še dokaj šibki. Ne znajdejo se. Posledice tega vidimo na vsakem koraku. Na primer: V prvem polletju letošnjega leta ni naš sklad zbral niti polovice sredstev, ki bi jih moral zbrati. Hišni sveti denarja niso dali, mislim tolikšnih vsot, kot bi jih morali dati. Torej — pooblastila imamo, denarja pa ne, medtem ko je bilo prej ravno obratno. Ing. Marjan Prezelj: So tudi primeri, ko niti predsednik upravnega odbora sklada ne ve, s kakšnimi sredstvi sklad razpolaga. O tem ve le banka. Podatki pa kažejo, da so se razmeroma v zadnjem tromesečju precej izboljšale razmere in da je bilo v sklade vplačanih 22 odstotkov sredstev več kot v prvem polletju. Zlasti je večji dotok najemnin. Popolnoma pa je odpovedala hišnina, saj menda ni niti ene občine, ki bi hišnino razpisala. Prispevki iz gospodarstva, ki so glavni vir stanovanjskega sklada, pa tudi ne dotekajo tako, ja in nismo pomislili na poveča- in koliko ga bo priteklo. kolikšA* nje cen. Zato se bomo verjetno izkopali iz teh težav šele 1. 1962. ZAMRZNJENE MILIJARDE Lojze Capuder: V Ljubljani so na primer štiri podjetja ustavila gradnjo 500 stanovanj. V te ndookončane objekte je vloženih čez milijardo dinarjev. Poglejmo stolpnice v Savskem naselju. Eno delajo, tri čakajo in v vsaki je 56 stanovanj. So pod streho, vanje smo vložili že dve tretjini sredstev, ki ležijo neizkoriščena in bodo neizkoriščena toliko časa, dokler ne bo investitor dobil denar, da bo gradil naprej. Istočasno pa podjetja zidajo na novili gradbiščih 330 stanovanj, ki so spet vredna čez milijardo dinarjev. Prvi investitor nima denarja, drugi ga ima in odpira nova gradbišča. Tako se dogaja, da imamo veliko hiš pod streho, naprej pa jih ne gradimo in obenem drugje začenjamo gradnjo enakih hiš. Pa še o delovanju kreditnih individualna sredstva lahko D*0' biliziramo itd. Šibkost upravnih ODBOROV STANOVANJSKI^ SKLADOV Ing. Marjan Prezelj: Misli11’: da je slabost v tem. ker upravp odbori stanovanjskih skladov 5 ne delujejo tako kot predvidev8 zakon. Ne živijo kot samostoj11? pravne osebe, ki so neodvisne °“. občine. Morajo se sicer ravna” po perspektivnem načrtu stan0' vanjske graditve v občinah, okviru tega načrta pa mpraj0 dobro gospodariti s sredstvi. jim jih je družba zaupala. Za*0 mislim, da bo treba najprej iz' boljšati delo teh odborov. Pa. sC' veda, narediti večletne načrt£ kako in kaj bomo gradili. Če 1” bilo le to urejeno, bi tudi upraV' ni odbori stanovanjskih sklad0'’ lahko boljše gospodarili. p°ri spektiva bi bila jasnejša, laže !” vse mogoče načine zbira;! težave. LOJZE CAPUDER: »Sredstva, ki so namenjena za stanovanja, naj tudi rabimo samo za zidavo stanovanj.« kot bi morali in dogaja se, da ta sredstva čestokrat uporabljajo v druge namene. O mobilizaciji individualnih sredstev pa še ne moremo govoriti. Vzrok pa je v tem, da kre-in obveznosti dltn,’ skladi ne morejo jamčiti, da v določenem času lahko dobiš stanovanje. Ob tem bi pripomnil, da so gradbeni stroški vsak mesec večji in da ta podražitev hudo bremeni sklade. PRIMANJKLJAJ Milan Škrlavaj: Za ilustracijo nekaj podatkov: Upravni odbor našega stanovanjskega sklada je v začetku leta opozarjal, da je gradnja v Ljubljani preobsežna in da bo terjala preveč sredstev. Kljub temu pa smo na to gradnjo morali pristati in zato smo zašli v precejšnji primanjkljaj. Zmanjkalo nam je 900 milijonov dinarjev. Občinski organi so vse premalo storili, da bi ta sredstva izterjali. Ne moremo reči, do kdaj bomo čutili posledice tega, vsekakor pa upamo, da bo prihodnje leto bolje. Lojze Capuder: Občinski sindikalni sveti v Ljubljani so ugotovili, da bi letos potrebovali za stanovanjsko graditev 3 milijarde 800 milijonov dinarjev, medtem ko so obveznosti sklada dosegle že 5 milijard 166 milijonov dinarjev. Od tega bo treba dati za gradnjo šol 96 milijonov, za rekonstrukcijo gradbene industrije 1?1 milijonov, za Celovško cesto 26 milijonov, za Karlovško cesto 90 milijonov, za trafo postajo 40 milijonov itd. To so sredstva, ki jih skladi po prejšnjih odločitvah morajo dati. Sredstva, ki so namenjena za stanovanja, rabimo za druge grad- skladov v občinah. Te sklade po- sredstva posameznikov, ki bi radi nekod zelo neresno jemljejo, imeli nova stanovanja. Neizkoriščene pobude Lojze Capuder: Stanovanje je nilnih vlog ter tako omogočil*1,^ eden bistvenih elementov živ- povečanje kreditov za stanovanj' Ijcnjske ravni. Tega se vsi za- sko graditev. V takšnem prim01!1 vedamo. yendar nismo vsi trdno bi lahko odpadli vsi natečaj1, prepričani, da moramo sami s Vsakemu interesentu bi lah^8 svojimi lastnimi sredstvi sodelo- pogodbeno povedali: »Za to. vati pri zidanju svojega doma. si dal ali kar boš dal in dajal tO' Ugotavljamo pa, da je zanimanje liko in toliko let, boš dobil c®2 za takšno sodelovanje vedno več- toliko let takšno stanovanje.« T0, je. Lani, ko sem bil še v Gradi- mislim, bi bil sistem, s pomočj8 su, smo imeli na primer 96 novih stanovanj, prosilcev pa je bilo 160. Med temi, ki smo jim stanovanja razdelili, je bilo precej takšnih, ki so bili pripravljeni vložiti nekaj svojega denarja, recimo 50.000 dinarjev in tudi več, pa ni bilo nobene organizacije, ki bi ta sredstva sprejela. Okrajni sindikalni svet je na plenumu razpravljal o tej zadevi. Kasneje so o njej govorili tudi občinski sindikalni sveti in izkazalo se je, da se ljudje resno zavzemajo za organizacijo predplačil in štedne službe. Na Viču je na primer na plenumu nekdo dejal: »Glejte, jaz in še dva tovariša, smo zbrali poldrug milijon dinarjev. Kdo jih bo vzel in nam zagotovil, da bomo v enem ali v dveh letih dobili stanovanje?« Če bi imeli organizacijo, ki bi ta denar zbirala in bi ljudem zagotovila, da bodo stanovanja v določenem roku zgrajena, smo prepričani, da bi ljudje vlagali denar v stanovanja. Toda le v primeru, da naši stanovanjski skladi odigrajo vlogo, kakršna jim je namenjena. katerega bi stanovanjsko vp*8” šanje najlaže rešili. Sem za gra”' MILAN »Zdaj sr ŠKRLAVAJ-PETRAC* io stvari premaknili * slepega tira.« PODPRETI MORAMO VSE KAR MOBILIZIRA SREDSTVA njo kompleksnih naselij, v kat®' Lev Kovačič: Povedal bi rad rih -t® .vs.e od stanovanj do trg0" svoje mnenje o tej zadevi. Mi- vin’ *f?r*šč in ne vem kaj s slim, da sistem natečajev ni do- vse- Vem> da te£a ne moren*0 ber. Natečaje smo uvedli v glav- storiti čez noč. Vendar — to n*0' nem zato, ker so sredstva omeje- ra na^ c“i/ Glede nac^E na. Mislim pa, da je treba sistem gradnje pa sodim, da moraJJ**' gradnje stanovanj tako urediti, podpreti vsako akcijo, pa naj da sredstev nikoli ne bo zmanj- individualna ali zadružna, p' kalo in da bo gradnja odvisna od možnosti ljudi, ne pa od sredstev, ki jih zberemo. Organizirali moramo široko akcijo zbiranja sredstev, obenem pa izkoristiti vse možnosti, ki jih že imamo, se pravi, da uporabimo v ta namen tudi del sredstev navarkiih hra- p<*j' mobilizira srem preti vse, kar stva. Lojze Capuder: To drži. Vedno se ustavimo pri sredstvih Morda nam bo tovariš direktor Zavoda za zadružno gradnjo * Ljubljani povedal, da imajo sredstva, ki pa jih n« morejo real*" *|wati, ker morajo kreditni skla- čalo tudi dejstvo, da je bil Zavod že, da v Kranju ne bomo rešili >znajti se« mpramo nehati. godba namreč/ mora biti doku- žavljan manj družbenih sredstev, pokriti svoje stare obveznosti, dejansko ilegalen. Ko so ga usta- sedanjih prošenj prej kot v pet- Leopold Krese: Sem za to, da ment, ki res nekaj velja. za zadružno gradnjo v vrstnih MUdje so že dali Zavodu denar, novili, so rekli: »Naj le dela, ga najstih letih, če ne bomo našli pbdpiramo vse oblike samoinicia- Ing. Jurij Jensterle: Zavod bo hišicah nekoliko več, v blokih pa e-ta pa jim je takrat zagotovil, bomo že preimenovali itd., ko takšnih oblik, ki bi gradnjo po- tive. Danes so pač še vedno taks- kot servisna ustanova lahko še več. Vsakemu, ki ima sred- veliko tpžavo dobili od sklada ali kakršnekoli pravne osebe. Do tom. Dejstvo je, da naše gradbe-za stanovanjsko graditev nekaj sedaj pa je Zavod gradil v svo-|redstev za zadružno gradnjo, jem imenu in za svoj denar, ki Upravni odbor tega sklada nam- ga je zbiral, kakor je pač mogel teč trdi, da bi s tem, če bi dal in znal. „ sredstva posameznim interesentom, zmanjšal obseg gradenj. In to drži. Računica je namreč po- stanovanja zgrajena v bodo izšli novi predpisi.« Sedaj spešile. Pri nas se mnogi zavze- ne razmere, da se do stanovanja sklepal te pogodbe samo v okvi- stva, moramo omogočiti, da zida "hznji bodočnosti, zdaj pa ne je že določeno, da je Zavod za majo za lesene in montažne hiši- težko dokoplješ in dokler bo ru sredstev, ki jih bodo dali stanovanje, pa čeprav indivi- *?do, kaj je s tem zagotovilom, zadružno gradnjo samo servisna Ce. Druga možnost pa je, da bi tako, se bomo sindikati zavzemali skladi. Sklepal jih bo v imenu dualno, seveda na za to dolo- «o postaja že politični problem, ustanova, da gradi s sredstvi, ki vrstne hiše zgradili do strehe, za sleherno obliko in možnost, ki skladov, po pooblastilu skladov, čenem prostoru. Občine naj na- Aci Puhar: V Kranju smo z mu jih dajejo skladi, zadružniki potem pa jih izročili interesen- človeku prej zagotovi stanovanje. Zavod lahko da garancijo v pri- pravijo urbanistične načrte, ki ~ ' ^ ^ J-----*-----'n'- zs™ m,,™,*.™ meru> če bo sredstva dobil, naj določijo, kje ngj zidamo ČIM CENEJE IN HITREJE Takrat bi bil pripravljen plačati takšne ali drugačne hiše. Ing. Jurij Jensterle: Prekiniti penale. Toda penale bi morala Mitja Švab: In ker v okviru moramo s to prakso. plačati tudi gradbena podjetja, občine stvari niso rešene, pa go- Mitja Švab: To je prav tako ki hiše ne dogradijo do določe- vorimo o stagnaciji, kot z ozimnico. Pred leti smo nega roka. O tem smo že govorili Leopold Krese: Zakaj je pri-v časopisih preganjali vsakogar, z nekaterimi gradbenimi pod- šlo do stagnacije? Predvsem za- ki je kupoval krompir pri kmetu jetji. Zavod jim je predlagal, da to, ker smo stanovanjskim skla- in ne v zadrugi. Pa se je izka- sklenejo z njim takšnole pogod- dom posvetili premalo pozornosti, zalo, da so ljudje vseeno kupo- bo: »Povejte, kdaj bo stanovanje Politiko zavodov in skladov bi vali krompir tam, kjer so ga do- vseljivo. Če bo prej, vam bo Za- morali usmerjati ljudski odbori, bili ceneje. In tako tudi zidajo Yod izplačal vso stanarino in Lev Kovačič: Predvsem bi stanovanja. Čim ceneje in hitre- anuitete za toliko časa, kolikor morali zagotoviti več kreditnih je. Ta prizadevanja moramo pod- bo stanovanje prej zgrajeno. Ce sredstev tistim ljudem, ki so pri-pirah-. T . .. bo kasneje, boste vi plačali za- pravljeni prispevati svoj delež, Vili Tomat: V Kranju ljudje družnikom anuitete in stanari- na primer 30 odstotkov, kot je zelo resno zahtevajo kakršna koli no.« Nekatera podjetja so za to. v Ljubljani., stanovanja. Hočejo, naj občina Perspektive so torej jasnejše, Leopold Krese: Se strinjam, določi lokacijo, pove urbanistič- vendar še ne toliko jasne, kot Predvsem to. Sistem predplačil ne načrte, potlej pa bi sami po- bi želeli. in varčevalne službe moramo hi- stavili montažne hiše, ki jih delajo Leopold Krese: Vse kaže, da treje uveljaviti. Treba bo omo-»Lavnca« ah druga podjetja. zakoni ki povečujejo možnosti gočiti, da se taksni skladi obli- I1G Dl niC. vjTtlu- V i • • i ___• Inirorn +nrli nri ivnnT^+Tin ITI Dfl- kazala, da je gospodarnejše, če °dbor daje sredstva podjetjem »NE VEM, ALI BOM DOBIL STANOVANJE ALI GA NE BOM« Danilo Domanjko: Lahko bi (največkrat dajejo podjetja tudi povedal veliko tega, kar me kot do 80 odstotkov cene stanovanj) zadružnika zanima, jaz bi na pri-'Q s tem omogoči široko gradnjo, mer moral dati 380.000 dinarjev, Ce pa bi dal sredstva, posamez- pa sem plačal 430.000 dinarjev, nikom (največkrat tudi do 90 ali ker sem sodil, da bom tako prej 95 odstotkov cene stanovanj), bi dobil stanovanje. Zdaj pa sploh seveda gradili toliko manj sta- ne vem, ali bom dobil stanovanje novanj. ali ga ne bom. Stanovanje se je podražilo. Moral bom menda še STANOVANJSKI SKLADI nekaj doplačati, morda pravim, IN ZADRUŽNA GRADNJA ker ne vem, saj nimam praktič-Ing. Jurij Jensterle: Se stri- no nobenega stika z Zavodom. Djam. štednja se ustavi pri 5 ali Človek niti ne ve ali je zadruz-10 odstotkih, zato je treba pri- mk ali ni. Rad bi vedel, kje se snevati 90 do 95 odstotkov kre- b° moje stanovanje gradilo, pa dita, torej družbenih sredstev, bi popeljal tja ženo m otroke, pogledali bi, kako gradnja napreduje _ LEOPOLD KRESE: »Najbolj ne- Ing. ju iij Jensterle: To vpra- socialistično je, če človek nima sanje bo rešeno že prihodnji me- stanovanja« sec in vsak bo vedel, kje in kdaj bo dobil stanovanje. Doslej vlo- ne zmogljivosti še nekako žago isSisiSS NiS« zgladili tlc, strehe, intere- to^rSfi ,M° 1™, ,» »ojtoi sredstvi m svojo senh pa bi notranjost sami ure- no na dnev^em rledu. -fovariš prizadevnostjo To načelo pa pn dd1 zelo simpatična Jensterle je dejal, da se obetajo nas do danes se ni dobilo dpmo- . In?. Jurij Jensterle: Tudi v ^ * kJtive_ Vendar me- finske pravice m od tod izvirajo Ljubljani smo za takšno rešitev. ^ da‘to vPe]ja le za Ljl,bljano, napake težave in pomanjklji-\ emo, da precej opreme, za ka- i občino Centei Zelo vosti, o katerih smo govorih. Ve- - tern smo dali veliko denarja. ^ liko laže je, da nekdo z občine tero smo dali veliko žena sredstva pa ležijo na hranil- tovijo streho nad glavo, potem leži na podstrešju. Damo v sta- Pe^ece Je nih knjižicah in Zavod od njih ni pa delo za dalj časa počiva. Če novanje na primer TORI štedil- &oct P° Sloveniji, porabil niti dinarja. Ta denar bi oddajali takšne nedokončane nik. Človek pa si kupi na kredit , . e za aa ^azc.I! bomo lahko koristili šele po skle- hiše, bi jih ljudje dogradili s IGN1S štedilnik (tega mi ne mo- kaJ osnovmh vprašanj, nitvi premoženjske pogodbe svojimi sredstvi. Rekli bi: »Tu remo kupiti) in TORI štedilnik Skupno je teh sredstev sedaj 292 imaš hišo pod streho, pa jo do- odnese na podstrešje. Toda vsaj milijpnov; do konca leta pa jih deluj po svojih močeh in ob po- osnovne instalacije bi morali na- bo 400 milijonov. moči podjetja.« peljati, potlej pa naj si stano- Lev Kovačič: Je pa nevarnost vanje opremi vsak sam. ZAKAJ ZMANJKA DENARJA nestrokovnih instalacij ... Lev Kovačič: Obenem pa je Leopold Krese: Če bi vsa raz- Aci Puhar: Saj bi lahko glav- treba skrbeti za razvoj gradbe-položljiva družbena sredstva ne instalacije že prej napeljali, nega obrtništva. Če imamo pre-uporabili za to. da bi omogočili Ing. Jurij Jensterle: Že, že, malo obrtniških podjetij (in vse zbiranje individualnih sredstev, toda te je izhod v sili. Tega ne kaže, da jih imamo), moramo jih ne bi smelo zmanjkati. De- bomo mogli prej odpraviti, do- ustanavljati nova, moramo najti narja pa največkrat zmanjka kler ne bo gradbeno obrtništvo sredstva zanje, kajti stanovanj-zato, ker z njim gradijo šole in hitreje napredovalo. In to je po skega problema ne bomo mogli komunalne naprave. Politiko sta- mojem bistvo problema. rešiti, ne da bi povečali zmog- ........ ’ ' 1 ' Lev Kovačič: S sistemom Ijivosti obrtnih podjetij. da razčistimo ne- Jasnejše perspektive novan.jskih skladov je treba urediti tako, da bo sistem trden in gotov, kajti le tako bomo ustvar-LEV KOVAČIČ: »Skrbeti mora- ja]j zaupanje vanj. mo tudi za razvoj gradbenega Jug, Jurij Jensterle: Na semi-obrtništva,« narju predstavnikov ustanov, ki skrbe za zadružno gradnjo sta- Lojze Capuder: Predvsem pa meri, recimo 2 do 4 odstotke, za Ker pa je družbenih sredstev za uovanjskih hiš (bil je na Polj- moramo s skupnimi močmi po- dobo 20 let. sedaj premalo, pravzaprav smo skem), sem ugotovil, da so v vseh iskati taksno organizacijo zaje- Družba da v vseh naštetih pri- jih že porabili, se bodo upravni df/avali - kater.h zastopniki so manja sredstev, ljudi, ki so pri- merih 70 odstotkov sredstev. To odbori stanovanjskih skladov bdi tam zbrani - zagotovljena pravljeni vložiti svoj denar v pn bo moč storiti le, če bodo v j, bolj zavzeli za zbiranje individu- sredstva za taksno gradnjo, pr J stanovanja, da bo sleherni po- vseh občinah res dali 20 odstot- ; - . alnih sredstev lahko šele tedaj, Pa niso Povsod je urejeno sameznik zaupal vanjo m bo ve- kov stanovanjskih skladov za na- j0ŽE BENČIČ: »Naš sindikat se uporabimo, povsod v sleherni ko bodo s svojimi sredstvi gra- j. °’ ia dobiš stanovanje v do- del, kdaj bo stanovanje dobil ter mensko varčevanje. Potlej bo zavzema za hitreišo graditev sta- občini, uporabimo tako, da bo dili stanovanja na zalogo. ločenem roku, ce vložiš določeno mu bo za gotovo sleherni dinar, Vsak državljan vedel, kje in kdaj novanj, zato podpira različne ob- prizadevanje za zbiranje sred- ----- - --- —-1----------- v.v,ui,,oi irsp. \ j i »i i • r, , , , « štev ljudi, ki bi radi dobili nova za ' ......... .........._ - reče direktorju podjetja, naj da toliko milijonov, teže pa je zbirati prispevke državljanov, organizirati varčevalno službo. Vendar brez takšne službe si ne moremo misliti hitrejše graditve stanovanj. Kazšh smo se v prepričanju, da je sestanek uspel. Odgovoril je na vprašanje, ki smo si ga zastavili ob začetku. In dobro odgovoril. Tako, da vemo, kam moramo usmeriti svoja prizadevanja v prihodnjem obdobju, kakšne ovire moramo odstraniti, da bomo uveljavili zahteve novih zakonov ter pospešili gradnjo stanovanj, še je precej starega, bremeni nas dediščina administrativnega gospodarjenja, sredstev ni dovolj in še vedno jih uporabljamo za vse drugo, ne pa za stanovanja. Toda to so značilnosti prehodnega obdobja, v katerem izpolnjujemo stare obveznosti, obenem pa že skušamo delati po novem. Pridobili smo kopico izkušenj. Sedaj gre za to, da te izkušnje koristno ločenem roku, čo vložiš določeno V ' Ljubijani““smo "leta 1959 vsoto denarja. Za tem sistemom ki ga bo vložil, približal rok vse- bo dobil stanovanje. Zvedel bo Ustanovili Zavod za zadružno stojijo vse hranilnice v državi, htve. . „ takrat, ko bo zbral in oddal svo- gradnjo, ki naj bi nekako ures- ,, n?.s leSa ui, pac pa smo po- Ing- Jurij Jensterle: V danas- j \ J, 30 odstotkov sredstev in skle-uičil to namensko štednjo. Ob skrbeli za nakup avtomobilov. Če njih razmerah je zelo težko najti nil premoženjsko pogodbo. Zavod stanovanja, za sistem predplačil ustanovitvi so bila Zavodu žago- državljan privarčuje 200.000 di- takšne^ ekonomske ukrepe, ki bo zagotovil stanovanje v in za varčevalno službo, postalo KAJ JE SOCIALISTIČNO glavna značilnost našega sistema IN KAJ NI finansiranja graditve stanovanj. Govorimo o tem, kaj je so- Torej gre za to, da najdemo po-cialistično in kaj ni, ali je in- ta, po katerih bomo prišli k cdjii. tovljena kreditna sredstva za- Jiarjev, lahko dobi v banki omogočili državljanom gotovost dveh do Žreb letih.' družnikov in skladov. Prijavilo 600.000 dinarjev posojila za na- pri sklepanju pogodb, se pravi VpeHali pa smo še eno no- —— - —j — .«» — , ------------*-------- ^^2“° zai!:uf’,,ik0v ^9zi ri avtomaoWloT?zdaR vost- Nekateri državljani kljub ^idnf letom dni. ^ P ' .......... In k temu je naš sestanek snia pogodb potrebuje Zavod milijardo in pol dinarjev družbenih sredstev, dobil pa je od sklada | občine Center 290 milijonov, medtem ko se druge občine za te potrebe niso zmenile. Le upravni odbor sklada občine Center nam je obljubil, da bomo dobili letos in drugo leto 20 odstotkov vseh sredstev, ki se stekajo v ta sklad, kar je nekako 400 milijonov dinarjev. Zavod si je s tem zagotovil 700 milijonov dinarjev, za katere bo dal zadružnikom stanovanja. Cez dober teden bomo pri nas začeli deliti stanovanja in pozivam vas. da se takrat zberemo na Zavodu, kjer vam bomo lahko postregli s konkretnimi podatki o našem delu. Mitja Švab: Radi bomo prišli. Ing. Jurij Jensterle: Zavod ima v gradnji 880 stanovanj, ki jih bo izročil zadružnikom že letos, vseljiva pa bodo letos in prihodnje ditna sredstva. Pravilno bilo, da bi na jih vlagajo v Zavod za zadružno pJi MesbiThramlnick’pr?'nasipa’ e^menUlm/beneglTtindTrdTrn prispeval svoj delež, gradnjo, angažirati družbena kre- tak"j■ h pri 1 da je individualna lastnina. Zato _ sra°d» Smeri pri graditvi prispevati vsak državljan, ki si želi novo stano- TRI VARIANTE VARČEVALNE Mitja Švab: Pa bo Zavod po- vanje. Najbolj nesocialistično pa SLUŽBE V LJUBLJANI “.ej jamčil, da bo zadružnik do- je, če človek nima stanovanja. sredstev angažirali privatna sred- dob: Naš Zavod je po izčrpnih *?jl stanovanje v dogovorjenem Druga zadeva je, kaj družba analizah ugotovil, da sistem, pri <;a1slV' KaJ Pa’,c®bo zamuda, priporoča m stimulira. Za grad-katerem naj bi pravne osebe pla- Ah bo ^avod plačal penale? 1 o- njo vile naj na primer dobi dr-čevale 40 odstotkov, fizične (za- —.. .. ---f..t........ __ družniki) pa 20 odstotkov sredstev, ki jih potrebujemo za zgraditev stanovanja, ne velja. Kdor ima več sredstev, naj gre na licitacijo, naj ponudi več odstotkov. Za vse ostale (zadružnike) pa naj bi organizirali enotno varčevalno službo tako, da bi vsak posameznik sodeloval s 30 odstotki lastnih sredstev. Predlagamo tri možnosti: ® Zadružnik da vsa sredstva (30 odstotkov od cene stanova- Sestanek je vodil: MITJA ŠVAB, gradivo priredil: JANEZ VOLJČ, stenografirala: MIRA OREHEK, snemal: MILAN GOVEKAR. vico po godb k Os ta /e ^pogod be° pa ACI PUHAR: »Za zadružno grad- n ja) sam. Ljudi, ki se ogrevajo bomo izpolnili, če bo dovolj kre- njo stonovai^aJe vehko zani" 23 ®°Interesent da eŠfvm'skup-aitmh sredstev. no s podjetjem, v katerem dela. Poudariti pa moram, da so v .. Podjetje prispeva večji ali manj- delu našega Zavoda tudi slabosti, ditov. Z eno samo milijardo pa bi gi delež> odvisno od teJ y kakg_ Določili smo fiksne cene, ki se rešili iz zagate vse nase stano- k razmerah človek 5,v; Jo ko-jih še danes držimo (za ležišče v vanjske sklade. liko pomeni za podjetje standardnem stanovanju 95.000 • Interesent, ki mu podjetje dinarjev, v vrstnih hišah 120.000 ZAMISEL KRANJČANOV: ne more nomaeati varčuie nri dinarjev in 190.000 dinarjev v »TU IMAŠ HIŠO POD STREHO, hranilnici M™ pri katerem koli stanovanjih višjega standarda), PA SA^ DODELAJ« denarnem zavodu. Ko zbere po- MARJAN ing. PREZELJ: »Mi- JURIJ ing. JENSTERLE: »Pred- VILI TOMAT: »V današniih raz-20 HeCw erfcWlfa 80 za . Ac’ Puhar: Za^zadruzno grad- lovico sredstev (15 odstotkov slim, da je slabost tudi v tem, vsem bi morali zagotoviti kredite merah se mi zdi zamisel da bi do <».2 odstotkov večje (v Ljub- njo se je doslej kljub visoki so- vrednosti stanovanja), mu banka ker upravni odbori stanovanjskih za gradnk) stanovani tistih liudi Tirradiii v , ’. . fc’ kiadSeTd" bremeni kre' --1eleŽbi (8rT vn2i'eV)' OCl10- Zai0t°Vi polovico (nadalj- skiadov še niso ilovoij sLo- kL^^avUenr^evati Sroj S‘pL W sami °ur^ «a^ *tne sklade. Težave je povzro- čilo precej ljudi. Vendar vse ka- njih 15 odstot.) po nizki obrestni stojni.« delež.« stanovlnj!™elo SrtičnaT delež.« OB TEDNU VARNOSTI KAMNIŠKIH V PODJETJIH V V kamniških podjetjih je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim obdobjem za 3,11 °/o več zaposlenih, medtem ko je število nesreč pri delu v istem obdobju naraslo na 10 °/o. V prvih 9 mesecih letos se je na de- LG VEG IZOBRAŽEVANJA nik« že vsak mesec prirejajo uva- delovne varnosti. Po podjetjih so jalne seminarje, kjer se na novo bila predavanja o uporabi var- sprejeti delavci seznanjajo z varnostnimi predpisi na svojih bodočih delovnih mestih. V »Stolu-« imajo v programu, da bodo vsi strojni delavci v prihodnjih me- lovnih mestih ponesrečilo 543 lju- secih obiskovali posebne seminar- di, kar predstavlja 8,54 “/o vseh zaposlenih. Zaradi poškodb so iz- je, kjer se bodo podrobno seznanili z varnostnimi napravami in nostnih naprav, o varnosti pri prometu, predvajali so filme o tej temi. V Kamniku so uredili več izložb z materialom o nesrečah pri delu, zaščitnih sredstvih itd. Posebno zgovorna je razstava o prometnih nesrečah s fotografijami vseh večjih nesreč na področju komune. Občinska komisija za varnost pri delu je pregledala tudi delovno varnost v nekaterih manjših podjetjih. V rudniku Kaolin so pregledali tudi vsa kolesa, s katerimi se delavci vozijo na delo in jih opozorili na določene po-lagi te analize je bilo v tednu Sedaj imajo v nekaterih večjih manjkljivosti in napake, ki lahko varnosti širše posvetovanje občin- podjetjih samo komisije z higien- gubili 7176 delovnih dni in tako zaščitnimi sredstvi za posamezna zmanjšali vrednost celotnega do- delovna mesta. hodka v tem času za 63,000.000 dinarjev. O stanju na področju delovne varnosti govori analiza, ki jo je V razpravi na prej omenjenem posvetovanju so se tudi domenili, da bo potrebno dati večjega poudarka strokovnim delavcem ozi- napravila komisija za varnost pri roma organom, ki se v podjetjih delu pri ObLO Kamnik. Na pod- ukvarjajo z delovno varnostjo. skega zbora proizvajalcev s skupščino socialnega zavarovanja. Temeljito so proučili vzroke porasta števila nesreč in ugotovili, da so bili v 61 °/o vzroki nesreč osebni sko in tehnično varstvo pri delu. Samo pet podjetij v kamniški občini pa ima poklicne referente za zaščito pri delu. Podatki, ki kažejo stalen po- činitelji, med katerimi je vedno rast števila nesreč pri delu, nare- iHHMl OB TEDNU VARNOSTI Klepar pri popravljanju žlebov ob žicah visoke napetosti na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani bolj v ospredju pomanjkanje izobrazbe, potrebne za varno delo. To pa narekuje organom samoupravljanja v podjetjih in sindikatom vedno večjo skrb za sistematično in temeljitejšo -------- svojih članov. Kljub temu, da so nekatera podjetja dala precej več denarja za varnostne naprave in zaščitna sredstva kot v preteklem letu, se je vendar odstotek števila nesreč povečal. Zato je treba iskati vzroke v premajhni poučenosti in nezadostni vzgoji delavcev, ki uporabljajo te naprave. Samo s pravilniki, kot ponekod pričakujejo, se stvari ne bodo izboljšale. V nekaterih podjetjih kot na primer »Stol« in »Podjetje Kam- kujejo, da dobi v slehernem podjetju. ustrezno mesto v okviru kadrovsko-socialnega sektorja tudi služba za varnost pri delu. Na pobudo občinskega sindi-vzgdjo kalnega sveta je bilo v tednu TR2IŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV ODKRIVA SKRITE REZERVE PRVI USPEH: PET Tudi v tržiški tovarni kos in srpov si prizadevajo, da bi zmanjšali bolniške izostanke in še predvsem nesreče pri delu. Ana- dobil vsak zaposleni v podjetju, z mesecem marcem pa to število ki preko vsega leta ni boloval, močno pada. Tako so ob polletju 80% osnovne tarifne postavke, tisti, ki izostane zaradi bolezni liza kaže, da so dosegli prav lepe do 6 dni 40 % in do 12 dni 15 % uspehe, saj je bilo v tej tovarni tarifne postavke, v prvem polletju letos le 1061 de- Razen tega so se domenili, da bo dobil vsak delavec 2000 do lovnih dni bolniških izostankov, medtem ko jih je bilo lani v ena- 5000 di ev d č lede kem obdobju se 1881 delovmh na delovnega ^esta, če bo dm' ^o se pfav?’ da ®?. as.pel1 število nesreč na posameznem de-zmanjšati izostanke zaradi bolez- lovnem mestu manjšeod povpreč- m Vv,šeflh.mes+ecjh kar ja nesreč na tem delovnem mestu za 820 delovmh dni in s tem pri- y Ietih 1958 . 1959 hramb več kot 5 milijonov dinarjev. Analiza kaže, vilo izostankov in nesreč v prvih dveh mesecih, ko še niso uvelja- Kako so dosegli tak uspeh? Po večkratnih razpravljanjih je de- t g c^tema enako kot lani lavski svet menil, da bi število 11 tega sistema’ enako kot lam' bolniških izostankov prav gotovo zmanjšali, če bi bili delavci za to tudi ustrezno stimulirani. Tako so se odločili, da bo ob koncu leta že dobili 1 % nagrade od socialnega zavarovanja za zmanjšanje bolniških stroškov, medtem ko so lani plačali še 4 % dodatnega prispevka za socialno zavarovanje. Menijo, da bo do konca leta samo zaradi tega njihova proizvodnja lahko za 10 milijonov višja, kar pa za podjetje, ki ustvari letno 350 milijonov dinarjev, ni malo. Ker pa se še vedno ponesreči največ delavcev do 25. leta starosti, kaže, da bodo ob urejenem da je bilo šte- priučevanju novosprejetih delavcev na delovna mesta sedanje število nesreč lahko še precej zmanjšali. KE povzroče nesrečo, saj je v mnogih primerih ravno kolo krivo nesreče na poti v službo ali domov. F. SVETELJ V prvem obdobju 207 stmiovcmj V Strojni tovarni v Trbovljah so od ustanovitve podjetja do danes zgradili 180 družinskih sta- ^____ novanj v skupni vrednosti 393 varnosti več akcij za povečanje ublijonov dinarjev. Razen teh družinskih stanovanj ima podjetje tudi sodoben samski dom. V STT se zavedajo, da še vedno niso storili dovolj za ureditev stanovanjskega problema, kajti pri sedanjem številu zaposlenih je še vedno 107 prosilcev za stanovanje. Število delavcev pa bo zaradi rekonstrukcije oziroma povečanja tovarniških naprav še naraščalo. Zato so v podjetju izdelali načrt za gradnjo stanovanj v letih 1961 do 1965. V prvi fazi je predvidena gradnja stanovanj glede na sedanje potrebe. Druga faza predvideva gradnjo stanovanj, če se bo podjetje povečalo na 1450 zaposlenih. V tretji fazi gradnje stanovanj pa upošteva povečanje števila zaposlenih na 1700 delavcev in letno proizvodnjo tovarne preko 10 milijard dinarjev. — V prvem razdobju predvidevajo, da bi potrebovali 207 novih družinskih stanovanj, za kar bi potrebovali 327 milijonov dinarjev kredita in 109 milijonov din lastnih sredstev. Lastna sredstva bi iz bližno 85 milijonov, 24 milijonov pa iz naplačil stanovanjskih re-flektantov. S. ■ Delavec kamniške tovarne »Stol« izdeluje iskane Rex stole tiiisissfiaiišs 0 izpkčevfmfu dobička določa tarifni pravilnik S. V., Maribor: Sporazumno z vodstvom podjetja ste prekinili delovno razmerje in se vpisali v železniško prometno šolo. Ko so v podjetju septembra izplačevali »plače iz dobička«, Vas pri tem izplačilu niso upoštevali, čeprav so Vam ob odhodu iz podjetja obljubili, da boste dobili tudi »dobiček«. Radi bi vedeli, ali je ravnanje podjetja v Vašem primeru pravilno. — Odgovor: Tako kot nekatere, moramo tudi Vas opozoriti, da lahko najdete odgovor na postavljeno vprašanje le v tarifnem pravilniku podjetja, ■kjer ste bili zaposleni kajti pošta sssn-.-srcjs: »‘STsffS jogurt, surovo sadje in solate kot v ‘ . pripravljajo sedaj obsežen regu- bi modernizirali tudi telefonsko dodatek toplim dopoldanskim nanafjaio le oiJL„ lacUski načrt za ureditev struge omrežje med Koprom in 1, SSo™ Z »<>”“• »a™™ in duševna prisotnost. Na vse to pa nedvomno vpliva pravilna in zadostna prehrana ob pravem času, ki mora biti ne le dovolj kalorična, temveč predvsem biološki pravilno sestavljena. nalnejše in najcenejše. Sadni sokovi so, namesto piva, raznih kokt in oranžad, nepogrešljivi v obratnih bifejih naših Našemu delovnemu človeku smo spremenili delovne pogoje. Vse več težkega fizičnega dela prevzemajo stroji. Naš proizvajalec pa vlaga na svojem delovnem mestu vedno več umskega dela Ce toplim dopoldanskim obrokom. Tudi originalne limonade so večkrat cenejša pijača, kot razne umetne, tako imenovane osvežujoče pijače. Ce bi še naorei vztraiali na tem V skandinavskih državah, kjer v ooraie aruzpene prehrane in da zadostimo^prehrani le riS Snogo večTn pSjo povSo obratf treba smele3e ričnega vidika, bi se zgodilo, da mnog0 več sadPnih ikov kot pri uva3atl. 3edlla> kl s° 12 prehram- Bp ki so odpadli zaradi teh in podobnih obolenj. Obogatimo našo prehrano, predvsem vitaminsko. V obrate družbene prehrane in bi kljub sitnosti pa le nastopilo tako imenovano kvalitativno stradanje, ki ima za posledico celo KMETIJSKO POSESTVO POLJČE PRI BEGUNJAH Gez tri leta dovolj mleka _ . . - beno-zdravstvenega vidika nepo- dovolTdoma ,f ffEvsK UM SiveS “33 " vrsto oboteni, k. izUju^o na- ~ navajati XI---1... — 1—napreaeK pn uveljavljanju zdra zdravi prehram, da bodo segali Pol3e- Zgraditi pa nameravajo se velik nosti, da bodo jagode izvažali v An- no naravnih nroizvorlih Motta,, n.ost posestva bo živinoreja in sadjar- glijo in Švico. £ 1™» dlffZTS. »‘.E južnega sadja. Po njem naj bi gAa'L.Si:Vf3e.y1'',i.neLdva. sll.osih ur.e: jim je investicijska banka že Odobrili šega delovnega človeka za krajši ali daljši čas od dela. ve in napredne prehrane, so že spoznali ogromno vrednost teh proizvodov, zato se lahko pona- šajo tudi Z Višjo storilnostjo dela seeel vsak na«' delavec zn vdrn™ div,so tlldl„že v?!ike n:j:s‘lde in ^edll Garancijsko izjavo za 74 milijonov je in manišimi izgubami zaradi ho- - V V oeiavec za zdravo velika melioracijska dela v bližini dal Okrajni ljudski odbor Kranl za m manjšimi izgubami zaradi bo- p0cutje in dosego večjih delovnih Polie. Zgraditi pa nameravamo še velik ostali znesek pa so i“lasov2i gila^ Naši ljudje vse preveč podcenjujejo nekatere snovi, ki so nujne za ohranitev delovne kondicije, vplivajo na prisotnost duha in so obramba proti raznim nalezlji- ^ _________________ beljakovine, rudninske snovi in manjšimi izgubami zaradi bolezenskih izostankov. Miselna prisotnost je za de- uspehov. Zdrava prehrana mora ”biat f,a.žlv,mPI^32 !la G'?Lf" X bližini cijo na Občinskem ljudskem odboru v biti v prvi vrsti nreventivno P”6®11 .Se letos' Radovljici. Odborniki so menili, da je i pievenuvno ko bodo končali z gradnjo noše- v važen čiritelj pri preprečevanju to zmani^je Skih iz- ?etib, ^0 ^400%,av‘goveje ^ t..^. ---------- ------- Jožica Dimeč iS^popoTnom^^beU v ob^žaja nezgod. Na boljšo prisotnost vpli- ostankov. V tovarni igel v Kobaridu izpolnili letni plan V tovarni igel v Kobaridu s° pred dnevi prvi v goriškem °^raju izpolnili letni proizvod-načrt. Nekaj nad sto za-Poslenih je ustvarilo 110 mi-Jijonov dinarjev družbenega “ruto produkta. Do konca leta Pa naj bi presegli plan za 35 40 odstotkov, ' Da so dosegli letos tako “godne rezultate, je v prvi vr-posledica boljše notranje ?rganizacije dela in pa nagra-Dvanja po storilnosti. Po učinku so nagrajevali prav vse zaposlene od delavcev in strokovnjakov pa do administrativnega osebja. Povprečni zaslužek zaposlenega so letos z “Wim načinom nagrajevanja Povečali kar za 37 odstotkov. Stimulativno nagrajevanje pa 'ttia še drugo ugodno posledi-Co- Delavci se čutijo bolj po-vezane s tovarno. Zanimajo se P® le za njen trenutni uspeh Pu tržišču, marveč tudi za Perspektivni načrt razvoja, izpopolnjevanje dela itd. L. K. UREJANJE PRESKRBE Z MLEK OM IN MESOM V ZAGORJU V korist potrošnikov Zadnje mesece je občinski upravičeno trdile,^ da denar za ljudski odbor v Zagorju intenziv- mleko mečejo proč. Odkar prodano pripravljal vrsto ukrepov za jajo v Zagorju pasterizirano mle-izboljšanje preskrbe potrošnikov ko, ga imajo vse gospodinje že v zlasti z mlekom in mesom. Pri zgodnjih jutranjih urah. urejanju preskrbe z mesom je Občina pa je sklenila poma-imal občinski ljudski odbor samo gati mlekarni tudi pri nabavi dva izhoda: ali začeti graditi no- polnilnega stroja. Brž ko bo na vo, sodobno klavnico ali pa na- raZpoiago polnilni stroj, bodo vse vezati poslovne stike s podjetjem mleko vsteideničiHj kar je že »Emona« iz Zaloga in tako pre- davna želja zagorskih potrošni-skrbovati Zagorjane z mesom. koVi Računajo> da bo polnilni Za gradnjo nove klavnice ni stroj na raZpolago že prihodnjo bilo skoraj nobenih pogojev. Ob- lad ker se obeinski ljudski cina bi potrebovala najmanj 80 odbor 0 nakupu že dogovarja z milijonov dinarjev, zato Je pred- nekim podjetjem in lagala volivcem, naj se odločijo ^ veljal približno štiri do pet za redno in stalno preskrbo z milijonov dinarjev. Ko bodo imeli mesom iz mesnega kombinata stroj) bo občinski ljudski Zalog. Razumljivo je, da so vo- pdbor z odlokom prepovedal pro-liva imeli precej pomislekov pn dajanje mleka zasebnim proizva-odločitvi kajti meso, dovazano iz jalc6m.kmet0valcem po domovih. Zaloga, bo nekoliko dražje, kot Mleko pa bod0 prodajali tudi v pa, če bi klale domače klavnice treh samopostrežnih trgovinah, ki pa ne ustrezajo več. Naposled so se potrošniki le odločili za M. Vidic mmm V Zasavju ustanavljajo društva inženirjev in tehnikov OB DESETLETNICI SPLOSNO GRADBENEGA PODJETJA »SLOVENIJA-CESTE« V _ _ __________iVi ŠTEVILKE tako ureditev, seveda s pridržkom, da bo preskrba redna in da cene mesu in mesnim izdelkom ne bodo presegale realnih pogojev. Občinski ljudski odbor pa je sklenil tudi, naj bo ena klavnica v Zagorju še zmeraj pripravljena, da bi lahko zasilno klala živino. V »Mesecu tehnike« so tudi D™g0 klavnico bo mesni kombi-V t -i- i~- i „ r -4.;-;; nat iz Zaloga uredil za skladišče zasavskih občinah - v Litiji, in predelavo mesa. Prav tako bo jgorju ob Savi, Trbovljah in megnj kombinat iz Zaloga pre- Kolektiv Splošno gradbenega kega naložili po 5 ton. Deset mi- so položili na cestišča. Če bi ob- minulih desetih letih. Za zaklju- »Sfistniku — poživili delo inže- uredil nekaj prodajaln mesa v podjetja »Slovenija-ceste« iz Ljub- lijonov ton gradbenega materiala lagali s temi kockami samo eno ček samo še tale podatek: pod- «r3ev in tehnikov. Tako so prejš- Zagorju in se obvezal, da bo pre- Ijane je minulo soboto praznoval, skupno z asfaltom so vgradili de- cesto, široko 7 metrov, bi bila jetje je opravilo v tem času gradnji teden v Trbovljah ustanovili skrboval potrošnike s takim me- Pred desetimi leti je izvolil prvi lavci v različne gradbene objekta dolga 20 km. benih del v vrednosti nad 19,5 ^hištvo inženirjev in tehnikov, som, kot bodo želeli. delavski svet in letošnji, osmi po v teh desetih letih. Da bi lahko Toda, kaj bi naštevali še več, milijarde dinarjev. V vrednosti Na ustanovnem občnem zboru Pred dnevi so v Zagorju ure- vrstnem redu izvoljeni, je ocenil vse to gradivo znova prepeljali, že te številke zgovorno povedo, gradbenih del pa niv upoštevana 80 razpravljali o načrtih in nalo- ^ili tudi preskrbo z mlekom. Na dosedanje delo. bi bilo potrebnih 20.000 vlakov, kako obsežno delo so opravili de- proizvodnja stranskih obratov^ y J Izlakah so dokončno preuredili Vozniki motornih vozil, sta- vsak vlak pa bi moral imeti 50 lavci podjetja »Slovenija-ceste mlekarno, ki bo odslej vse mleko novalci v novih stanovanjskih vagonov. Betonerji »Slovenija- Sah društva, pri čemer so po- P. D. DELOVNI KOLEKTIV »SILVE« IZPOLNIL LETNO NALOGO Delovni kolektiv podjetja velik procent izgube in okvar, k 160 izgubljenih milijonov na Goriškem S. G. “daril- , , . „ mieKarno, ki do oasiej vse mieKo novalci v novm sianovanjsKan vagonov, neranerji »oiovernja- W • PTed7sem ™est® lnzenl " predelovala oziroma pasterizirala, stavbah, delavci v tovarnah, vsi ceste« bi si lahko postavili veli-in tehnikov v družbenem m občinski ljudski odbor je na svo- ti in še marsikdo drugi, prezro časten spomenik za svoje delo, če onomskeiji življenju v komuni, sejj določil enotno ceno mleku, ob vsakdanjem vrvežu, da je te- bi 177.000 kub. metrov betona “Sotovili so tudi, da bi bilo po- in sicer 45 din za liter in odločil, melj cesti ali hiši vgradil ta ko- vgradili v blok z osnovno plo- ‘rebno ustanoviti strokovne pod- naj odslej v vseh zagorskih pro- lektiv. Številke o delu kolektiva skvijo 20 X 20 metrov. Ta blok bi ‘‘“žnice, ki naj bi jih bilo za se- dajalnah prodajajo samo pasteri- in o njegovih uspehih so pre- bil 8,2-krat višji od ljubljanskega daj v okviru trboveljskega DIT- zirano mleko. Zdaj bo za vedno pričljive. nebotičnika, visok bi bil 440 me- Bet ali PrvnrinHt; vpila da konec tudi dolgih vrst pred mleč- Delavci podjetja so v tem ča- trov. Približno 450 km dolgo cehi' Tu , u l 9^ nimi prodajalnami, saj so doslej su izkopali 3,600.000 kub. metrov stišče bi lahko obložili asfalterji, Delovni kolekuv podjetja verne procent izguoe mi™, * lahko včlani v DIT. Š^pSSE šeV^lis^ daS, ^nicJSh ž^javovja na . Ustanovne občne zbore društev miekarne k0maj ob deseti uri 30 delavcev delati 50 let vsak dan 2,772.000 kvadr. metrov asfalta* in vetennarske fakultete, je sla- vsezadnje tudi mehanizacijo po- “Jženirjev in tehnikov so imeli dopoldan. Razen tega se je v po- po 8 ur. In tolikšno količino ki So ga doslej obložili na ceste vil 15. oktobra 1960 pomemben seka z uporabo motornih zag. j?r®jšnji torek tudi v Litiji in v letnih mesecih skoro vsak dan zemlje bi lahko prepeljalo le in pode v tovarniških zgradbah, delovni uspeh. , , Da de°Tm „ ^“astniku (k) pokvarilo, zato so gospodinje 1,440.000 kamionov, če bi na vsa- In 20 milijonov granitnih kock Tega dne so namreč izpolnili ko uresničil vse te naloge_ je za- letošnji gospodarski načrt. Uspeh sluga načrtnega vzgajanja de-jim je prinesel predvsem nov si- lavcev na strokovnih seminarjih stem gospodarjenja po ekonom- in tečajih (tečaj za krojenje, seskih enotah, ki so ga letos do- minar o motornih žagah, tečaj za končno uveljavili. pripravo Orodja, seminar o de- K uspehu ob izpolnitvi gospo- lavskemrsamoupravljanju in po-darskega načrta pa so pomagali dpbno). tudi drugi činitelji, kot boljša or- Znatni delež k temu je pri-ganizacija dela, izpopolnitev teh- speVala tudi urejena družbena Gospodarske organizacije v jetja organizirala vrsto predavanj polletju ponesrečilo 1637 ljudi. V zadostni meri zaščitnih sredstev, nološkega procesa, boljše izkori- prehrana, saj je vsak delavec do- Soriškem okraju posvečajo v zad- o tehnični zaščiti in nevarnostih primerjavi z lanskim letom so Seveda nosijo del odgovornosti za ščanje lesnih mas, boljši način bil na delovnem mestu top “jem času dokajšnjo pozornost na delovnih mestih. Po podjetjih nesreče porasle povsod razen v to tudi uprave podjetij, ki ne krojenja posekanih gozdnih sorti- obrok hrane, čeprav so nekatera “arnosti pri delu. Medtem ko so odprli tudi več razstav o var- industriji, kjer so zabeležili za ukrenejo vsega, da bi se stvari mentov, prehod od enostavnega delovna mesta zelo oddaljena^ pred nekaj leti sploh niso imeli nosti, med katerimi sta najbolj 1,13 odstotkov manj nesreč kot izboljšale. L. K. zemeljskega spravila, kjer je zelo “ikjer zaposlenega varnostnega uspeli v novogoriški tovarni po- lani v istem obdobju. Zaradi vseb !ehnika, lahko ugotovimo, da hištva in Splošnem gradbenem teh nesreč je bilo izgubljenih “hajo sedaj že v mnogih večjih podjetju »Gorica«. 23.356 delovnih dni. In še finanč- Etodjetjih strokovne delavce, ki Nesreče j delu in izven dela na bilanca nesreč: zaradi nesreč ukvarjajo z varnostjo. Gospo- , . • « vedno nereč eo- so na Goris!iem izgubili 160 mih- ^arske organizacije so v zadnjih Predstavljajo se p ® jonov dinarjev družbenega bruto Sveh letih namenile tudi pre- spodarski problem na Goriškem. RJ.oizvoda “eišnja sredstva za izboljšanje Okrajni zavod za socialno zava^ Analiza vzrokov nesreč kaže, “igiensko tehnične zaščite. rovanje v Novi Gorici je te,dni da sta na prvem mestu nedisci- Povečano skrb za varnost pri pripravil analizo o nesrečah v piina jn nepazljivost. Delavci še h®lu smo lahko opazili še poseb- prvem polletju. Iz nje povzame- vedno ne upoštevajo varnostnih 110 v tednu varnosti, ko so pod- mo, da se je v letošnjem prvem predpisov in ne uporabljajo v UGODNA BILANCA RAD CONSKIH PODJETIJ Enkrat več radenske vode Podjetja v radgonski občini, tih pa nameravajo obnoviti še ra- tičnega materiala (železo, cement tazen Mizarstva v Apačah, letos denski in petanjski obrat. itd.) na tržišču očitno podaljšuje Zadovoljivo uresničujejo svoje pro- Na ugodno letno bilanco ra- gradbene roke. Podjetje bo treba 'zvodne načrte. Zato lahko priča- čunajo tudi v radgonskem pod- postopno mehanizirati, kar so že kujemo, da bodo letošnje proiz- jetju Avtoremont (v I. polletju začeli, sicer ne bo zmoglo svojih Vo'dne naloge ne le uresničila, so dosegli 61,6 % bruto proizvod- nalog. •Uarveč nekatera tudi presegla. nje in 79 % planiranega narod- V radgonski občini pa si mno-V radgonski Opekarni izpol- neša dohodka), predvsem zaradi go obetajo tudi od uvajanja posujejo planske obveznosti uspeš- povečanja uslug v avtotransport- polnejših oblik nagrajevanja za-“eip knt m-Aišnia leta Ovira ori nem prometu. Tudi v Elradu ra- poslemh po delovnem učinku. ProiZvodnh opeke pa je stroj- čunajo na uspešen zaključek po- Tako že imajo uvedeno nagrajenca, kUo bodo dokončno uredili slovnega leta, čeprav jim gre vanje po enoti proizvoda in eko-V nriheHniem letu ko bodo ta malce težko, ker uvajajo nekatere nomskih enotah. Na tak sistem “brat dogradili in modernizirali, nove izdelke. Težave pa imajo nagrajevanja se resno prlprav-v Slatinskem podjetju v Raden- tud! zaradi pomanjkanja proiz- Ijajo v Slatinskem podjetju, Ope-«h imaj0 letos nekoliko manjše vodnih prostorov Podjetje bopn- karm m Elradu po teh večjih Proizvodne obveznosti zaradi re- hodnje leto gradilo večjo halo podjetjih pa se bodo morala zgle-konstrukcije obrata v Boračevem, železne konstrukcije. dovati tudi_ manjša, saj doseda- kjer prav sedaj nameščajo naj- Splošno gradbeno podjetje v nje izkušnje že kažejo^ da bo Udobnejši polnilni stroj. Nov Radgoni pa se bori z nekaterimi uveljavitev popolnejšega nagra-°brat bodo odprli za letošnji, praz- težavami, ki jih bo moralo čim- jevanja tudi v radgonskih podjet-bik Republike. S tem bodo lahko prej premostiti. Prepičla obratna hh ®dl“čno pometla z doslej še Proizvodnjo zdravilne vode naj- sredstva in pomanjkanje ali pa neodkritimi rezervami v proiz-manj podvojili. V prihodnjih le- spreminjanje cen nekaterega kri- vodnji. S. K. Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, oplemenilnica. elek-tro-foto gravura Izdelujemo in nudimo trg. mreži: bombažne tiskane tkanine: cic, delen, keperbarhent, deftin. flanelo. blago za zimske in letne pižame, blago za žensko In otroško perilo naglavne rute Stanične tiskane tkanine- delen naglavne rute CENE ZMERNE. BOGATA IZBIRA VZORCEV! MIŠEK OTROŠKE CREPPENYLON N O Gtt V I C E PISMA N A NAŠ N A S L O V Mariborski hišni svet obtožuje Tovariš urednik! Stanujem v enem izmed novih ultanovcmjskSh blokov na Gosposvetski cesti v Mariboru, ki bo v nekaj mesecih eden najlepših predelov tega mesta. Lepo urejena cesta z zelenimi pasovi, novimi stanovanjskimi hišami, novo trgovino, zdravstveno postajo in otro-škitn igriščem nudi vsekakor zelo lepo sliko. Žal pa tu le ni vse tako, kot je videti na zunaj. V samih stavbah je mnogo napak, ki so zgolj plod nesolidne in površne izdelave nekaterih podjetij, katerim sedaj ni kaj dosti mar, kakšne težave imajo hišni sveti z njihovimi nesolidnimi izdelki. Čez dobra dva meseca bo minilo dve leti, odkar je hišni svet prevzel stavbo v upravljanje. S tem dnem so se začele tudi težave, katerim upam, dd bo enkrat konec, če ne prej pa takrat, ko bo o tem dokončno sodbo izreklo gospodarsko sodišče. Poglejmo si te probleme malo bliže. Na licitaciji »Zavoda za stanovanjsko izgradnjo« je prevzelo elektronapra-ve in napeljave podjetje Elek-tro-Poljčane. V začetku je kazalo, da bo vse v redu, toda veselje ni trajalo dolgo. Že v prvem mesecu so se začele pojavljati napake, katere so tako hišnemu svetu, kakor Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, povzročile nemalo težav, nam stanovalcem pa sredi zime precej »sladkih« uric v ledeno mrzlih stanovanjih — bil je namreč januar mesec. Vzrok: elektromotorji pri centralni kurjavi so redno vsakih 14 dni oziroma 3 tedne pregorevali zaradi napačno montiranih avtomatov. Pri tem se je po- kazala še druga — skrajno malomarna — napaka. Elektromotorjev namreč sploh niso ozemljili, ker je bil vod namesto iz štirižilnega samo iz trožilnega kabla. Tako je bilo in tudi še je z avtomati pri »hidro}aru«, za katere hišni svet upa, da jih bo morda do konca leta le dobil od tega podjetja* Cvetka za sebe so avtomati za stopniščno razsvetljavo. Avtomati so namreč bili, pa vendar jih ni bilo. Bili so montirani, a po kratkem času so odpovedali pokorščino. Hišni svet je takoj signaliziral Zavodu, ta pa naprej podjetju »Elektro-Poljčane« in potem je bilo vse tiho! Minil je mesec, dva, trije, štirje — ta čas pa je poslal precej urgenc tako hišni svet, kakor tudi Zavod — žal nobenega glasu od izvajalca! Ko so se »vmešali« novinarji, je kmalu prišel monter tega podjetja in montiral nove avtomate s pripombo: »da nas ne boste vlačili po časopisih!« Torej samo zato so to napako popravili, ne pa zaradi stanovalcev, ki so morali plačevati te mesece precej večjo porabo elektrike, če niso hoteli lomiti nog v polni temi. To je bilo pa tudi vse, kar so popravili. Za ostalo stanovalci še čakamo. Do kdaj — ne vem! Precej slična stvar je tudi z »Obrtnim mizarstvom Apače«, ki je izdelalo okna, vrata in ostalo notranjo lesno opremo. To podjetje še danes ni zamenjalo vrat, ki so tako skrivljena, da bi moral biti stanovalec pravi orjak, če bi hotel vrata zapreti. V oknih so pa take špranje, da pozimi veter nosi sneg v sobo. Zavod je moral zaradi njihove malomarnosti odriniti precej tisočakov za tesnilna sredstva. Vsega tega pa apaško podjetje noče popraviti, pravijo namreč, da je temu vzrok centralna kurjava in pa ne posebno suh les. Tak grešni kozel je tudi podjetje »Cevovod«. Preteklo zimo so v najhujšem mrazu začeli puščati radiatorji in nekaj tednov sploh niso kurili. Čez poletje bi te stvari lahko popravili, seveda, če bi se kdo na to spomnil, oziroma upošteval urgence hišnega sveta. Popravljati so prišli šele pred dnevi. Vprašujem se samo, ali delavski sveti prizadetih podjetij vedo za tako nesolidno delo? Tega kar ne morem verjeti. Menim namreč, da kaj takega ne bi dovolili, saj to meče zelo slabo luč na njihovo gospodarjenje. Po vsej verjetnosti se je zaustavilo kje drugje? Dobro bi bilo, če bi se na eni prihodnjih sej pogovorili tudi o teh problemih in prihranjeno bo precej hude krvi; podjetja pa, ki so vložila težko prihranjene milijone v stanovanja, ne bodo stalno poslušala pritožb. To so samo nekatere napake, lahko bi pa navedel še druge, vendar smatram, da bo to dovolj glasen signal vsem nesolidnim, da svoje delo opravljajo tako, kot so se v pogodbi obvezali. S to svojo površnostjo in neodgovornim delom namreč prizadevajo našemu stanovanjskemu fondu resne udarce, istočasno pa skrajšujejo življenjsko dobo objektom ter povzročajo velike stroške hišnim svetom, ki nimajo denarja za to, da bi z njim prikrivali malomarnost izvajalcev. J. K., Maribor ALŽIRSKA OBLETNICA Cez tri dni, 1. novembra, se bo začelo sedmo leto alžirske vojne. Hkrati se Generalna skupščina ZN pripravlja na šesto razpravo o zajezitvi tega nevarnega prelivanja krvi in o možnosti, da bi alžirsko ljudstvo samo odločalo o svoji usodi. Alžirsko ljudstvo je moralo zgrabiti za orožje kot sredstvo za to, da bi se priborilo svobodo in neodvisnost, po več ko sto let trajajočem suženjstvu in po nekaj desetletjih neuspešnega političnega boja. Spočetka je le malokdo pričakoval, da bo boj tako dolg in tako krvav. Vsako novo leto je prinašalo upe, da bo zadnje leto vojne in da Francija nazadnje doumela, da tudi v Alžiriji ne bo mogoče zaustaviti proti-kolonialnega, osvobodilnega boja, kakor ga prej nekoč ni bilo mogoče zajeziti v Indokinl in kasneje tudi drugod ne. Prihod De Gaulla na oblast v Franciji je svetovno javno mnenje pospremilo s trdnim prepričanjem, da je nazadnje le prišel človek, ki je »edini sposoben« rešiti alžirski problem, leto 1959 pa je veljalo za čas, ko naj bi se vsekakor končala alžirska vojna in se našla možnost za pravično ureditev alžirskega vprašanja. To prepričanje se je ohranilo tudi v začetek letošnjega leta, ker je na splošno veljalo, da je treba dati De Gaullu časa, da bo v Franciji ustvaril pogoje za uveljavitev načela samoodločbe, ki ga je Al-žircem priznal septembra 1959. Čeprav so De Gaullove izjave in načrti, redno na pol izgovorjeni in nejasni, zbujali pri nezaup-Ijivcih dvome in dajali »zlobnim« sredstva za napade, je vendar v bistvu vsakdo pričakoval njegovo dolgo napovedano »veliko potezo«. Zdaj je spet vprašanje, ali je alžirska drama bliže, razpletu, alžirska vojna pa pravičnemu koncu, kot pa je bila prod Ete Gaullovim prihodom na oblast, se pravi v času šibkih vlad Četrte republike. Kaj je z De Gaullovim »čarobnim obrazcem«, ki naj bi uredil vprašanje, ob katerem si je Četrta republika dobesedno zlomila tilnik? V odgovoru na to vprašanje zlahka ugotovimo, da se začenja sedmo leto alžirske vojne v znamenju poslabšanja in da je njen zaključek bolj negotov , kot kdajkoli doslej, kar pa seveda ne pomeni, da bi to leto ne moglo prinesti tudi razpleta. Po neuspelih pogovorih v Melunu in po najnovejših De Gaullovih in Debreje-vih izjavah je postalo jasno, da ni mogoče pričakovati skorajšnje rešitve in da De Gauilova formula ne zagotavlja za zaključek vojne nič večjih možnosti kot poskusi njegovih prednikov. Od načela samoodločbe, ki ga je De Gaulle objavil leta 1959 s tolikšnim hrupom, je ostala le ponudba, naj bi si Alžirci sami izbrali obliko, v kateri bi Francija še nadalje ostala v Alžiriji. Njen umik bi baje povzročil »zmešnjavo«, tega pa francoska vlada nikakor ne more dovoliti. De Gaulle trmasto vztraja na stališču, da je kapitulacija alžirske narodnoosvobodilne vojske edina pot k ureditvi alžirskega vprašanja, s tem da bi francoska vlada določila način, rok in obliko organiziranja »alžirske Alžirije«, tesno povezane s Francijo. Zadnje čase sicer res ne omenjajo odkrito »miru hrabrih« in bele zastave, vendar je bilo prav to poglavitni smoter melunskega poskusa. DJAKARTA — Jugoslovansko parlamentarno delegacijo, ki je pred dnevi obiskala Indonezijo, je sprejel predsednik Sukamo s soprogo. DOGODKI JI« PREHITEVAJO V zvezi z alžirskim vprašanjem se je uveljavila letošnjo jesen v Franciji pomembna novost: javno mnenje je vzburkano bolj in povsem drugače kot kdajkoli doslej. Letos januarja se je francoska javnost vzvalovila spričo nevarnosti novega prevrata, vendar je bolj kazala sovraštvo do ekstremistov kot pa pripadnost načelu samoodločbe Alžircev, ki je dalo desnisi povod za akcijo. Letošnjo jesen pa gre za vojno ter za Francoze in za Alžirce v tej vojni. Pobude za vzburkanje javnega mnenja ni dala organizirana levica, temveč je prišla Iz vrst intelektualcev. »Deklaracija o pravici do nepokorščine v alžirski vojni«, ki jo je v začetku septembra podpisalo 121 znanih francoskih intelektualcev, je močno odjeknila po svetu. Za desničarje in skrajneže je bila ta deklaracija alarmno znamenje, da je treba začeti akcijo. Ta pa je dobila razne oblike od pozivov in manifestacij do ustanovitve nove Soustellove stranke. Vladni či-nitelji so odgovorili na deklaracijo z represivnimi ukrepi, z zasliševanji, z odstavljanjem s po- dih prav v trenutku, ko ni bilo mogoče uganiti, od kod bi mogla priti takšna pobuda. Ne da bi sploh omenil socialiste, meni list, da ZSS nima moči za takšno dejanje, da bi komunistom uspelo razgibati samo lastne skupine in da se sindikati ne bi mogli medsebojno sporazumeti zaradi starih sporov, ki jih razdvajajo. Pobudo študentske mladine je torej ocenil kot rešilno. Povsem drugačno stališče je PABERKI Z JASI ADE OBTE ŽILNA BRZOJAVKA Med številnimi domnevafflji da je režim Bayar-Menderes P pravil protigrške demonstrac J in razbijanja 6. in 7. septembr uvrščajo tudi brzojavko Zorim Menderesu, o kateri je govor‘ priča Džoškun, zet obtoženes Koprultija. Priča pripoveduje, je Zorlu odposlal Menderesu Londona, kjer je bil na konfet®1^ ci Atlantske zveze, brzojavko, kateri zahteva organizacijo »v® j ljudskega nerazpoloženja Pr0 Grčiji«. . Priča je bila tedaj drugi sekretar stalne turške delegacije NATO in ji je bila znana vse"J? na vsakega pisma med delega-l jo v Londonu in vlado v Ankan- Ko so o septembrskih dernO“' stracijah govorili v parlamenta' ni skupini Demokratske strank , tako pripoveduje priča, je Zori rekel poslancem, da so mu demonstracije zelo resno pomagal na londonski konferenci. Za vs to se bivši predsednik Mendere brani s tem, »da je bilo to prepetimi leti in da se ne spomini dobro vseh detajlov.« LOMITE, RUŠITE, VENDAR NE ROPAJTE! Upokojeni general Aris Ona*[ ki je bil prav tako priča, je reke v obraz Bayarju in Mendersu, je demonstracije in preganjanj8 Grkov organizirala država. Sp8" min j a se skupin demonstranta s krampi, ki so jih spremljali licaji in jih niso ovirali. Množic8 je bila oborožena s sekirami i” motikami ter se je oglasila Pr’ vsakomur, katerega ime je bil° na seznamu. V seznamih Pa bili točni naslovi grških in trgovin. Priča se je spomnil8 more strinjati z NZFŠ, kd se je enostransko odločila za nacionalne manifestacije, potem pa je zahtevala, naj se ji stranke ter ložajev in z odpusti iz službe ter celo z aretacijami. V nasprotju s tem pa je bilo v vrstah levice ma qk k.PF, ki je bil sredi okto- obdobje nerazumevanja, ki je trajalo vse do začetka oktobra, ko je bilo treba končno izobliko- bra, je rečeno, da se partija »ne vati stališča zaradi odmeva pobude 121 intelektualcev v javnem mnenju. Nerazumevanje pri levih stran- zavzema »Deklaracija 121«. Po- Federacijo prosvetnih delavcev — kuj1 j® bilo mogoče nekako raz- udarila je, da »nepokorščina ni kot datum manifestacij so naložiti, in sicer ne le s tem, ker Se bila nikoli stališče delavskega povedali 27. oktober) v glavnem druge delavske in demokratične ie -dejanje 121 javnih delavcev gibanja« in da »na kolektivni odzvali tej pobudi intelektualske organizacije preprosto priključi-razhkovalo od okvirov in metod' problem ni mogoče odgovoriti, z mladine, pa so stranke zavzele jo«. O takšni akciji je treba od-alžirske politike teh strank, tem- individualnimi dejanji obupa«, različna stališča. Zadržano, celo ločati skupno, KPF mora o tem vec tudi zaradi tega, ker je bila ker je ta problem mogoče rešiti nenaklonjeno stališče Socialistič- povedati svoje, take metode ne deklaracija razen odpora proti .le ž bojem množic. Po drugi ne stranke je dobilo izraz tudi v koristijo enotnosti itd. — s takš- vladnim činiteljem tudi svoje- strani pa se je KPF zdelo pri- dejstvu, da socialistična sindikal- vrstna kritika levice in neučin- memo poudariti svojo solidar- na centrala »Force Ouvriere« ni kovitosti njene akcije v vsem nost s podpisniki deklaracije kot sprejela pobude Študentske zve- problemu nasprotniki alžirske vojne in ze, čeprav bodo člani te centrale coske levice niti v tej novi krizi najbolj življenjskem francoskega naroda. Na najizrazitejšo obsodbo je naletela »Deklaracija 121« pri vodstvu Socialistične stranke, ki jo je označilo kot »tragično za- nimi razlogi je KPF opravičevala svoje zadržano stališče. Vse to priča, da stranke fran- borci za zagotovitev miru, zato v krajevnem merilu vsekakor so- vesti niso dorasle dogodkom. Obje poudarila, da se bo vedno po- delovali pri tem gibanju ne stavila v njihovo obrambo, če bi glede na uradno stališče svoje jih oblasti preganjale. sojajo »individualna dejanja«, ki so dejansko reakcija na nespo-centrale. Združena socialistična sobnost teh strank, da bi razgi- Združena socialistična stranka stranka (ZSS) je v uvodniku svo-blodo« določenega dela franco- kot najmlajša politična skupina jega glasila toplo pozdravila po-skih državljanov, ki niso prispe- se je razcepila v stališčih do de- hudo mladih: »Kot odločni ‘privali k čimprejšnjemu zaključku janja intelektualcev. Nekateri so Staši zveze proti vojni v Alžiriji vojne, temveč k njenemu podalj- zastopali stališče, da bi podpora brez pridržka zagotavljamo vse-ševanju, ker so pozivali k dezer- »Deklaracije 121« odpeljala stran- stransko podporo pobudi NZFS.« terstvu, s čimer so se uvrstili ko v pustolovščino, drugi pa so Zanimivo je, kako je list med »sodelavce alžirske Nacio- menili, da bi obsodba tega deja- »France Observateur« ki je blizu nalne osvobodilne fronte«. Guy nja naprednih intelektualcev pri- tej stranki, komentiral pobudo Molletovi stranki pa se je zdelo spevala k zajezitvi gibanja proti študentske organizacije. Po nje-potrebno obsoditi vladne ukrepe vladni alžirski politiki, torej pro- g0vi oceni je prišla pobuda mla-proti »ustanovno zajamčeni« svo- ti gibanju, ki se razvija med bodi tiska in izražanja mnenja mladino. Vodstvo stranke, ki ga bale množice kot nastopajoče v alžirski drami. Niti v trenutku, ko se javno mnenje vzburka prav zaradi teh individualnih dejanj, te stranke ne doumevajo, da je prišel čas za akcijo, ne pa za deklaracije. In ko nazadnje nastopi pobudnik potrebne akcije, je tradicionalni levici vprašanje veljave več kot vse drugo. ZORICA PRIKLMAJER- Komunistična partija je tudi proti metodam boja, za katere se ZVEDELI SMO, DA... ... bo v dneh od 7. do 11. novembra v Tunisu tretja afriška področna konferenca Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov; na dnevnem redu je razprava o položaju sindikatov v Afriki, dalje sodelovanje sindikatov v boju proti kolonializmu in rasni diskriminaciji ter gospodarski in socialni problemi tega področja. . . se je 120.000 Korejcev, ki živijo na Japonskem, izreklo za vrnitev v Ljudsko demokratično republiko Korejo. V Tokiu in v 40 drugih japonskih mestih so Korejci organizirali zborovanja in demonstracije, da bi si priborili ugoditev tej zahtevi. ... so se v Parizu začela pogajanja predstavnikov Francije in Mavretanije o neodvisnosti te afriške dežele. Pričakujejo, da bo postala Mavretanija samostojna 28. novembra letos. ... se je število nezaposlenih v Zahodni Nemčiji znižalo septembra na 111.644 ljudi. V istem času je osrednji urad za zaposlitve registriral 524.000 prostih delovnih mest. ... se je na Švedskem v prvih osmih mesecih letošnjega leta znižala proizvodnja osebnih avtomobilov za 19.000 v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Kot poglavitni vzrok za znižanje proizvodnje navajajo večje davčne dajatve, ki so jih uveljavili v začetku letošnjega leta. . , • | .... W je podpirala večina, pa je zavzelo tretje stališče: metode individualne nepokorščine je obsodilo, sprejelo pa je možnost kolektivnega odrekanja pokorščine; obsodilo je dezerterstvo in beg v tujino, zahtevalo pa je delo v armadi in med mladino v smislu »javnega in kolektivnega odklanjanja vojne v Alžiriji«. Značilno pa je, da to nesoglasje francoskih levičarskih strank s pobudo inteligence ni prineslo nikakršne pozitivne akcije, torej niso predložile proti akciji, ki so jo ocenile kot nepravilno, prav nobene dejanske akcije ali zamisli. - Po drugi strani pa je »Deklaracija 121« prav kot verižna reakcija sprožila nove organizirane nastope, spet v glavnem med intelektualci. Nekaj univerzitetnih profesorjev iz Pariza in iz drugih mest — pridružili so se jim štirje sindikati prosvetnih delavcev (učiteljev, predavateljev srednjih in tehniških šol) — je objavilo »Poziv javnemu mnenju«, v katerem se zavzemajo za usta-vitev sovražnosti in za mir s pogajanjem brez vnaprejšnjih pogojev in brez izključnosti. Razen tega je univerzitetna mladina nastopila s pobudo, da bi organizirali zares splošno nacionalno akcijo. Nacionalna zveza francoskih študentov (NZFS) je namreč napovedala za konec oktobra manifestacije za konec vojne v Alžiriji ter pozvala vse napredne organizacije in demokratično usmerjene posameznike, naj sodelujejo pri tej akciji. Medtem ko so se sindikati (skupno z Generalno konfederacijo dela, s Francosko konfederacijo krščanskih delavcev in s Gost iz Afganistana Afganistan je ena izmed azijskih dežel, ki se v svoji zunanji politiki ne veže za noben vojaški blok. Ameriški inženirji delajo na nekaterih hidrocentralah, inženirji iz SSSR pa regulirajo prestolnico Kabul, gradijo letališča in ceste v notranjosti dežele. Afganistan je prejel od ZSSR kredit — 100 milijonov rubljev, ki jih bo potrošil v prvem petletnem planu. Mohamed Zahir Sah je kralj Afganistana. Od 30. oktobra do 7. novembra letos bo uradno prijateljsko obiskal Jugoslavijo. Mohamed Zahir šah je bil rojen 15. oktobra 1914. leta v Kabulu. Po osnovnošolski vzgoji so ga 1924. leta poslali v Francijo, kjer je končal srednjo šolo. Po tem se je vrnil v uspel tudi po drugi svetovni Afganistan, kjer je v Kabulu vojni. V notranji politiki si končal afganistansko vojaško prizadeva, da čimprej razvije akademijo. Leta 1932. so Mo- svojo zaostalo deželo in zate-hameda Zahira Šaha imenova- gadelj sprejema pomoč in podli za namestnika afganistan- pisuje pogodbe o posojilu z skega ministra za narodno vsemi državami, vendar pod obrambo, septembra nasled- pogojem, da se le-te ne meša- njega leta pa za prosvetnega ministra- Po očetovi smrti — kralja jo v notranje zadeve Afganistana. Mohamed Zahir Šah je obi- Mohameda Nadira Šaha — 8. skal 1957. leta Sovjetsko zve-novembra 1933. leta, je Moha- zo. Pod njegovim vodstvom med Zahir Šah zasedel kra- vodi afganistanska vlada poli-Ijevski prestol. Odtlej vodi na tiko, ki si prizadeva reševati zunanjepolitičnem področju ne- zapletijaje na miren način: odvisno politiko. V tem je prek OZN. tudi avtomobila, na katerem 3 bila parola »Ciper je turški!" * avtomobila pa so kričali: »Dorn^ te, rušite, vendar ne ropajt®-Policija sploh ni posredovala- MOGOČE JE BIL MITING Bivši obrambni minister hem Menderes je pred sodišč®1" spet pogreval popolnoma zmotn® zagotovitev, da so demonstracil® septembra 1955. leta organiziral' komunisti. »Ne morem si misli' ti,« je rekel, »da bi ljudje, ki s® vodili državo, dovolili takšno uničevanje.« Pristavil je še, -o® so mogoče dovolili protigrški mi' ting, ker so bile tedaj tudi v Grčiji demonstracije.« Seveda j® izjava bivšega obrambnega mini' stra povzročila smeh v dvorani- JASI ADA V SLUŽBI TURIZMA Ob sodni obravnavi na Jaši Adi je prišlo do nekaterih posle-dic, ki jih organizatorji sploh ni' so predvideli. Sodna obravnava je namreč postala zelo privlačna za tuje turiste. V carigrajskem pristanišču sta se te dni pojavih dve ameriški luksuzni čezoceanski ladji z nad 1200 turisti. Le-ti so prek ameriškega konzulata zaprosili, da bi obiskali Jaši Ad° in da bi jim dovolili vsaj pokukati v dvorano, kjer teče sodn8 obravnava. Seveda so jih zavrnili, vendar so jim ustregli s tem, da so na ladjah vrteli filme 0 sodni obravnavi, ki jih vsak dan snemajo. Turško občinstvo ten filmov še ni videlo. VTISI IN MNENJA Sodno obravnavo na Jaši Adi je spremljal tudi te dni kot opazovalec predsednik mednarodnega združenja pravnikov, znan' švicarski advokat Nicole. Novinarjem je izjavil, da sicer ni ničesar razumel, kar so govorili« vendar da ima odličen vtis 0 vodstvu obravnave. NERODNO JE PRIZNATI Zahodnonemški obrambni minister Strauss je ukazal, da natančno preiščejo incident, do ka-katerega je prišlo ob vrnitvi angleške kraljice Elizabete II. 'n njenega soproga z letalom iz Ko-penhagena v London. Nad ozemljem Zahodne Nemčije, 30 kr* or na namreč na Slovenskem izšla še Fa odrasli oddelkih nobena učna kn..ga) ki w jQ „ „ . „ , ^ t-oo lahko uporabljali slušatelji na Za- ^stvo teh oddelkih. Zato si predavate- lji pomagajo z učbeniki za redne potrdil že deset učnih načrtov Poglavje zase v problematiki oddelkov za odrasle je predava- za oddelke za odrasle: za osem- šole — toda tudi teh je premalo etko, za strojni m elektro odde- in kar je še slabše, pogosto sploh lek srednje tehniške šole, za gu- niso več primerni za pouk _ kl marski in čevljarski oddelek Nemogoče je v enem samem sestavku v celoti prikazati program izobraževanja neke delavske univerze. Zato samo nekaj značilnosti, hkrati Pa nekaj novosti, ki so jih predvideli v programu delavske univerze v Trbovljah. Predvsem so ugotovili, da klasične oblike niso več primerne in da postajajo vse bolj aktualne sodobnejše oblike. Tako so za novo sezono predvideli kar pet takih novih oblik in to: »Vi vprašujete — mi odgovarjamo«, »Razgovori ob sedmih«, »Ljudska tribuna«, “■Večeri na vasi« in »Klubski večeri«. Tako naj omenimo, da bo poseben aktiv tovarišev Pri Delavski univerzi odgovarjal na razna vprašanja državljanov, razen tega pa organiziral tudi razgovore o teh vprašanjih. »Razgovori ob sedmih« so namenjeni vodilnim članom SZDL, sindikalnih organizacij, LMS, oblastnih organov, svetov in drugim, na njih pa bodo govorili o najrazličnejših aktualnih družbenih in političnih problemih pri nas. V okviru »Ljudske tribune« bo za širše ter najaktualnejše sodobne probleme družbe, komune in zunanje politike organiziranih najmanj osem do deset predavanj, namenjenih kar najširšemu krogu državljanov. Vrsto predavanj in razgovorov pa predvidevajo tudi v novi obliki »Klubski večeri«. V programu politično ideološkega izobraževanja naj omenimo seminar za vodstva sindikalnih organizacij, kjer bodo govorili o perspektivnih nalogah našega gospodarskega razvoja, o metodah dela sindikalnih vodstev in o vodenju sestankov. Seminar bo enodneven in naj bi se ga udeležili voljeni člani vodstev sindikalnih' organizacij. Pester program Program družbeno ekonomskega izobraževanja trboveljske Delavske univerze predvideva večerno šolo za delavsko samoupravljanje ter vrsto seminarjev in tečajev, tako za izobraževanje organov samoupravljanja, za izobraževanje članov delovnih kolektivov — proizvajalcev, za izobraževanje .članov zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug, za izobraževanje družbenega upravljanja ter vrsto predavanj s področja gospodarstva in socialnega zavarovanja. Tako bo letošnjo jesen pričela z delom večerna šola za delavsko samoupravljanje, ki bo ena od sistematičnih oblik družbeno ekonomskega izobraževanja. Ta šola je v prvi vrsti namenjena predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij ter ostalim članom delavskih svetov in upravnih odborov, članom klubov mladih proizvajalcev in članom odborov sindikalnih podružnic. Poleg redne šole za delavsko samoupravljanje pa bodo organizirali še seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov ter komisij pri delavskih svetih v strnjeni obliki ali pa občasna redna predavanja. Med oblikami strokovnega in splošnega izobraževanja naj omenimo večerno osemletko, večerno ekonomsko srednjo šolo, večerna oddelka Tehnične srednje šole (strojni in elektrotehnični oddelek), enoletno večerno administrativno šolo, kmetij sko-gospodarsko šolo, jezikovne tečaje iz slovenščine, angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. seminar o vodenju sestankov, seminar »Odnosi v podjetju«, seminar s področja socialnega zavarovanja, tečaj za vodenje premoženjsko pravnih zadev ter še več drugi tečajev, seminarjev in raznih predavanj. Prav tako so pripravili bogat program tudi za poljudnoznanstveno izobraževanje. (k) pa niso taki, da bi jih lahko s pridom uporabljali tudi slušatelji na oddelkih za odrasle. Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih je sicer že pripravil skripta za 18 predmetov, vendar je to v primerjavi s potrebami še vedno samo pionirsko delo. Zato pa je toliko bolj vredno omeniti pobudo Zveze delavskih in ljudskih univerz, da bo začela izdajati skripta za posamezne predmete od začetne stopnje šolanja, to je od osemletke pa vse do stopnje višjega šolstva. Razumljivo je, da bo v tem primeru šlo le za splošne predmete, kot so matematika, fizika, kemija in da bo ostal problem skript za nekatere ozko strokovne predmete še vedno nerešen, pravzaprav da ga bodo morali reševati predavatelji sami. Po načrtih naj bi bila ta skripta sestavljena iz posameznih zvezkov, sestavljenih po načelu: razlaga snovi, njeno utemeljevanje na primerih in slednjič vaje, ki bi se združevale v smiselno zaokrožene lekcije, poglavja. Ta skripta sicer ne bodo pisana zgolj za oddelke za odrasle, namenjena so predvsem vsem tistim, ki si žele pridobiti kar koli, kakor koli in katerokoli znanje, vendar jih bodo lahko s pridom uporabljali slušatelji na prav teh oddelkih. To je za zdaj osnovna problematika oddelkov za odrasle. Dovolj pereča, da bo treba za posamezne probleme čimprej poiskati rešitve. Se posebno zdaj, ko tako rekoč iz dneva v dan raste želja in potreba po izobraževanju, ko nastajajo vedno novi oddelki za odrasle. S. B. isiiiiiiil! Illllllpllllllllilllllllfllllilill PO POSVETOVANJIH O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU ZAVODA LRS ZA PRODUKTIVNOST ® Za dobro organiziran izobraževalni center je v prvi vrsti potrebna pomoč upravnih in samoupravnih organov gospodarske organizacije. ® Dejavnost centra je tesno povezana tudi z dejavnostmi drugih slhžb v podjetju. =|f Kot že rečeno, prav vsa posvetovanja Zavoda LRS za j|g produktivnost potrjujejo trditev, da so številna izobraževalna HH središča že postala pomembne izobraževalne institucije zno-gg= traj gospodarskih organizacij. Kljub tej splošni ugotovitvi pa === smo morali pripomniti, da je za smotrn in nepretrgan proces g izobraževanja na delovnih mestih še vedno Ahilova peta, kot m bi lahko rekli, analitična ocena delovnih mest, profili kadrov Ig na konkretnih delovnih mestih in planiranje potreb po izo- braževanju. Uspešnost izobraževanja na delovnih mestih pa m je v veliki meri pogojena tudi z organizacijsko ss strukturo izobraževalnega središča, pravzaprav z o d n o-=== sa med upravnimi in samoupravnimi organi gospodarske H^l organizacije ter izobraževalnim središčem. V kolikšni meri HH Pa Prav to slednje vpliva na smotrnost in nepretrganost v si-stemu izobraževanja za delovna mesta, naj pove naše današ-= nje razmišljanje. Ul Že na prvem posvetovanju za metalurško in rudarsko r-aaa stroko v Železarni Store se je izkazalo, da je za dobro orga-niziran izobraževalni center v prvi vrsti potrebna pomoč gg upravnih organov gospodarske organizacije. Kjer so upravna =^g vodstva in samoupravni organi spoznali, da nagrajevanje po delu terja tudi izobraževanje za delo, da nadaljnji razvoj ------ podjetja ni odvisen samo od novih strojev, temveč v prvi fHf vrsti od strokovne usposobljenosti proizvajalcev, tam so izo-gH braževalna središča v razmeroma kratkem času zaživela. Te = gospodarske organizacije so izoblikovale tudi trdno organi-H! zacijsko strukturo izobraževalnih središč, z vodjem centra, g= strokovnim svetom in zborom inštruktorjev za teorijo in HH prakso, ki sicer samostojno, a v tesni povezanosti z drugimi HH službami v podjetju, delujejo v sklopu kadrovsko-socialnih mi služb. Tako na primer izobraževalni center kranjske Iskre H|g tesno povezuje svojo dejavnost s HTZ službo, statistično ll! kontrolo, kontrolo kvalitete proizvodnje, planske službe, in-irTij dustrijskega psihologa v podjetju... Vse to pa nedvomno daje izobraževanju v tem središču dokajšnjo mero sistema-==: tičnosti in smotrnosti. === Manj utrjena je organizacijska struktura izobraževalnih središč v tistih gospodarskih organizacijah, kjer upravni or-gani še niso spoznali potreb po izobraževanju za delovna mesta, kjer nekako z nezaupanjem gledajo na razvoj izobra- ZAUPANJE M NEZAUPANJE ževalnih središč in kjer nagrajevanje še ne stimulira proizvajalca, da bi se izobraževali za delovno mesto. V teh primerih lahko govorimo o centru za izobraževanje kot o eni osebi, to je o inštruktorju za metodo, organizacijsko pa je tak center v večini primerov zelo nesamostojen, njegova dejavnost se ne prepleta z drugimi službami v podjetju. In nujna posledica takega stanja je, da programi v teh izobraževalnih središčih skušajo zadostiti le trenutnim potrebam proizvodnje, da so tako rekoč alfa in omega vsega izobraževanja le seminarji za organe delavskega samoupravljanja, jezikovni tečaji, in kvečjemu še tečaji o HTZ zaščiti, administrativni tečaji... Izobraževalni center pa v takih podjetjih sploh ne deluje v sklopu kadrovske socialne službe, kajti v veliki večini primerov je gospodarske organizacije tudi nimajo, temveč je organizacijsko vezan na splošni sektor nodjetja ali pa celo direktno na upravno vodstvo podjetja. Vendar je treba pripomniti, da je upravičena takšna struktura pri manjših in. organizacijsko nerazvitih gospodarskih organizacijah. Na posvetovanju predstavnikov industrije gradbenega materiala in gradbeništva pa se je najbolj očitno pokazalo, da nekatera manjša podjetja sploh ne ustanavljajo centrov za izobraževanje in da ostajajo le pri komisijah za strokovno izobraževanje pri organih delavskega samoupravljanja. Tako je v večini slovenskih opekam, tako je v Tehnogradnjah, tako v podjetju Gradbenik v Izoli, tako v ljubljanskih podjetjih Izolirka, Cevovod ... Zanimiva pa je rešitev tega problema v treh mariborskih gradbenih podjetjih: SGP Konstruktor, SGP Stavbar in SGP Gradnje so namreč osnovale skupno izobraževalno središče. Prek posameznih članov v operativnem svetu -centra so vse tri uprave omenjenih podjetij neposredno povezane s centrom, preko posameznih članov v upravnem odboru centra pa vsi trije delavski sveti omenjenih podjetij lahko povsem neposredno usmerjajo izobraževanje v izobraževalnem središču. V čem je prednost te združitve bo bržkone vsakomur razumljivo, če povemo, da vsaka od teh treh gospodarskih organizacij ne bi mogla zagotoviti svojemu izobraževalnemu središču niti najosnovnejših delovnih pogojev. Z združenimi silami in sredstvi pa je ta problem odpadel ali pa se vsaj poraja v bolj »mili podobi«. Vzroki, da manjše gospodarske organizacije ne, ustanavljajo svojih izobraževalnih središč, so objektivni: premajhno število zaposlenih, premalo inštruktorjev, preveč skromna finančna sredstva v skladih za kadre, prostori... Od tod tudi pobuda, naj bi se v prihodnje osnovali tako imenovani bazenski izobraževalni centri, kjer naj bi se strokovno izobraževali delavci sorodnih gospodarskih organizacij določenega večjega področja. Pobuda sicer ni povsem nova. saj je bilo že pred časom precej govora o občinskih in krajevnih izobraževalnih centrih, zasluži pa vso pozornost že zaradi tega, ker doslej še ni prišlo do pomembnejšega premika v tej smeri. Prav zaradi omenjenega tudi ne bi bilo smotrno, da bi si vsaka gospodarska organizacija ustanavljala svoje izobraževalno središče. Center naj bo le tam, kjer so za to najosnovnejši pogoji, ki lahko zagotavljajo nepretrgan in sistematičen proces izobraževanja za delovna mesta. Manjše gospodarske organizacije s sorodno proizvodnjo in sorodnim proizvodnim procesom naj bi si zato ustanavljale skupna izobraževalna središča ali pa naj bi izobraževal^ svoje delavce v krajevnih, občinskih ali bazenskih centrih. Predvsem teoretični del izobrazbe naj bi dobili proizvajalci v teh skupnih centrih, praktično pa naj bi se izobraževali in strokovno izpopolnjevali na delovnih mestih v svojih podjetjih. To je, vsaj kot se je pokazalo v poslednjem obdobju, edina pot, da si manjše gospodarske organizacije zagotove zadosten priliv delavcev in da dvignejo raven strokovne usposobljenosti že zaposlenih proizvajalcev. Vsekakor pa je treba ob koncu tega razmišljanja ponovno zatrditi, da bo tudi v bodoče potrebna za smotrnost in nepretrganost v sistemu izobraževanja za delovna mesta v prvi vrsti pomoč, zaupanje, razumevanje in dolgoročna kadrovska politika upravnih in samoupravnih organov gospodarske organizacije. BOJAN SAMARIN nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllilllllllllllllUlllllll^p^Si^fSiipifšSsif®?-!® I Takšen je svetlobni pult centralne komandne prave za separacijo premoga, ki ga je podjetje »Elektrosignal« (včlanjeno v poslovnem združenju »AVTOMACIJA«) izdelalo za kombinat črnega premoga na Kosovem polju. Prižgane in ugasnjene signalne luči ter posamezne osvetljene puščice, ki jih vidimo na sliki, opozarjajo delavca, ki upravlja s to napravo (za to delo zadostuje priučitev) na vsako napako in motnjo tehnološkem procesu. Pritisk na ustrezni gumb potem brž prepreči kakršno koli večjo škodo. V podjetjih zdaj precej govorijo o modernizaciji in avtomatizaciji ne le posameznih strojev in naprav, ampak po možnosti kar celotnega proizvodnega procesa. Nič čudnega, če se ljudje pozanimajo za vsako tako napravo, da le zvedo zanjo. Na sejmu »Sodobna elektronika« je na primer pritegnil posebno pozornost obiskovalcev avtomatski komandni center za rudniško separacijo, ki je do zadnjega vijaka delo domačih rok. Nič zato, če se je v spomin obiskovalcev morda bolj vtisnilo nenehno prižiganje in ugašanje lučk na svetlobnem pultu te naprave, precej manj pa praktični pomen takih komandnih centrov. Tudi tako je vsak razumel, da pri nas delamo že zelo imenitne reči, ki — če so strokovno pojasnjene — postanejo še bolj imenitne. »Zanimajo Vas torej naše avtomatske centralne naprave, ali komandni centri, kakor jim pravimo?« Ing. Rudolf Placeriano iz ljubljanskega podjetja »Elektrosignal«, kjer že nekaj let izdelujejo tudi te naprave, ni čakal, da bi mu pritrdil. »Veste, nikar ne mislite, da smo prav v našem podjetju znova odkrili smodnik. Toda ponosni smo, da smo z našim delom in trudom omogočili, da teh stvari ni treba več uvažati. Sicer pa je bistvo komandnih cen- trov prav to, da s centralnega mesta vklapljamo vse ali vsaj večino naprav, ki sodelujejo v določenem delu proizvodnega procesa. V našem primeru, pri komandnih centrih za rudniške separacije, gre torej za centralno vklaplja-nje vseh motorjev tekočega traku. S takim načinom vodenja proizvodnega procesa je prihranjeno precej truda in časa, da ne govorim o boljšem in nemotenem delovanju takih naprav.« Skratka, imenitna zamisel. Kam pa bi prišli, če bi morali nekateri delavci ČLOVEK IN SKRIVNOSTI NJEGOVIH MOŽGANOV o»kliuč« Če bi koga vprašali, kateri organ je najbolj zapleten med vsemi, kar jih je ustvarila narava, bi bil odgovor prav gotovo takle: človeški možgani. Celo najpopolnejši »misleči« elektronski, kibernetski stroji so otroška igrača v primerjavi s procesi in operacijami, ki se vrstijo v človeških možganih. Spričo tega je povsem razumljivo, da si inženirji in fiziologi čedalje pogosteje zastavljajo vprašanje: »Kako delujejo človeški možgani?« ... Medicincem in biologom je uspelo razporediti na posebne valove vse živce človeškega in živalskega organizma. Izračunali so celo, da sestavlja človeški živčni sistem 15 milijard celic. Elektrofiziologi pa so proučili elektriko in električne pojave v posameznih živcih. Vsak živec, tudi najmanjši, je pravzaprav snop, sveženj, kopica mnogih drugih posameznih živcev. In kolikšna je živčna celica? Neznansko majhna: v kubičnem centimetru bi bilo dovolj prostora za 10 milijonov celic. Že davno so znanstveniki razmišljali, kako bi otipali celico živca z izredno občutljivim instrumentom ali pripomočkom. Vrata v to skrivnost pa so bila zaprta. Izdelali so aparate, s katerimi je bilo mogoče meriti električne valove človeških mpžgan, vendar registracija teh -valov ni zadoščala za razlago šuma milijarde celic, še manj pa je bilo mogoče po teh valovih spoznati celo vrsto raznih drugih živčnih šumov. Sele nedavno so znanstveniki našli ključ, ki odpira ta vrata v skrivnosti celic človeških možgan. Ključ je pravzaprav drobcena steklena paličica, ki ima na koncu komaj desettisočinko milimetra premera. Temu instrumentu so dali fiziologi ime mikroelektroda. Ne da bi poškodovala živčno celico, je mikroelektroda prodrla vanjo in izmerila električni potencial med površino in notranjostjo celice. Mnogi znanstveniki v raznih deželah in različnih laboratorijih so svoje raziskave strnili v ugotovitev, da znaša električni potencial več stotink volta. Živčna celica, ena iz kopice petnajstih milijard, pa je zelo zapletena reč. Poglejmo na primer, kaj je vir elek- trike pri ljudeh in živalih? Pozitivno in negativno naelektreni ioni. Teh je mnogo zunaj in znotraj v celici. Dražljaj v celici: ioni naglo spremenijo položaj, električni »potencial« se naglo veča. Živčni vršički prestrezajo »signale«, ki jih potem posredujejo dalje s hitrostjo 360 km na uro. Mikroelektroda naj bi pomagala pojasniti razliko med celicami v možganih in tistimi v hrbteničnem mozgu ali med celico očesnega živca in celico živca v srcu itd., to pa ni lahko. Vseh teh petnajst milijard celic namreč deluje zapleteno, v tesni medsebojni povezanosti, kakor pravimo. Konček ene celice je »gumbek«, ki se dotika površine sosednje celice. In zdaj: kako potujejo signali s kraja dotika? Znanstveniki imajo različna mnenja. Nekateri menijo, da draži sosedo elektrika, ki »zdrvi« po živcu. Tako pravijo pristaši električne teorije o prenosu dražljajev med živci. Drugi pa sodijo, da prenaša dražljaj posebna kemična snov, ki jo izloči »gumbek« na koncu živčne celice. Leta 1953 so pod elektronskim mikroskopom, ki je povečeval 50.000-100.000-kratno, fotografirali v tem »gumbku« mehurčke, ki so se razleteli v trenutku, ko je prišel »signal« z mesta stika, »Ključ« so torej našli, zdaj pride na vrsto nadaljnje proučevanje notranjosti celic živcev, ne vseh hkrati, temveč le ene ali nekaterih iz kopice 15 milijard, kolikor jih ima človek. Z vsemi temi problemi so se ukvarjali na nedavnem kongresu elektrofizi-ologov v Kijevu, kjer je imel glavno poročilo sovjetski znanstvenik P. G. Kostjuk. D. M. in strokovnjaki skakati od stikala do stikala in iz nadstropja v nadstropje, da bi uravnali nemoten potek dela, ki teče v določenem večjem prostoru. V rudnikih »Tito« v Banovičih imajo na primer rudniško separacijo, ki zavzema površino 3600 kvadratnih metrov v več etažah, objekt sam je visok 32 metrov, tekoči trak v separaciji pa poganjajo sto štirje elektromotorji. To bi se nahodil delavec (najbrž pa bi bilo več delavcev), če bi bila stikala in ostale komandne naprave montirane na posameznih motorjih. No, centralna komandna naprava poskrbi, da »sprehajanje« ni več potrebno, saj vodja določenega dela proizvodnega procesa (v našem primeru separacije) na svetlobnem pultu nenehno spremlja delovanje naprav (na to ga opozarja prižiganje in ugašanje raznih žamic), ki jim sicer vsak čas lahko uravna delovanje po svoji želji. Potem pa, ko taka naprava steče, za to je potrebno nekajkrat pritisniti na gumb (kolikokrat, več ali manjkrat, je odvisno od tega, do kakšne stopnje je komandni center izpopolnjen) obvelja beseda avtomatov! Najsi se že dogodi kar koli, avtomati bodo posredovali, če bo treba, tudi ustavili stroje. Res, lepa reč bi se pripetila, če bi, na primer, sredi transportnega traku nenadoma odpovedal eden izmed motorjev. Kjer v rudnikih še nimajo avtomatskih komandnih centrov za separacije (v Sloveniji doslej še nikjer, prvi pa bodo dobili tak center v Kočevju) bi na takih točkah brž prišlo do znatnega koničenja premoga. Tudi potem, ko bi bila okvara popravljena, bi to še precej časa (glede na to. kako bi se delavci v separaciji znašli v trenutni zmedi) oviralo nemoteno delo. Centralna komandna naprava ne dovoli take zadrege. Kadar se, vzemimo enak primer, pokvari motor nekje v transportnem traku, avtomati takoj izključijo ne le motor, ampak tudi vse tiste, ki so v tehnološkem procesu pred njim. Taka avtomatska komandna naprava torej nudi dragoceno, naglo in učinkovito pomoč. Zanimivo je tudi to, kako teče ponovno vključevanje zaustavljenih naprav. Najprej utripajoča luč opozori delavce, da se umaknejo stran od strojev. Vsakogar, ki to opozorilo prezre, ponovno opozorijo z raznimi zvočnimi signali. Komandni center avtomatsko posreduje vse te signale do vsake naprave, ki jo upravlja, tako da je opozorjen prav vsakdo, ki bi se v tem času zadrževal v bližini teh naprav. Kakršna koli »objektivna« opravičila za morebitne nezgode, ki bi se pripetile, če delavci ne bi bili obveščeni, da se bo delo odvijalo naprej _ (to se zdaj rado dogodi, saj opozarjanje s klicanjem nič kaj ne zaleže), torej tudi odpadejo. Komandni cetri, ki jih zdaj izdelujejo v podjetju »Elektrosignal« so zdaj taki, da je treba pritisniti na^gumb za vsak stroj posebej, ki je vključen v komandni center. Ko bodo naročniki (predvsem rudniki, silosi, cementarne in na sploh težka industrija) zahtevali bolj izpopolnjene komandne naprave, ki bi zgolj z enkratnim pritiskom na gumb sprožile celotni proces, bo »Elektrosignal« zlahka uresničil tudi take zahteve. Namesto tipkal (gumbov) bi bilo namreč treba vgrajevati posebne časovne releje, ki pa so zdaj razmeroma dragi. Drugače rečeno: več sredstev bodo imela podjetja na razpolago, več bolj dognanih (in ne samo najbolj preprostih) avtomatskih naprav jim bo na voljo. V gospodarskih organizacijah že zdaj uporabljajo najbolj različna sredstva za kontrolo in vodenje proizvodnih procesov. Pri komandnih napravah, kakršno omenjam, gre predvsem za to, da so vsi elementi takih naprav združeni na enem mestu, kar potem zagotovi bolj učinkovito delovanje kontrolnih, oziroma krmilnih naprav, s tem pa tudi omogoči boljšo delovno storilnost in večjo proizvodnjo. Že samo zato so utemeljeni nekaj večji stroški za te naprave, v primerjavi s klasičnimi (v teh primerih, je treba nekaj manj spojnih kablov). Ob vse večjem zanimanju podjetij za avtomatizacijo je očitno, da so gospodarske organizacije že spoznale, da sem jim v te namene vložena sredstva res bogato obrestujejo. —mG Od tod in tam HLADILNIKI ZA DREVJE V nekem Inštitutu na Floridi so izdelali tako velik hladilnik, da je vanj mogoče spraviti dorasel pomarančevec ali katero drugo tropsko sadno drevo. Take hladilnike hodo uporabljali predvsem znanstveniki, ki proučujejo učinek mraza na tropsko sadno drevje. Temperaturo in vlago merijo instrumenti na vrhu 15-tonskega hladilnika, katerega deli so tako oblikovani, da je napravo lahko razstaviti in prepeljati. NOVA PADALA Najnovejši izum nekega ameriškega vojaškega oporišča je padalo, iz katerega se padalec zlahka izmota, potem ko ga ne potrebuje več. Trije trakovi so pritrjeni na ramena s tremi zaponkami, ki imajo gumbe. Dokler padalec pada, se zaponke nikakor ne dajo odpeti, brž ko prileti na tla, pa se reši padala s tem, da pritisne na tiste gumbe. Potem se padalsko platno avtomatično loči od padalca, ki se mu ni več treba izmotavati iz zapletajočih se vrvi. KONSERVE BREZ KLJUČEV V Ameriki so začeli izdelovati nove kon-serve, ki jih ni več treba odpirati s posebnim ključem, temveč s trakom, torej podobno kot na primer celofanski omot na cigaretnih škatlicah. Trak je iz aluminija, na koncu ima jeziček. Ce se ho nova zamisel obnesla, se ho verjetno kmalu uveljavila. Ključe za odpiranje konserv bomo morda čez čas gledali le še v muzejih. OD PIŠTOLE DO PUŠKE: DESET SEKUND Član nekega kanadskega lovskega združenja je izdelal pištolo, ki jo je mogoče spremeniti v puško kalibra 22. Premičpo cev pištole lovec odstrani, potem pa mehanizem vstavi v okvir puške, ki je v desetih sekundah priperavljena na strel. Za vse to ne potrebuje orodja, ker vse opravi s prsti. bila stolpna ura na mestnem gistratu. Nezadovoljno je 9^ Razbita iznajdba Niirnberški ključavničar Hennleim — žival je v šestnajst^ stoletju — je imel ure nadvse r“ ' zato je zavzeto poslušal, kako ? gledej. smešne majhne peščene ure, . === so jih nosili mlajši ntirnber* 55= meščani privezane na koleno. »Neumnost,« je godrnjal. ==- delati bi bilo treba pravo ut' i!|§ takšno, da bi jo človek zares (<* HH ko nosil pri sebi- Seveda i|! ne smela imeti nerodnih uteži 1 §|!| takih reči.« j|g| Po cele dneve je sedel v svol HH delavnici, opraviti si je dal ^ gg! drobceni napravi, podobni ® gH benčku. Pol leta se je ukvarjal H= to rečjo. Kolesca za uro so^ , gg! že izdelana, mehanizem pa še jm deloval. Mojster Hennlein n'lkZn igg kor ni maral, da bi mehanik . |m njegove ure poganjale uteži, im maral za kladivo. Žena ni verjela, da bo m uspela ta zamisel. Menila ja, " === zaradi tiste drobne reči zapravil dragoceni čas, ki bi ga lahko koristil za donosnejše delo, P11 |H! katerem bi tudi zaslužil. Ko je Hennlein po hujšem & im kanskem prepiru odšel od don^ šUg ker ni več maral poslušati očji* kov, je jezna žena stopila v f= lavnico in prevrnila mizo Z nle govim orodjem. Drobna urica J ^ mi na tleh razpadla na sestavne ^ b== le, nanjo so padli s police še žc° jH! Iji in ključi. Hennlein se je vrnil, njeg°®a urica je bila razbita na koščke‘ mi Kolesca, ploščice, ohišje, kazala =s in vijački so ležali raztreseni 4 gg polomljeni na tleh. == Ves iz sebe je bil ključava^ čar. Mislil je, da se mu bo zinf' !!|| šalo. Strmel je v razmetane droa^ gg ne predmete, njihov odsev je n11' m gotal v kalnih očeh. Tik zravC" == ohišja pa je zagledal ključek l" gl! jekleno vzmet... Viba! Ključ! Mar bi viba ^ HH ključ ne mogla poganjati njegov* ure namesto tistih uteži in batoV’ V trenutku največjega razo' §f!g čaranja in obupa se mu je utrnila najbolj posrečena misel. Zdelo se mu je, da njegova &e' mi lavnica ni več dovolj vama, svO' == je delo im izum je hotel primerno === zavarovati. Stekel je k prijatelj11' === ki je bil mestni župan, in mu raZ" HH ložil svojo čudno prošnjo: »Ukaži, naj me zapro! V 2°' poru naj bom vse dotlej, doklc1 = ne bom uresničil svojega izumo^ Razložil mu je, kaj ima v mi' H|j slih. Župan se je smejal, mojs^J pa je vztrajal pri svojem. Naza. HHI nje je župan skomignil z ramen* !|j in — ugodil nenavadni prošnji. m§ Nekaj tednov je mojster Pettr Hennlein delal zaprt v sobici mH magistratu. Potem je poklical Vai‘ gm nika in mu naročil, naj gre P0 |m župana. gg Pritekel je župan in ostrrne}- im v Hennleinovi roki je bila ura, je tiktakala! »Ta drobna jeklena vzmet P0'. im ganja kolesca,« je vneto razlagi jgl! izumitelj. »S tem ključkom Va s ura navija!« Istega dne je dal župan mi glasiti po Niimbergu, da je mo]" m ster Peter Hennlein izdelal Pr^ !m žepno uro, ki si jo lahko vsaka0 ogleda na občini. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis v I. letnik dopisne ekonomske srednje šole v dopisno administrativno šolo v L in II. stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole (osemletka) v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik Glede na veliko zanimanje in povpraševanje podaljšujemo vpis za vse šole in tečaje do 31. oktobra t. L, za administrativno šolo pa do 15. decembra t. 1. Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije ZB in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov pa se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Prijave pošljite na naslov: Dopisna šola, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli — Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-043. Za posebne informacije priložite znamko za, odgovor v znesku 20 din. Obveščamo vse vpisane in tiste, ki se bodo še vpisali, da bodo prve pošiljke gradiva sledile v začetku novembra t. 1., za administrativno šolo pa v januarju 1961. V PATI Vanje ni uprt soj reflektorjev. Njihovih imen ne pišemo z verzalkami. Toda njih to ne moti. Zanje je del vsakdanjosti, da ob prostem času sedejo za črno-bela polja in se predajo plesu lesenih figur po šahovnici. Ker pa je tekmovanje prav tako del naše vsakdanjosti, se ne zadovoljijo vedno z istimi nasprotniki. In tako vsako leto sedejo šahisti, ki jim je šah razvedrilo, za deske v svojih podjetjih, tovarnah, ustanovah, ali pa gredo v goste. Enkrat tedensko doživljajo veselje ob zmagi, se jezijo ob porazu im nestrpno pričakujejo naslednje kolo. To šahovsko sindikalno prvenstvo se iz leta v leto bolj razrašča. Spodaj. Ni pa moč tega trditi za višjo stopnico, na katero naj bi stopilo najboljše sindikalno moštvo v Sloveniji. Že lanski Bled je dal čutiti, da prihaja končno tekmovanje na mrtvo točko. Za letošnje pa laljko trdim, da je celo — v patu. Pred durmi je namreč že novo tekmovanje, ki se ga bo udeležilo sto in sto sindikalnih moštev po šest igralcev. Se zdaj pa nimamo najbolj- šega v Sloveniji, kot smo ga dobili vsako leto. Ne gre za pokal, ki ga prejme prvi. Ampak, če se nečesa lotimo, izpeljimo do kraja, pa čeprav je »samo« sindikalno tekmovanje. Nikoli ni dobro ostati na polovici poti — v patu. STRAH ALI MALOMARNOST? »S sodelovanjem v športni napovedi pomagate razvoju telesne kulture v vašem kraju .. .« (S talona Športne napovedi) Hočem staviti in vstopim v poslovalnico Jugoslovanske loterije po stavni listek. »Počakajte, morda jih bo kdo prinesel nazaj,« pravijo. In zvem še, tako mimogrede, da so prek radia naprosili vse šmmmm tiste, ki so vzeli več listkov, da \iaj prazne, ki jih niso uporabili, vrnejo poslovalnici, da bodo lahko stavili še drugi. »Ali ti ljudje, ki je njihova dolžnost, da zagotove stavne pogoje, sploh kaj mislijo,« se ujezim. »Mar se boje, da bi s športno napovedjo dobili na lepem preveč denarja?« Če se je že Jugoslovanska loterija lotila športne napovedi, kar je vsekakor koristno in vredno pohvale, potem ne sme biti njenim zastopstvom v posameznih krajih deveta briga. Kar zamislimo si, kako bi bilo, če bi imeli do športne napovedi povsod takšen odnos kot v Ljubljani. Potem prav gotovo ne bi iz kola v kolo dosegli rekordnih številk, ki so prav zadnjo nedeljo dosegle vrhunec: več kot 84 milijonov dinarjev. Od tega je bilo v Sloveniji vplačanih nekaj čez milijon 600.000 dinarjev. , ® Polovico zneska vsakega kola gre za gradnjo športnih objektov v krajih vplačila. Torej ne bi smeli dovoliti, da denar, ki ga ljudje hočejo prispevati za razvoj športa, zamrzne na l»du brezbrižnosti! . Silo l!lllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllll!lll!llllllllllllllllllll!lli!IIIIKIIIIII!l!!lllllllllll!il!llll!llll!lllllllllll[ OSMIČ SO SE ŽE SEŠLI GOSTINSKI IN TURISTIČNI DELAVCI SLOVENIJE, DA NA VSAKOLETNEM ZBORU PRETRESEJO USPEHE IN POMANJKLJIVOSTI SVOJEGA DELA. IN KAKOR VSAKOKRAT SO SE TUDI LETOS OB TEJ PRILIKI POMERILI ŠE NA ŠPORTNEM PODROČJU. NA SLIKI: TRADICIONALNI TEK S PLADNJI llllllllllll!!lll!lllll!l!llllll!lllllllllll!llllllllllll!l!l!l!lll!llllll!l!l!l!l!llllllll!l!lll!l!llllllinil!!l!lll!lll!l!llllllllill ŠPORTNI NARF/FK A lA Portorož kJ-l SJrl.t-l.llm 11 JuIJAm. iiiiiiiiiiiiiiiiii Pravzaprav spravljajo gostinci s svojimi športnimi igrami človeka v zadrego. Težko je namreč oceniti njihov športni program, še teže je zapisati ali so te igre uspele ali ne, povrhu vsega pa se vsiljuje še vprašanje: so takšna športna tekmovanja na republiški ravni sploh na mestu ali ne?! Poznamo športne igre kovinarjev, gradbincev, nadalje še športne igre elektrogospodarskih kolektivov, grafičarjev in še nekaterih, ki se vsako leto pomerijo v republiškem merilu. Vendar — in prav tu tiči zajec! — predstavljajo te igre samo nekakšen finale vsega tistega športnega udejstvovanja, ki je v kolektivih preko raznih med-obratnih tekmovanj ter tekmovanj v občinskem in okrajnem merilu trajalo preko celega leta. Torej so po svoji vsebini nekakšen logičen zaključek vsakoletne športne sezone in obenem vzpodbuda za še temeljitejše priprave za prihodnje leto. Pri gostincih je stvar bistveno drugačna. Na njihovih vsakoletnih športnih prireditvah se srečujejo športniki, ki so bili celo leto prepuščeni sami sebi in ki nimajo za seboj nobenega treninga in nobenih tekmovanj. Seveda so med njimi tudi izjeme, to so tisti redki posamezniki, ki so včlanjeni v raznih športnih društvih ali klubih, kjer tudi trenirajo in tekmujejo. Vendar je takih aktivnih športnikov prav med gostinci izredno malo. Pravijo, da je temu kriv naporen poklic. Ne vem, najbrž je res, toda tudi drugi poklici so naporni. Nihče ne more trditi, da je delo metalurgov, rudarjev, gradbincev manj naporno, pa imamo vseeno v njihovih vrstah dovolj športnikov! Še bolj porazno sliko dobimo če upoštevamo, da je letos od 1200 udeležencev zbora nastopilo v športnih tekmovanjih le 72 tekmovalcev (30 v streljanju, 24 v šahu, 8 v namiznem tenisu in 10 v teku s pladnji) ter da so jedva spravili skupaj dve moštvi po 11 igralcev za nogometno tekmo, ob katero pa se bomo ob koncu sestavka še enkrat obregnili. S tem prihajamo do bistva športnih iger gostincev, do bistva, ki hkrati govori proti njim pa tudi za! Po eni strani ugotavljamo, da jim manjka tista normalna, zdrava športna osnova, po drugi strani pa je morda prav zaradi tega toliko bolj koristno, da skušajo vsaj s priložnostnimi vsakoletnimi igrami vzbuditi med gostinci zanimanje za športno udejstvovanje. Posebno še za tiste panoge, ki bi se lahko v naših gostinskih podjetjih, zlasti še v turističnih krajih, udomačile in postale priljubljena oblika zabave in razvedrila tudi za goste. Spomnimo se, da smo pred leti že imeli nekaj podobnega, sicer v skromni obliki; nobene resne objektivne ovire pa ni, da ne bi teh navad obnovili in jih celo načrtno forsirali. Denimo: balinanje, kegljanje, šah, namizni tenis, kaj vem, morda tudi tenis in odbojko! Prav gotovo bi se turisti, tudi tisti, ki sicer najraje obsedijo za dobro obloženimi mizami, razveselili športnega igrišča, ali vsaj le skromne mize za namizni tenis, postavljene nekje na vrtu gostišča, kjer bi se zabavali njihovi otroci, včasih — in to najbrž ne tako poredko — pa tudi oni sami. Gostinski šolski center v Ljubljani posveča precej pozornosti športnemu programu. Tako imajo gojenci svoje rokometno moštvo, igrajo nogomet, se udeležujejo pohoda ob žici okupirane Ljubljane, kjer so mladinke celo zmagale, skratka odpira mladim gostincem vrata v šport. Ko pa gojenci zapuste šolske prostore in odidejo na svoja delovna mesta, ostanejo naenkrat brez najbolj osnovnih materialnih pogojev, in sicer brez igrišč in brez športnih rekvizitov, in s tem je tudi njihovemu športnemu udejstvovanju postavljena ovira. Čeprav bi človek pričakoval, da bodo prav ti mladi ljudje prinesli v kolektive nove pobude in da bodo prav oni tisti, ki bodo potegnili za seboj še ostale, hkrati pa pritiskali, da se tam, kjer so za to pogoji, ustvarijo vsaj najbolj skromna igrišča. * Če je torej osnovni namen športnih tekmovanj gostincev predvsem propagandni učinek, potem moramo zapisati, da so letos uspeli le delno. Delno zato, ker so razen nogometne tekme skoro vsa tekmovanja po-’ tekala — rekli bi v ilegali; z majhnim številom udeležencev in še manjšim številom gledalcev. Organizator tekmovanj se je sicer potrudil in storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Toda — tu postaja stvar zabavna — odpovedali so gostinci in turistične organizacije! • Tako smo brali v programu tekmovanj: tekmovanje v veslanju bo na tekmovalni progi med kopališkim in pristaniškim pomolom dne 19. X. ob 15.30. V primeru velikega števila prijavljenih tekmovalcev lahko vodstvo tekmovanja odredi izločilno tekmovanje. Tri najbolje plasirane posadke prejmejo spominska darila.« Toda izločilnih tekmovanj ni bilo in ni bilo finalnih tekmovanj in ni bilo razdelitve spominskih daril. Ker ni bilo veslanja, vse to pa iz preprostega razloga, ker ni bilo — čolnov. Čeprav se v Portorožu še sprehajajo ob pomolu zdolgočaseni turisti, so čolne že pospravili. Kadar pa so čolni enkrat na kopnem tudi turističnim delavcem iz vse Slovenije ne uspe, da bi jih lahko še enkrat potisnili v vodo. • Tekmovanje v streljanju je bilo napovedano v dvorani strelske družine ob 15. uri. Štirinajst dni pred tem je bilo vse pismeno dogovorjeno, rezervirano, s podpisi in žigom potrjeno. Dva dni pred tekmovanjem so organizatorju v osebnem razgovoru zagotovili, da je vse v najlepšem redu, zjutraj na sam dan tekmovanja še vedno vse, kakor so se dogovorili, pol ure pred pričetkom tekmovanja pa so nastopile komplikacije. Kje dobiti ključ? Ključa ni nikjer! Končno se stvar po mučnem posredovanju le pojasni: v dvorani bodo prav ob napovedani uri zborovali člani društva rezervnih oficirjev. Hočeš nočeš, so morali tekmovanje preložiti na večer.. Takrat pa so bile na sporedu že kulturne prireditve in tako so postrelili strelci svoje naboje v neskaljeni samoti. ® Za tekmovanje v namiznem tenisu ni bilo mogoče dobiti dvorane v Portorožu. Zato so tekmovali v Piranu. Rezultat: osem tekmovalcev in šest gledalcev. • Organizator je nameraval vključiti v program tekmovanja tudi kegljanje, kot najbolj priljubljeno športno panogo. In spet je bilo treba načrte korigirati, ker v Portorožu ni več kegljišča, niti primernega balinišča. Tako se je zgodilo, da so turistični in gostinski delavci enkrat na lastni koži občutili pomanjkljivosti svojega poslovanja. Nemara tudi to ni tako neumno! ® Pa še o nogometni tekmi, s katero so nas najbolj razoča- rali. Ne gre tu za kvaliteto igre in tehničnega znanja igralcev. Saj so se športno in požrtvovalno borili. Grajati pa je treba skrajno nešportno potezo nogometne reprezentance Štajerske. V pravilih tekmovanja je bilo jasno zapisano, da smejo Za moštvo Štajerske nastopiti gostinski in turistični delavci zaposleni v okrajih Celje, Maribor in Murska Sobota. Torej je bilo področje dovolj veliko, da bi na njem lahko zbrali II nogometašev svoje stroke. Namesto tega pa so v moštvu nastopili le štirje gostinci, sedem dobrih igralcev pa so si preprosto »sposodili« pri mariborskih trgovcih, ki so znani kot odlični nogometaši. S takšno postavo so seveda zmagali in skoraj tudi osvojili prehodni pokal, če ne bi sleparija prišla v poslednjem trenutku na dan. Kaj moremo ob takšnem ravnanju zapisati drugega kot to, da je skrajno nešportno, da, pa tudi skrajno netovariško! Postavlja pa se še drugo vpra- šanje: Kdo je plačal dvodnevno bivanje v Portorožu sedmim tr-govcem, ki so se udeležili zbora gostincev? Takšna praksa, če ji ne bi odločno stopili na prste — in vse kaže, da so ji vse premalo — lahko lepega dne spremeni zbor gostincev, denimo, v zbor mizarjev, pekov, uslužbencev PTT in vseh tistili, ki bi jih zasnubili, da bi branili ugled in slavo posameznih športnih reprezentanc gostinskih in turističnih delavcev. Kakšen smisel bi potem še imele športne igre gostincev, menda res ni treba komentirati. Precej kritičnih pripomb smo zapisali, vendar ne z namenom da bi podcenjevali prizadevanja organizatorjev in prizadevanja nastopajočih športnikov-gostincev, temveč predvsem zato, da bi jih opozorili na pomanjkljivosti letošnjih tekmovanj, tako da bi se tem nevšečnostim prihodnje leto laže izognili. MILAN MAVER REZULTATI TEKMOVANJ GOSTINCEV Namizni tenis: 1. Jože LavriC (»Kompas« LjubCjana), 2. Viktor Rožanc (Zdravilišče Dobrna), 3. Jože Robič (Martuljek). Od žensk je nastopila samo Ruža Vojsk »Kompas« Ljubijana, ter se pomerila v moSkii konkurenci. za kar ji je treba izreči priznanje ne glede na dosežen uspeh. Tek s pladnji: 1. Severin Laizar (Triglav, Koper), 2. Jože Jurko (Celje). Vsi ostatj tekmovalci so bili disk:valificirani. Med njimi naj omenimo le Marijo Pušasr, ki je imela v moški konkurenci tretje mesto tako rekoč že v žepu. Streljanje: 1. Vinko Imenšek (Sindikat gostincev Portorož) 80 krogov od 100 možnih, 2. Vlado Jenko (»Kompas« Ljubljana) 79 krogov, 3. Mirko Juvan (Gostinstvo Zagorje) 76 krogov. Edina tekmovalka Majda Rebernik se je s 34 krogi uvrstila na 17. mesto. Sah: 1. 15-letni Vojko Mu-sel (gostinski šolski center Maribor) 7.5 točke, 2, Dolfe Petrešič (Park hote: Bled.) 7 točk, 3. Mirko Sribar (Trbovlje) 6,5 točke. Nogometna tekma reprezentance Štajerske proti reprezentanci Gorenjske se je končala s 4:2, vendar tekma nd bila priznana kot pokalna tekma. MNOŽIČNOST PRED EVALITETO Športne igre v tezenski občini — V vseh disciplinah sodelovalo nad 500 športnikov Kakor vsako leto je tudi v letošnji jeseni občinski sindikalni svet priredil tekmovanje za člane svojih delovnih kolektivov. Tekmovali so v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, šahu in kegljanju. V prvi skupini so tekmovali športniki večjih kolektivov, ki imajo že stalna moštva ter so sodelovali že na prejšnjih tekmo- vanjih, v drugi skupini pa športniki manjših kolektivov, ki imajo slabšo opremo in so letos nastopili prvič. Organizatorju je tudi uspelo, da so tokrat nastopile tudi ženske ekipe v dveh panogah. Za vsa tekmovanja je vladalo veliko zanimanje in gledalcev ni nikoli manjkalo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da na tekmovanjih ŠPORTNE IGRE V MERSKISOROTI V torek popoldne so bile v hotelu »Zvezda« v Murski Soboti s podelitvijo pokalov in pohvalnih diplom zaključene letošnje delavske športne igre, ki jih prireja ObSS vsako leto v počastitev občinskega praznika — 17. oktobra. Letos je prijavilo svoje sodelovanje 28 sindikalnih podružnic v devetih športnih panogah. V izbirnem in zaključnem tekmovanju pa je sodelovalo nad 500 udeležencev, kar je veren dokaz množičnosti in medsebojnega tovariškega zbliževanja na športnem področju med posameznimi kolektivi. V nogometu, kjer je sodelovalo 15 tekmovalnih ekip, so zavzele prva trj mesta sindikalne podružnice Panonije, Mure in Blisk-Rafimus, v odbojki (12 moštev) Pomurski tisk, Panonija, Oddelek za notranje zadeve — Sodišče, v kegljanju — moški (11 ekip) Panonija, TMI Pomurka in Železničarji, v kegljanju — ženske Pomurski tisk in OLO, v šahu (14 moštev) Banke, Sograd — Zidar in OLO, v streljanju z zračno puško (11 ekip) Panonija, Trgovci in Rafimus — Blisk, v lahki atletiki (prijavljenih 7 moških in 2 ženski skupini) je zasedla prvo mesto Panonija, toda brez borbe, v kolesarjenju (6 ekip) Mura, Trgovci in Rafimus — Blisk. V skupnem plasmaju je zasedla prvo mesto in dobila glavni prehodni pokai sindikalna podružnica Panonije s 152 točkami, na drugem mestu je Pomurski tisk, na tretjem Rafimus — Blisk itd. Organizacija tekmovanja letos ni povsem zadovoljila. Tako niso bila izvedena zaradi slabega vremena tekmovanja v lahki atletiki, namiznem tenisu in pouličnem teku, čeprav so bila redno razpisana. S. K. ni prišlo do nobenih neljubih izgredov in da so potekale v prisrčnem in prijateljskem ozračju. Za uspelo organizacijo gre nemalo zaslug športni komisiji Občinskega sindikalnega sveta Tezno in predsedniku ObSS tovarišu Emilu Tomažiču. Rezufitajbj, tekmovanj pa so naslednji — I. skupina: namizni tenis: 1. TAM, 2. Ellektrokovina; šah: 1. TAM, 2. Metalna, 3. Elekitroko-vina; odbojka: 1. Elektr oko vina, 2. Svila; nogomet: 1. El ek t roko vina, 2. Metalna, 3. TAM; streljanje; 1. TAM, 2. TAM II., 3. IKS TAM. II. skupina — namizni tenis: 1. Prosvetni delavci iz Slivnice, 2. IKŠ TAM, 3. Pohorski dvor; šah: 1. IKS TAM, 2. Tovarna pohištva, 3. Impregnacija Hoče; odbojka: 1 IKS TAM, 2. Livarna Hoče, 3. Tovarna pohištva iz Podbrežja; nogomet: 1. Livama iz Hoč, 2. IKS TAM, 3. Tovarna umeitniih gnoji,! -z Rač; streljanje: 1. Livarna iz Hoč, 2. Pohorski dvor, 3. Pinus; kegljanje: 1. Metalna, 2. TAM, 3. Elektro-kovina. V nogometu sta nastopili tudi dve ženski nogometni enajstorici, vendar se je srečanje Sana — TAM končalo neodločeno 0:0 m sta obe ekipi delili prvo in drugo mesto. Tekmovanja so trajala teden dni, zaključili pa so jih v soboto s finalno nogometno tekmo, nakar so se vsi nastopajoči športniki zbrali v restavraciji Kovinarja na Teznem, kjer je sledila Slavnostna razglasitev rezuttatov in razdelitev nagrad ter pokalov. D. G. zadrževal sem se v zadnjem delu. Se preden Je avtobus zavil na Terazlje, sem videl, kako je tisti pri pločevinasti ograji odšel proti Albaniji. Stopil sem k sprevodniku in mu ponudil denar za vozovnico. Skrivaj mi je pomežiknil, vendar se je spretno delal, kakor da me ne pozna. To pot ni bilo časa, da bi prisluškoval pomenku stalnih nočnih potnikov v tem avtobusu. Takoj sem se približal tistemu, ki sem ga poznal, pa nisem vedel, od kod. Sedel je skoraj prav tam kot prejšnji večer. Njegov sedež je bil za šoferjevim hrbtom, gledal je nazaj. Sedež njemu nasproti je bil prost. Gledal sem ga, skoraj vsiljiv sem bil, ker sem ga hotei zaplesti v pogovor. Sem eden izmed tistih ljudi, ki ugotovijo s sluhom več kot z očmi, vsaj kar se spomina tiče. človeški glas si izvrstno zapomnim. Potnik, ki me je zanimal, pa je gledal skozi okno. NI maral začeti pomenka z menoj. Sprevodnik z hrki, ki je sedel neznancu nasproti, je vstal in stopil k šoferju, da bi mu nekaj povedal. Izkoristil sem priložnost in smuknil na prosti sedež. Medtem sem namenoma stopil sopotniku na nogo. »Oh, oprostite, prosim! Po naključju...« Nazadnje se je le obrnil in me odkrito sovražno pogledal: »Vem, da ni bilo po naključju.« Tisti trenutek, tisto sekundo so delovala vsa moja čutila, možgani so izbrskali iz spomina ... Pred menoj je sedel človek, ki sem ga bil pet let poprej poslal v ječo. človek, ki je enkrat že streljal proti meni! Bil je Stanislav Hlebar, misiim, da Slovenec po rodu, član tihotapske tolpe, ki je v mednarodnih vlakih prenašala v Jugoslavijo ure in nalivna peresa, kamenčke za vžigalnike in druge drobne reči, ki jih pogosto prodajajo komisijske trgovine. Hlebar je bil član te tolpe, vendar mu niso dokazali tihotapstva. V ječo je šel samo zato, ker je streljal name. Samo enkrat je bil ustrelil. Ko je videl, da se kljub temu ne bo izmazal, je rafinirano pametno dvignil roke in rai sam izročil samokres. Zaradi tega so mu kazen skrajšali za polovico, ker je pred sodniki priznal, da mu je žal. In je tako napravil dober vtis. »Kako se imate, Hlebar?« Kljubovalno se je nasmehnil: »Dobro, da se še spominjate imena. Hvala, zelo dobro mi gre. a vi? Upam, da se imate tudi vi dobro. Čedno ste napravljeni, niste več videti tako zeleni, kot ste hm takrat, ko ste mene prijeli. Zbujate vtis resnega moža, zrelega človeka... »Tudi vi ste se spremenili,« sem rekel, ker sem hotel nadaljevati pogovor. »Odsedel sem štiri leta strogega zapora. V tem času hi se vsakdo spremenil. Vidim, da se pogosto vozite s tem avtobusom, pravzaprav se začenjate voziti...« »Ali vas to moti?« Skoraj zavpil je: »Pa še kako me moti! Ne vidim vas rad! Vem, da niste navaden potnik, namenjen na Voždovac ali tja nekam. Spet nekaj vohljate, zasledujete. Vem, tovariš Petrič, da nekoga zasledujete, prav gotovo.« »Kako hi mogli vedeti? Ali ne M mogel h kakemu dekletu?« »Hehe, to ste dobro povedali! Dekle, da, to iščete. Samo ne verjamem, da Jo boste našli ...« Pri tem sem opazil, da je gledal nekoga nad menoj. Samo trenutek ali dva je gledal tja, pa sem takoj spoznal, da te besede niso namenjene samo meni. temveč še nekomu, ki stoji za menoj. Nisem hotel pogledati nazaj, Hlebarja nisem hotel izpustiti iz rok. »In? Kaj še veste, Hlebar?« »Tisto, česar vi ne boste nikoli izvedeli! Tega ne bo izvedel nihče izmed listih, ki vohljajo okoli, ki vtikajo nos v tuje reči. Nihče izmed takih ne ho izvedel tistega, kar človek lahko skrije. Narobe sem storil, ko sem nekoč streljal proti vam, ker me sploh ne bi mogli zmašiti v zapor. Sami veste, da je tako . ..« Bilo je zares tako. Avtobus je že drvel po Ulici vojvode Stepe. Na prvi postaji so vstopili trije miličniki. Vedel sem, da je tam blizu naš vod. Ljudje so se po službi z avtobusom vračali domov. Vstopili so spredaj, eden izmed njih me je pozdravil. »Zdravo,« sem odgovoril in naglo pogledal človeka za seboj. Bil je eden izmed dveh neznancev, tisti v kapi. Spogledala sva se, njegov pogled se je takoj izgubil nekje v daljavi. Tisti trenutek pa me ni več zanimalo, ali me gleda ali ne, ker sem vedel, da je tu zaradi mene, prav tako kot tisti v klobuku. Morda je bila majhna past ali pa so hoteli ugotoviti, kaj počnem v avtobusu, koga iščem na tej nočni vožnji. Naglo sem se ozri po miličnikih. Sami močni fantje, potico bi napravili iz vse te druščine nepridipravov. Hkrati pa sem vedel, da jih ne smem poklicati na pomoč, ker bi bilo to narobe. In še iz enega razloga njihova pomoč ni bila tako nujna, vendar vam ga bom za zdaj zamolčal. Avtobus je hitel po Ulici vojvode Stepe, deževne kapljice so se zgostile, postajale so debelejše. Na vsaki postaji je izstopilo nekaj potnikov, pri gornji telefonski govorilnici je odšel še zadnji miličnik. V avtobusu smo ostali samo še mi: Hlebar, tisti v kapi in oni v klobuku, pa sprevodnik s čudnim pogledom in jaz. Postaja Študentski dom. Najprej sem hotel izstopiti, da bi se pomenil z domskim vratarjem, pa sem se premislil in obsedel. Izstopil je samo tisti sprevodnik. Peljali smo se dalje. Na cesti nas je prehitel črn avto. Njegovi žarometi so osvetlili notranjost avtobusa in v njem Hlebarjev obraz z nasmehom, ki ni obetal nič dobrega. Priznam, da mi je bilo malce tesno v trenutku, ko sem se ozrl v črni avto: gospod Boguslavski je dodal plin in pospešil hitrost. Zraven njega je sedel neznanec... Spreletelo me je, to ponavljam, ker sem zaslutil, da se je tisti trenutek začela naj-estrejša Igra, gneča pred mojim golom, bi rekel, če bi bil nogometaš. Vedel sem; če ne bom previden, se mi lahko kaj pripetL Prišlo je nekaj, kar me je pomirilo, vendar sem bil še bolj previden. Tisto, kar me je umirilo, sem opazil šele tedaj, ko sem vstal, se obrnil in pogledal sprevodnika ali točneje, mimo njega v ozadje. Zadnje tramvajsko postajališče v Ulici vojvode Stepe. Izstopil sem prvi, za menoj pa so v gosjem redu prišli Hlebar ter tisti s čepico in oni v klobuku. Obstal sem in si prižgal cigareo. Avtobus se je premaknil, videl sem sprevodnika, ki je giedal proti nam. Niti ne sanja se mu ne, v kakšni nevarnosti sem, kaj vse se lahko zgodi... V takem položaju lahko človeka ubijejo ali ga poškodujejo, da je pohabljen za vse življenje___ Ali pa se je vse skupaj oblikovalo v tisti ovinek, na katerem so moji tovariši čakali Freda Boguslavskega in ga prestregli, kakor je rekel eden izmed tovarišev, ki sem ga že omenil v tej zgodbi. XIV Prižgal sem si cigareto, vtaknil obe roki v žepe na površniku in se čisto počasi odpravi! čez cesto proti tramvajski čakalnici. »No, podgana mala, pomenimo se kaj!« Glas, ki je to rekel, je bil zelo blizu, komaj dva ali tri korake za mojim hrbtom. Pogumno sem stopal dalje, nisem pospešil koraka. Vede! sem, da bi mogel vsak moj nagli gib sprožiti nepričakovano reakcijo, ki bi lahko prinesla smrt. Pogledal sem po ulici, od koder smo prišli, in se razveselil. z ugaslimi žarometi je avto počasi peljal proti nam, tako počasi, da se je zdelo, kakor da stoji. Ozrl sem se v smeri, kjer je izginil avtobus. Tam so se zaloputnila avtomobilska vrata, neka postava je stopila proti meni. hkV®*el 56111 fcU, in tesno ml je bilo, oboje Napravil sem še en korak, potem pa sem se počasi, kot rekrut na vežbališču obrnil na levo krog. Hlebar se je zmagoslavno režal. Sredi prazne ulice sva se gledala, na naju je pršel dež. Na njegovi desni se je naslanjal na železni drog tisti v klobuku, oni v čepici pa je zavil na levo, da M mi prestregel pot, če bi jo hotel ubrati po ulici. Na drugem koncu je bil tisti, ki ga je pripeljal Boguslavski. Nazadnje sem doumel, kaj hočejo: pustili so mi umik v smeri za mojim hrbtom, proti tramvajski čakalnici. Kakor oni sem tudi jaz poznal tisti konec: za tramvajsko čakalnico je pobočje, potem pa njive ali travnik, ne vem natanko, pa tema, v kateri naj bi jaz grebel z rokami vlažno zemljo, potem ko bi me podrla krogla. Pa sem ostal, kjer sem bil, in rekel: »Dragi moj Hlebar, glej no, kako se življenje ponavlja. Nekoč si že streljal name, pa si mi potem kar hitro dal samokres, s katerim si me hotel poslati na oni svet. To ti je rešilo življenje. Zdaj, dragi moj, se ti spet ponuja takšna priložnost.« Hlebar, človek eksplozivne narave, ki izbruhne in spet ugasne, se je pripravljal, da bi mi storil kaj hudega. V roki je očitno držal samokres. Tudi jaz sem stisnil ročaj svojega samokresa v plašču na površniku. Vedel sem, da bom storil napako, če ga bom izvlekel prvi. Navsezadnje človek ne more gledati na tri konce hkrati. Spet sem zadrgetai, zakaj tisti trenutek bi morala priti reakcija z druge strani, tisto, kar ho tem trem nagnalo strah v kosti in jih zaustavilo. Ali bo vodnik Stojan znal to storiti? Nisem smel gledati v tisto smer, ker hi me to izdalo. Čakal sem, čakal... Potem pa se je zgodilo, bilo je strašno svetlo in strašno veselo hkrati: Hlebar in jaz sva se v trenutku kopala v žarometih avtomobila, ki je bil počasi pripeljal do naju. Končno som le pogledal v tisto luc In se ozrl proti žarometom na službenem vozu. Tudi Hlebar se je ves iz sebe ozrl v tisto smer, čeprav je še vedno meril s samokresom proti meni. Potem nisem več čakal: kot mačka sem skočil nanj, že sem držal v levici samokres, prsti desnice pa so papadli Hleharjevo grlo. Padla sva na vlažno cesto, nad nama pa je zažvižgala krogla tisti trenutek, ko sva začela padati in sem slišal pok. Zares sva se poprijela, zakaj nihče ne umre rad. Slišala sva vpitje in strele, nekdo je tekel, avto je odpeljal, sploh je vse skupaj strašno odmevalo v tihi deževni noči. Vodnik Stojan je bil pri meni. S palico je mahnil Hlebarja po ramenu, da je izpustil samokres. Ni se več upirak Vstal sem in se ozrl. Miličnik Radoje j® zvil tistemu v čepici roko na hrbet. Naš avto je zdrvel mimo nas za črnim avtomobilom, v katerem je bežal Boguslavski. Oni v klobuku je stal ob drogu in visoko dvigal roke. »Kje je oni iz avtomobila?« »Uspelo mu je uiti, odpeljal se je,« mi J® malce razočarano rekel Stojan. Vsi trije napadalci so dobili lisice na zapestje, Radoje jih je vzel v oskrbo. Z ro-ikavom sem si čistil plašč, ki pa je bil ves ‘moker In blaten,, zato sem sl premislil in sl prižgal cigareto. Cez nekaj minut se je vrnil naš avto. Voznik, mlajši vodnik Peter, mi je rekel: »Ušel je, tovariš Boško. Vedel sem, da ga ne morem zasledovati, dokler bi me bilo volja, ker ste tu vi in tile... Videl sem številko ...« »To zadostuje,« som rekel. Pohiteli smo nazaj. Šestdeset, sedemdeset, sto ... V trenutku smo bili doli ob Donavi, na drugem koncu mesta. Tu pa se je začela drugačna zgodba: prizadevanje, da bi izvedeli, kar je bilo nenavadno važno. Zakaj so me ti ljudje napadli? Tega nismo vedeli. Naključje je hotelo, da sem prosil, naj me patrulja spremlja In me prestreže. Ho bom izstopil, ker me ni mikalo, da hi spet čakal na avtobusni končni postaji in izgubil že drugo. noč. Hotel sem le do vratarja študentskega doma, pa smo prijeli tolpo, da še sami nismo vedeli, kakšno, tolpo, ki me je hotela poslati na oni svet. Nočni dežurni mi je pomagal, takoj sva začela preiskovati. Zdelo se mi je, da je vse skupaj dovolj važno, da lahko telefoniram šefu. Poslušal je, potem pa rekel: »Takoj pridem, kar začnite! Nenavadna reč...« Mirno smo začeli. »Hlebar, spet si imel srečo. Malo .1* manjkalo, pa bi šel na oni svet ali pa bi ti odmerili visoko kazen. In si le pokazal, da si pameten. Mislim, da se zdaj zavedaš, da te imamo v rokah, da si skušal načrtno« s premislekom ubiti nameščenca tajništva za notranje zadeve. Upam, da veš, da to ni majhna reč. Ce si se prvič izmazal, češ da_sj izgubil oblast nad seboj. In si se izgovarjal na strah in samoobrambo ter si se potem vdal, zdaj tak izgovor ne bo več zalegel. Zato lepo povej vse po vrsti ...« Miličnik je vložil list v pisalni stroj, da bi vodil zapisnik. Hlebar se je s komolci naslonil na kolena in povesil glavo. Zdelo se ml je, da razmišlja, kako naj ravna to not. Meni pa se je mudilo. Naglo sem stopil k njemu. Zdrznil se je, nekako nagonsko je ravnal. Mislil je, da ga hočem udariti. Najbrž je imelo moje lice strašen izraz* ker se je ustrašil: »Nikar! Vse bom povedal!« »Kdo ti je ukazal nocojšnji napad?« »Boguslavski.« »Ali je on šef tolpe?« »Da, on je.« Torej je le res: nemirni Mirko je prišel popoldne k meni na dom z namenom, da bi me spravil na pot, Id pelje do žalostnega konca, pa naj se je zdel njegov nastop še tako neroden in naiven. »Zakaj ste me hoteli ubiti?« »Nismo vas nameravali ubiti, le prestrašili naj bi se ...« Tisti trenutek me je gledal ponižno, skesano. Vedel sem, da laže, ker ni mogoče tako napasti organa javnega reda in ga potem pustiti živega! Spoznal pa sem tudi, da so bili oni iz tolpe precej plahi, ko so se odločili za tako dejanje. Predvsem pa nisem mogel povezati tega napada z izginulo Vero. Nisem vedel, kaj je počela ta druščina, seveda pa sem moral Hlebarju prikrivati, da ne vem, za kaj gre, da nimam niti pojma o njihovi dejavnosti. Zato sem začel na drugem koncu: »Zakaj ste ubili Vero?« Hlebar me je začudeno pogledal: »Kakšno Vero?« »Nikar ne motovili!« je moj kolega posegel vmes. »Prijeli so te, najbolje bo, da lepo priznaš.« Spored Radia Ljubljana za teden od 31. oktobra do 6. novembra PONEDELJEK dne 31. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 RekEame 8.05 V deželi MJguela Cervantesa 8.43 Zabavni zvoki 9.00 Maš podiisitek 9.20 Prizori iz komičnih oper 10.15 Od polke do ca6ypsa 10.40 Poje Ljubljainsiki; komorni zbor 11.00 Zvočna mavrica 11.30 Za otroke 12.00 Veseli hribovci 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Majhni zabavni ansambli 12.45 Marijan Lipovšek: Štiri skladibe za violino in klavir 13.15 Obvestila in zabavna glaeba 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel. 13.50 Popevke na tekočem traku 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poelušaice 14.35 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa — IV. 18.50 Človek in zdiravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietž 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Prisluhnimo kvintetu Jožeta Kampiča! 21.17—24.47 Koncert simfoničnega orkestra JUT 22.47 Fei!ix Mendels&eim: Variacije v d-molu za klavir 23.05 Za ljubitelje modemih poipevk 23.35 Plesni orkester RTV Ljubljana 23.65 Prijeten počitek! TOREK dne l. novembra 6.00 Marko Tajčevič: Pesem mrtvih proletarcev 6.10 Lepe melodije 7.15 Partazamski zbori 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 VUim Markovič: Dramatična uvertura — Gvido Učakar: Zvoki iz bosanskih gozdov 8.00.Mladinska radijska igra 8.55 Dve jesenski pesmi v izvedbi otroškega zbora 9.00 Melodije slbvesa 10.00 Da bi drugi živeli 10.30 F. Chopin: Preludij za klavir 11.00 Simfonični koncert 12.00 Opoldanski glasbeni spored 12.30 Zbori in ansambli iz oper 13J.5 Obvestita, vmes glasba 13.00 Slovenske narodne pesmi 14.00 Melodije za godala 15.15 Adaggio cantablie 15.45 Ivo Tfjairdovič: Mati joče nad mrtvim sinom, kantata 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti 16.30 Simfonični fragmenti 17.00 Radijska igra 17.43 Tam na Pugled gori ... 17.56 Dolina miru 18.15 Tragične ljubezni 19.00 Obvestila 19.05 Igrajo veliki zabavni orkestri 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Jugoslovanske zborovske skladbe 20.30 Glasovi, ki so utihnili 21.30 Lahka glasba 22.15 Anton Rubtnstein: Motto lento ta Moderato iz Klavirskega kvinteta op. 99 2237 Narodne žalostne 23.00 Poročila 23.05 Od melodije do melodije 23.50 Benedetto Marceflo: Introdiukdja, arija in presto 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDE dne 2, navembra ft-00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored.) 5.10—5.30 Neikaj domačih 6.30>—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Blaž Arnič: Simfonija dela 9.00 Jezikovni pogovoiri 9.15 Izbirali smo za vas 10.15 Iz oper Bellinija, Doni-zettija in Rossinija 11.00 Od pCesišča do plesdSča 11.30 Za cicibane 12.00 Logarski fantje 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 •Klavirske skladbe Franza Liisizta 14.05 Radijska šoia za srednjo sitopnj o 14.35 »Jes pa no hišico mam« Koroške narodne pesmi 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.15 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Plesni orkester Emvin Lehn 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hinde-mitha 18.45 Pozdrav z gora 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasbai 19.30 Radijski dnevnik 20.00 L. van Beethoven: Fidelio Opera v 2 dejanjih 22.15 Če#rt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom 22.30 Ameriške popevke 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK dne 3. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Glasbena polica št. 13 8.35 Zbor Madrigalistov iz Celovca 8.55 Radijska šola, za višjo stopnjo 9.25 Skladbe Matije Bravničarja in Pa vla S ivi ca 10.15 Popevke se vrstijo 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem 11.00 Melodije iz Španije 11.20 Antonin Dvorak: Koncert za, violončelo in orkester v h-molu 12.00 Trio orglic Andreja Blu-mauerja 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Arije iz romantičnih oper 13.30 Komorni zbor RTV Ljubljana 13.45 Veliki zabavni orkestri 14.05 Felix Mendelssohn: Sen kresne noči. scenska glasba 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Pevka Olivera Markovič 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 G. Puccini: Tretje deja- nje opere Tosca 18.30 Helmut Zacharias s svojim orkestrom 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lojze Krakar: Nove pesmi 21.15 Janez Matičič: Simfonija v e-molu 22.15 Po svetu jazza 22.45 Primož Ramovš: Trio za dve violini in violo 23.C5 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek! PETEK dne 4. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.06 Emil Adamič-K runo Clp-ci: Koroška suita 8.30 Od Beograda do Moskve 9.00 Naš podlistek 9.20 Narodne za glas in klavir 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Skladbe za harfo igra harfistka Jelica Pertot 10.35 Zabavni orkester Rapha-ele 11.00 Odlomki iz Mozartovih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 S popevkami čez kontinente 12.00 Pesmi iz Vojvodine 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Ritmi Latinske Amerike 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Igra Alfred Scholz s svojimi godbeniki 13.50 Ženski zbor »Svoboda« Laško 14.06 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Victoria de Los Angelos 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Vrtimo ploščo za ploščo 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Napevi z Dunaja 18.30 Tako pojo m igrajo tuji narodi — II. 19.00 Obvestila, reklame in za-t-avna glasba 20.00 Lep e melodije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 29.30 Z violino skozi čas 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SOBOTE dne 5. novembra 6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Zabavni orkester RTV Beograd 8.30 Majhen koncert kitarista Bruna Tonazzija 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Ali vam ugaja? 10.15 Zvočni mozaik 11.00 Od popevke do popevke 11.30 Pionirski tednik 11.50 Slovenski umetniki igrajo mladim poslušalcem 12.00 Dobri znanci godejo in pojo 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pihalni orkester JLA 13.50 Dvospevi iz Puccinijevih oper 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zvočni kaleidoskop 16.25 Iz najnovejšega reperto-arj a »Jugotona« 16.40 Pevski zbor France Prešeren iz Kranja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Četrt ure s pevcem Markom Novoselom 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba 18.30 Plesni zvoki 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Oj, more duboko ...« 20.20 Kakor v kinu — Napad na. poštno kočijo 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba NEDELJE dne 6. novembra 1960 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki 7.35 Igra pihalni orkester LM 7.45 Jakov Gotovac: Suita iz opere Morana 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Iz albuma otroških pesmi Pesmu in skladbe Marjana Kozine 8.45 Melodije za dobro voljo 9.45 Stevan Hristič: Četrta suita iz baleta Ohridska legenda 10.00 Še pomnite, tovariši ... 10.30 Lahka glasba 10.45 Spoznavajmo svet in domovine! 11.45 Igra Kvintet Jožeta Kampiiča 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 15.30 Po vašem okusu 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Za nedeljsko popoldne 17.10 »Pelj so jih mati moja . ..« 17.30 Radijska igra 18.17 An tun Sorkočevič: Sonata za orkester 18.27 Sprehod po New Yorku z orkesterom Wal Berg 18.45 »Tvoj in moj klarinet...« in druge domače 19.30 Radijski dnevnik 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Orkester Jackie Gleason 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — I. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 NOčriu komorni koncert H. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Zabavni zvoki 13.45 Klavirske skladbe Ivana Lhotke-Kalinskega in Božidarja Širole izvajata Juriča Mu raj in Sofija Deželič 1 14.15 Plesna glasba in popevke 15.10—16.00 Popularen nedelj* ski operni koncert lamn a »TOPS« bo izdeloval male prenosne pisalne stroje Elegantni mali prenosni pisalni stroj TOPS Ml, ki bo kmalu prišel na V zadnjem času se na našem trgu vse bolj iščejo majhni prenosni, ceneni, enostavni, vendar pa sposobni Pisalni strojčki. Odraz teh potreb je prav gotovo večja življenjska raven našega človeka, hkrati pa tudi dvig kulturne ravni. Sicer imajo prodajalne uvožene majhne prenosne stroje, vendar so cene le-teh za našega povprečnega potrošnika precej visoke. Obrnili smo se na upravo podjetja TOPS in vprašali, kaj menijo o potrebah tržišča po majhnih prenosnih > Pisalnih strojih in pa, če podjetje pri-! Pravlja proizvodnjo takšnih strojev. Odgovorili so nam tole: ŽE LETOS Podjetje TOPS že dve leti kon-! kretno dela na pripravah za proizvodnjo malih prenosnih pisalnih stro-i jev. V našem konstrukcijskem oddelku so temeljito pregledali in proučili devet vzorcev tujih pisalnih strojev, ki bi jih lahko v kooperaciji proizvajala naša tovarna. Dobili, smo vzorce ] iz Zapadne Nemčije, Italije, Nizozemske, Združenih držav Amerike, Vzh. Nemčije in Češkoslovaške. Z večino proizvajalcev teh pisalnih strojev smo stopili v stik in se pozanimali, kakšni so pogoji za proizvodno sodelovanje, i kakšni so licenčni pogoji in pa kakšni so stroški in zahteve proizvodnje Po temeljitem študiju in računih smo se odločili za sodelovanje z neko češkoslovaško tovarno. Mali prenosni pisalni stroj te tovarne je zelo soliden, hkrati pa je njegova proizvodnja tudi zelo poceni. Ker so pogoji kooperacije ugodni, smo se odločili, da osvojimo proizvodnjo te vrste pisalnih strojev. Pogodba o sodelovanju je že sklenjena, prav te dni pa bo re-! gistrirana pri našem Izvršnem svetu. Pričakujemo, da bodo prvi novi prenosni pisalni stroji prišli na trg že konec letošnjega leta. Se nekaj podatkov in kratek opis S pisalnega stroja. Novi prenosni ali j “■portable« pisalni stroj tovarne TOPS, 5 ki bo imel verjetno oznako TOPS-M1, je nizek, elegantne oblike, izdelan v različnih barvah oziroma barvnih kombinacijah, ki ustrezajo individualnim estetskim željam potrošnika. Vložen bo v kovček iz umetnega usnja. Te kovčke bodo prav tako izdelovali v različnih barvah. Konstrukcija novega pisalnega stroja je razmeroma enostavna, vendar pa zelo trpežna. Stroj nima nobenih kompliciranih prenosov in mehanizma, čeprav ima vse potrebne priprave sodobnega pisalnega stroja. Izdelovali ga bodo s črkovnicami v latinici, hkrati pa tudi s črkovnicami srbske ter makedonske cirilice. Se posebej naj omenimo, da bo stroj zelo priročen, saj bo v celot: tehtal okoli 5 kg. V Tovarni pisalnih strojev pričakujejo, da bodo za začetek lahko dali na trg. letno okoli 5000 teh strojčkov. In končno še cena? Po računih in upoštevaje vse zahteve licenčnega sodelovanja s tujino bo za zdaj cena znašala okoli 50.000 dinarjev. Prav to bo gotovo marsikoga pripeljalo do odločitve, da si bo kupil novi TOPS pisalni stroj. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo morala tovarna že v nekaj letih povečati svojo proizvodnjo. TEŽAVE S PROSTORI Vprašali smo še, kako je s težavami pri osvajanju proizvodnje novega pisalnega stroja. Povedali so nam, da posebnih težav za zdaj ni. Težave so splošne. Za vsak pisalni stroj oziroma za vsak naš izdelek moramo izdelati zelo veliko sestavnih delov. Standardni pisalni stroj EMONA ima recimo kar 2100 delov, novi pisalni stroj TOPS Ml bo imel okoli 1000 sestavnih delov. Vse to zahteva posebno organizacijo proizvodnje, kajti če manjka samo en še tako majhen sestavni delček, ne moremo sestaviti pisalnega stroja, kar pomeni, da ne moremo izdelka poslati na tržišče. Prav-zato bodo v prihodnje še bolj koordinirali proizvodnjo in skušali usmerjati proizvodnjo na izdelovanje takšnih sestavnih delov, ki bodo hkrati uporabljivi pri več različnih tipih pisalnih strojev. Tudi s kadri sedaj nimamo posebnih težav, čeprav je bilo v prvem obdobju razvoja podjetja prav zaradi kalra precej težav. V nekaj letih smo si pridobili strokovno zelo sposoben preddelavski in mojstrski kader, nižje kvalificirani in kvalificirani kader pa smo si vzgojili sami. Zanimivo je, da v podjetju msmo imeli posebnih tečajev, pač pa smo zaposlene strokovno izpopolnjevali na samem delovnem mestu. Tako imamo danes skoraj na vseh delovnih mestih za določeno delovno operacijo popolnoma sposobne ljudi. V prihodnje bomo morali vzgojiti edinole še več takšnih delavcev, ki bodo znali opravljati več operacij in ki bodo lahko stopili na katerokoli delovno mesto, če se bo pokazala potreba. Težave — lahko rečemo precejšnje — so s prostori in strojnim parkom, V perspektivnem načrtu imamo precejšnje povečanje tovarne in proizvodnih zmogljivosti. Rekonstrukcijo tovarne pa ne narekuje samo povečanje proizvodnje, ampak tudi modernizacija proizvodnje, ki bo hkrati prinesla večjo rentabilnost. Misliti bo treba na popolnejšo organizacijo sistema proizvodnje po tekočem traku, kar v sedanjih prostorih ni mogoče. POVEČANJE PROIZVODNJE — ZMANJŠANJE UVOZA In kakšen razvoj vaše proizvodnje Se lahko pričakujemo, je bilo naše zadnje vprašanje. Doslej smo izdelali okoli 15.000 standardnih pisalnih strojev oznake EMONA, okoli 5000 »portable« pisalnih strojev SAVA, več kakor 1000 razmnoževalcev TOPS-Gestetner jfi 2000 seštevalnih priprav TOPS-Suma. V prihodnje nameravamo še bolj izpopolniti naš standardni pisalni-stroj. Ti pisalni stroji bodo precej iz- popolnjeni in bodo — kar je najpomembneje — imeli tudi decimalni ta-bulator. Zdaj uvažamo še okoli 3 % vrednosti sestavnih delov pri standardnem pisalnem stroju. V prihodnje bodo stroje izdelovali izključno sami. Tudi za izdelovanje ostalih strojev bomo skušali oimprej osvojiti vso dele, kar pomeni, da bomo v najkrajšem času vse sestavne dele izdelovali sami. trg | \ Povečanje proizvodnje, osvajanje | novih in boljših izdelkov, pocenitev proizvodnje in boljša organizacija dela pa bodo seveda zahtevali precejšnja vlaganja. Nekaj bo moglo investirati podjetje samo, mnogo pa bo ■ morala posoditi družba. Upamo, da ■ glede tega ne bo težav, saj bodo vlaganja za povečanje proizvodnje tistih : izdelkov, ki jih sedaj izdeluje tovarna Š TOPS, prav gotovo dobro naložena. Pri kolektivu »Hidromontaže« v Mariboru Pester razvoj potrošne izdelke, so se morali drugih hidroelektrarnah, vzpo- vodi hitro uveljavilo. Z razšir- trdo prizadevati, da so osvojili redno s tem pa si gradili nove jenjem podjetja so morali usta- proizvodnjo in da so dosegli objekte podjetja. Prvi delavnici noviti tudi servisni,oddelek ter statorji generatorjev ter trans- takšno kvaliteto in renome, kot so dodali še oddelek za meha- oddelek za projektiranje in iz- formatorji največjih moči in prevaža »Hidromontaža« najtežje tovore, kot so rotorji in ga imajo danes. Na svečani seji so tudi nagradili nekaj najbolj delovnih članov kolektiva. Kolektiv »Hidromontaža« je nično, delavnico. S tem so zmogljivost delavnic toliko povečali, da so lahko začeli izdelovati večje montažne pripo delavo pralnic. Po dograditvi napetosti. Njihova vozila lahko opravil pravzaprav pionirsko močke, kakor so motorna vitla. prve proizvodne hale so začeli graditi drugo, ki je bila dograjena leta 1958. prepeljejo tovor težak 120 ton Za široko potrošnjo pa izdeluje »Hidromontaža« moderne delo. Podjetje je zelo mlado, saj je nastalo komaj dve leti pred uvedbo delavskega uprav- montažne igle in gradbeni stroji. Ustanovili so tudi oddelek za elektroproizvode, hkrati pa Kvaliteta izdelkov »Hidro- absorpcijske hladilnike za go-montaže« se je vidno boljšala, spodinjstvo tipa HIMO KT 65 Z novimi proizvodnimi postopki so dobili hladilniki in pral- Ijanja. Ko je prvi delavski svet še oddelek za elektrokonstruk- niki novo sodobno obliko. V prevzel vodstvo podjetja, je dje. bila »Hidromontaža« šele na Leta 1955 Hladilniki so odlične kvalitete z visoko hladilno zmogljivostjo in so lepi in moderni. Notranji tem letu so začeli svoje proiz- prostor je racionalno izkoriščen, smo pri nas v vode tudi že izvažati, po vsej začetku svojega razvoja. Prav glavnem dogradili vse ključne Jugoslaviji pa so opremili mno- potrošnja električne energije pa je majhna. Garantirana je dol- takrat je bila »Hidromontaža« oziroma večje hidroenergetske po zveznem družbenem planu objekte. Pri »Hidromontaži« je zadolžena za montažo opreme bilo tedaj zaposlenih 1055 ljudi. ^ na hidroelektrarnah. Ker je Delavski svet se je znašel v te- tažnih transformatorskih postaj vedbe in izdelan iz zelo kvali-bila za nas takrat izgradnja hi- žavnem položaju, kajti treba je je bila povečana in prešli so iz tetnega materiala. V stroju je go pralnic za potrebe stano- goletna uporaba, vanjskih skupnosti in javnih Turbolatorski mali pralni ustanov. Tudi proizvodnja mon- stroj TO-2 je lep, moderne iz- vgrajen električni grelec, ki omogoča segrevanje vode in po droelektram velikanskega po- bTo preusmeriti proizvodnjo in obrtne na serijsko proizvodnjo, mena. se je moral kolektiv zelo zagotoviti zaposlenim popolno Zgradili so si svojo lakirnico, prizadevno lotiti svojega dela zaposlitev. Sklenili so, da bodo uredili garderobo, sanitarije ter potrebi tudi kuhanje perila. Ža in opraviti velike montaže v začeli izdelovati hladilnike in ” kar najkrajšem času. Kolektiv pralne stroje. Kolektiv je zelo ditvijo druge hale so si lahko je svojo- nalogo zelo dobro enotno in z velikim poletom uredili tudi orodjarno. začel osvajati proizvodnjo no- opravil. Ker podjetje ni imelo svojih vih proizvodov za široko po-prostorov, je delavski svet skic- trošnjo. Organi upravljanja so še marsikaj drugega. Z dogra- ožemanje je stroj opremljen z valjčno ožemalno napravo, za polnjenje in praznjenje pa je Hidromontaža -»izdeluje da- vgrajena injektorska črpalka. Za potrebe stanovanjskih blokov, manjših skupinskih nes kar veliko število izdelkov za široko potrošnjo, za industri- upravno poslopje in delavnice proizvodnje zahtevala precej š-za izdelavo in popravilo mon- nja materialna sredstva. Za-tažnih naprav. Ker niso imeli upali so kolektivu in niso se Novi proizvod mariborske Hidromontaže: pralni stroj tipa A-04, tisto 80 bili '7‘ zmogljivosti 4 kg perila Se pred desetimi leti so bile ganih upravljanja pravzaprav na kraju, kjer je zdaj modema velika šola gospodarjenja z mariborska tovarna »Hidromon- družbenimi sredstvi. nil, da bodo zgradili najprej se zavedali, da bo preusmeritev jo in za ostalo gospodarstvo, pralnic in stanovanjskih skup- razen tega pa opravlja še razne usluge. Zelo znani izdelek so ko- nosti v manjših območjih izdelujejo pralni stroj tipa F-07 z zmogljivostjo 7 kg perila. Pri- komandrie plošče, s katerimi so praven je tudi za postavitev v moiniciativno sklenil, da bo po- delani prvi proizvodi za široko opremljene mnoge naše elek- pralnice z velikimi pralnimi magal z udarniškim delom potrošnjo. Zaradi pomanjkanja trarne ter velike razdelilne stroji B-25 in B-50, predvsem zgraditi predvidene objekte. Že deviz niso osvojili montažne transformatorske postaje. Nizko . za pranje manjših kosov in fi- tedaj so tudi začeli graditi prva proizvodnje, pač pa izdelavo delavska stanovanja in ustano- polizdelkov za hladilnike. Povili oddelek za konstrukcijo trebe so narekovale povečanje dustrijske objekte. napetostne razdelilne plošče pa nega perila. Delovanje stroja je so montirali v mnoge naše in- polavtomatsko. S temi stroji je opremljeno več sto pralnic v taža«, njive in travniki. Pod- Ob obletnici so imeli tudi montažnih pripomočkov. V pr- konstrukcijskega oddelka. Po Montažne transformatorske stanovanjskih skupnostih indu-jetje se je iz leta v leto naglo slavnostno sejo delavskega sve- vem letu delavskega upravlja- ugotovitvah ekonomskih analiz postaje so. zelo prikladne za striji, družbenih domovih, bol- širilo in večalo. S širjenjem od- ta, kjer so pregledali desetletni delkov pa se je povečalo tudi razvoj podjetja. Ugotovili so, število njihovih proizvodov in izbira. nja so opravili vsa pripravljalna dela za montažo na osred- je delavski svet prišel do raz- mestno in podeželsko kabelsko nišnicah, hotelih itd. nih zaključkov in sprejel razne omrežje, za napajanje stanca da so dosegli prav lepe uspehe, njih hidroenergetskih objektih, ukrepe glede poslovanja pod- vanjskih blokov, tovarn, rudni- da pa je bila pot do njih zelo ki smo jih tedaj gradili. Prav te dni je kolektiv »Hi- težavna. Zlasti veliko naporov dromontaža« praznoval deset so imeli pri montaži 20 velikih let samoupravljanja. V teh de- elektrarn, kajti delati so mo-setih letih je v raznih organih rali brez posebnih izkušenj in Od ustanovitve do danes je kolektiv »Hidromontaže« prehodil naporno, vendar uspešno „ pot. Vodila ga je od montažnih bila leta 1957. S tem so bili je mogoče hitro postaviti. Prav del do proizvodnje sodobnih go- jetja. Zgradili so tudi prve kov in pristaniških naprav. Leta 1952 so začeli montirali proizvodno halo. Dograjena jo Prikladne so zlasti zato, ker jih naprave na hidroelektrarnah Jablanica, Zvomik in Vuzenica Hidromontaža je preskrbela vso strijske proizvodnje in za pre- razna gradbišča. Na važne od dani temelji za razširitev indu- zato naglo prodirajo tudi na iv* rrr> *-,>»/-> **«* ^ ____AT _ ___ delavskega upravljanja sodelo- brez večjih sredstev. Tudi po- opremo in jo tudi sama monti- hod iz obrtne na maloserijsko seke električnega omrežja pa valo okoli 200 zaposlenih. Za te zneje, ko so začeli proizvajalce je bilo delo v or- hladilnike, pralnike izdelovati rala. V letih 1953 in 1954 so proizvodnjo. Podjetje se je na kot rezerv’n e postaje. spodinjskih in gospodarskih naprav. Kvaliteta proizvodov je podjetju ustvarila ugled po vsej naši državi, izdelki pa se uve- in druge opravljali velika dela tudi na tržišču s svojimi novimi proiz- S svojimi specialnimi vozili Ijavljajo tudi v tujini. i c» *****»•'» • •••V* •*•'»»AcV Kombinirajmo 1 2 3 4 5 6 k 7 8 9 10 14 12 13 m 14 15 m 16 17 18 0 19 20 m 2i H 22 21 m 24 25 m 26 M 27 m 28 m m 29 30 m 31 32 m 33 31. S 35 36 m 37 38 39 40 ra K 41 42 H 43 4U i 45 KBIŽANKfi ŠTEV. 49 Vodoravno: 1. barvitost, 7. naprava za proizvajanje atomske energije, 13. od morja obdan kos kopne zemlje, 14. listnato drevo, 16. globoka nezavest, 17. zavitek sviloprejke, 19. vrsta hazardne igre, 21. nikalni prislov, 22. dedno posestvo, 24. izumetničenost v izrazu ali vedenju, 27. reka v Srbiji, 28. svetovno znano kopališče pri Benetkah, 29. sladka vrsta vina, 31. figura dvojnega zanikanja, 34. del krožnice, 35. trgovinski prostor, 37. gugam, zibljem, 39. prebivalec sosedne države, 41. potapljam se, 43. vrsta oblakov, ki se pojavljajo zelo visoko nad zemljo, 44. človek, ki zna brati misli na daljavo, 45. gonič »puščavskih ladij«. Navpično: 1. plavžarsko gorivo, 2. tuje moško ime, 3. močvirnat travnik v nižini, 4. bližnja okolica, 5. vas pri Ljub- ljani, 6. južnoameriška žival s podaljšanim rilcem, 7. pregovor, 8. puščavnik, 9. enaka soglasnika, 10. zvoki,‘ 11. del pohištva, 12. grobnica, 15. bitka, 18. izumitelj dinamita, 20. žlahtni plin, 23. zvezna država v ZDA, 25. kratke vesti, 26. železniški tiri, 28. tenka kožica, 29. ograja, 30. slonov zob, 31. vrsta industrijske rastline, 32. starogrški junak, 33. arabski knez, 36. pojem v geometriji, 38. naplačilo, 40. izraz pri igri, 42. kemični znak za mazurij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. metronom, 8. kupim, 13. meteorit, 14. korale, 15. er, 16. sto, 17. kar, 19. urin, 20. Haiti, 22. lapuh, 24. tri, a, 25. sitka, 27. Atene, s, 29. nat, 31. Irtiš, 33. tarok, 35. iris, 37. par, 38. beg, 39. Pu, 40. kanape, 42. amarilis, 45. akant, 46. skarabej. Beli na potezi dobi. BELI: Kgl, Dež, Tbl, Tc3, Sel, Pa3, b3, c4, d5, e4, 15, gž, hž (13). ČRNI: Kh6, Dd6, Ta6, Tg8, Ld7, Pa5, b6, c5, e7, e5, £6, g5, h5 (13). Namesto »Beli dobi« bi lahko zapisali tudi »Črni je mat v 5 potezah«. Kako, v tej blokirani poziciji kaj takega? To je vendar nemogoče — boste dejali. Pa je mogoče, še kako mogoče, toda, razumljivo, le z žrtvijo v smeri proti črnemu kralju. Naprej pa kar sami kombinirajte in takoj vam bo vse jasno! • P3UJ EJX ‘S «1 +ZJS 't> s (ezojod eqn) i£PS '8 TS-H ‘ + sqi, 'Z (afouzod 0JHI05J3U tnpoj ■BSauJO c z oouoji idojseu ATUCIao ‘e^seq e3auqas -od zojq oncj Auad of h s jpum) Sipa ‘!9q:a T :A3XI§iIlIs INVENTURA DRUŽINSKA INVENTURA — Sto šejtanov, nikdar ni viška! 28. oktober — praznik Brežic Oktober 1941.. . Brežice preživljajo svoje najtemnejše dneve. Ljudje morajo zapuščati svoje domove, z nasajenimi bajoneti jih okupator rine v živinske vagone. Vlaki odhajajo nekam daleč na Nemško, v Srbijo . .. Brezup je razpotegnjen v tem času. Takrat, takrat počijo v okoliških gozdovih prve puške. Ustanovitev brežiške čete vzbudi v ljudeh upanje, da se bodo nekega dne vendarle lahko vrnili. In vrnili so se. Ne vsi, mnogo jih je bilo, ki so morali žrtvovati svoje življenje, tisto najbolj dragoceno, kar so imeli, da je lahko prišel dan svobode. Vendar to ni bil čas za objokovanje, preveč je bilo sledov okupatorjevega nasilja, preveč je klicalo delo, da bi se lahko ljudje prepustili žalostnemu obujanju spominov na minula leta groze. Brežičani so siložno zgrabili za krampe in lopate. Sledovi okupatorjevega razdejanja so se počasi umikali. Okoli starega centra mesta so zrasli novi stanovanjski bio-ki, poslovne zgradbe, zraslo je veliko veliko novega. Skorajda ni moč razumeti, kako je biilo to mogoče v občini, ki ima tako malo industrije. Vendar je vsako leto prineslo kaj novega, novo zmago delovnega človeka, ki si je no-tel ustvariti boljše in lepše življenje. Tako tudi letošnji občinski praznik proslavljajo prebivalci brežiške občine z novimi uspehi: naj-mlajši se veselijo dveh novih, sodobno opremljenih šol, prebivalcem Čateža in Bojtnega bo po dveh novih vodovodih piitekla voda Planirati porast družbenega standarda bo kljub deževni letini dosežen, čeprav ustvarja nad polovico dohodka v občini prav kmetijstvo. K takemu rezultatu pa so v prvi vrsti pripomogla podjetja. Gozdno gospodarstvo Brežice gospodar] z gozdovi na območju Orlice, Bohorja, dela Kuma m Gorjancev v skupni površini 1E.OOO ha. Kolektiv, ki šteje 540 zaposlenih, je pristopil k urejanju plantaž hitro rastočega drevja. . Pripravljeni so že vsi investicijski programi za 450 ha takih plantaž in pripravljen je tudi že del finančnih sredstev. Zasadili so že prvih 28 ha plantaž s topoli, do konca letošnjega leta jih bodo še 12. do pomladi pa še 35 Podjetje Agroservis se je razvilo iz majhnega kolektiva, leta 1952 je štelo le 12 zaposlenih, v sorazmerno velik kolektiv, saj je letos v njem že približno 120 zaposlenih. To podjetje se zdaj pripravlja na široko proizvodnjo namakalnih naprav iz plastične mase. ki naj bj dvignila njegov promet za več kot 400 "/o v primeri s sedanjim. Tudi avtotran športno podjetje Prevoz se lepo razvija. Z avtobusi vzdržuje lokalne in medkrajevne proge ter pripravlja turistične vožnje. Kolektiv se je strokovno tako usposobil, da sam popravlja avtomobile v svojih delavnicah in sprejema celo tovrstne usluge. Podjetje Komunala Brežice je še mlado, saj je bilo ustanovljeno šele pred tremi leti, vendar se Je že lepo uveljavilo s svojimi obrati: vodno instalaterstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, z obrati za servisno službo Tobi, Himo in Goran štedilnikov, z radiocentrom, fino mehaniko, soboslikarstvom, pleskarstvom in drugimi komunalnimi službami. Potrošnike v Brežicah solidno in zadovoljivo oskrbujeta dve podjetji. Trgovsko podjetje Krka ima razen trgovine na debelo še 14 prodajaln na drobno. Odpri pa bo ta kolektiv še eno prodajalno v novem naselju Brežic, kjer za zdaj še ni nobene trgovine. Prav tako z uspehom posluje tudi trgovsko podjetje Ljudska potrošnja in nudi potrošnikom vse vrste blaga v desetih prodajalnah v občini. Vino Brežice je Izvozno podjetje z odkupnim področjem na Dolenjskem, Posavskem in Bizeljskem. Z modernizacijo točilnih naprav se bo kolektiv preusmeril predvsem na izvoz vstekleničenih vin, po katerih je v tujini veliko povpraševanje. Mestna pekarna je kljub zastarelim napravam, ki otežkočajo normalno delo, presegla letošnji polletni plan. Nove in sodobne pekarne, ki bi bila za Brežice in njih okolico tako zelo nujna, pa to pod- jetje brez pomoči občine in drugi*1 gospodarskih organizacij ne bo moglo zgraditi, ker so njegova lastna sredstva preveč skromna. Najmlajše podjetje v občih* Brežice, saj je od njegove ustanovitve preteklo le nekaj mesecev, je Kovina na Bizeljskem. Njen glavni proizvod so kovinske ograja Tudi gostinstvo je v brežiški občini dobro razvito. Cateške toplice so znane po vsej domovini* prav tako gostišče Mokrice, ki posluje v starodavnem mokriškem gradu. OB PRAZNIKU OBČINE IN 15. OBLETNICI ČESTITAJO: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBORI ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS in kolektivi: GOZDNO GOSPODARSTVO TRGOVSKO PODJ. LJUDSKA POTROŠNJA PREVOZ VINO MESTNA PEKARNA TRGOVSKO PODJETJE KRKA AGROSERVIS KOMUNALA BOLNIŠNICA KOVINA, BIZELJSKO ČATESKE TOPLICE GOSTIŠČE »MOKRICE«, MOKRICE — Do zaključka inventure ne mor ete dobiti zobotrebcev ZARADI INVENTURE ZAPRT! TEKSTILNA INVENTURA