TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. -~w*WWVi*#ewji IrednišJvo in upravništvo je ▼ Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. •mročmna zij o/cm!ie SMS: letno i®0 D. za pol leta 90 D. za četrt lato V> 0 mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži sc v Ljubljani,. LBTO IX. Telefon St. BA2 LJUBLJANA, dno 21. januarja 1028. Telefon *t. 552, ŠTEV. 9. Nova protidraginjska akcija. Pisali smo že o novi protidraginjski akciji, tki jo pripravlja g. minister za socialno politiko in protestirali smo *e tedaj odločno, da se danes, ko vlada v gospodarskem življenju tako visoka napetost, ko vidimo, da delajo nasa podjetja z dneva v dan z vedno manjšo kapaciteto in ko cela naša trgovina jedva vegetira, skuša omiliti položaj s sodišči in policaji. V podlistku prinašamo načrt proti-draginjskega zakona v celoti, kakor ga je zamislil g. minister za socijalno politiko, da z določili tega načrta podrobneje seznanimo vse interesente in da posamezne stanovske organizacije s svoje strani kar najodločnejše protestirajo proti realizaciji tega načrta, ki vsebuje določbe, ki so poniževalne za naš kupčijski svet, ki škodijo ugledu in dobremu imenu naše ITgovino in diskreditirajo celokupno naše gospodarstvo v inozemstvu. Da-fies, ko so vse države likvidirale vse, kar bi moglo zavirati normalni razvoj ekonomskega življenja, skuša g. minister za socialno politiko omiliti položaj s pandurji! Prepričani smo, da jo to samo pesek, s katerim hoče naša vlada zaslepiti maso, da ne bo videla kam nas je dovedla nesmotrena gospodarska politika, koje težke posledice se že pojavljajo v pasivnosti trgovinske bilance in da ne bo videla kam bomo pod pezo trinajstinilijardnega proračuna Se prišli. Nimamo ničesar proti takim eksperimentom, ako misli vlada, da si a tem olajša odgovornost, toda odločno moramo protestirati, da se dela to na račun legalnih trgovcev in obrtnikov, s šikanami in persekucijami ljudi, ki trpijo danes pod jedva znosljivimi bremeni. Uvajati danes maksimiranje cen, določati rekvizicije lokalov, v_ katerih bodo mesto obrtnikov-last-nikov gospodarili občinski odbori in postaviti legalno trgovino pod kontrolo policije, pomnil norčevati se iz slojev, ki v mučnih skrbeh iščejo pota in sredstva, kako bi izšli iz težkega položaja. Taka sredstva si morejo pač zamisliti samo ljudje, ki vidijo v tr- govcu in obrtniku brezpraven faktor, ^roti takemu omalovaževanju našega kupčijskega, industrijalnega in obrtnega staleža, moramo vsi najodločnejše protestirati! Pobijanje draginje potom prisilnih mer, s sodišči in policijo je doživelo zadostno blamažo in čuditi se moramo, da je g. minister za socijalno politiko posegel po temu sredstvu. Aprovizacijske razmere so se izza vojne temeljito spremenile. Kontrola aprovizacej, ki je bila v onih razmerah mogoče še utemeljena, je danes, ko imamo blaga na vseh trgih v izobilju na razpolago in ko se mora trgovec težko truditi, da sploh dobi kupca, je vsaka kontrolna mera absurdna. Nasprotno bi imelo maksimiranje cen za posledico, da blago, katerega cene so se maksimirale, izgine iz trga in pride v roke zakotni verižniški trgovini. Tudi so se danes konsumenti sami po vseh večjih konsumnih centrih organizirali v razne konsume in samo pomočne zadruge, kjer si lahko vsakdo nabavi vse potrebščine brez posredovanja trgovca in je že s tem dano zadostno sredstvo za kontrolo in pozitivno pobijanje cen. Od uporabe določil, ki jih vsebuje načrt g. ministra za socijalno politiko, ki nasprotujejo najprimitivnejšim trgovskim načelom in se ne ozirajo na realno gospodarsko življenje, pa ni pričakovati pozitivnih uspehov za olajšanje položaja. Država naj bi začela racijonalno štediti in naj bi se lotila intenzivnega dela za zvišanje produkcije in odpravo vseh ovir, ki v carinskem, prometnem in davčnem oziru motijo prosti razmah gospodarskih sil in le na ta način bi se dalo omiliti sedanji položaj. Mere pa, ki jih hoče podvzeti gospod minister za socialno poliko, ne more vžeti danes smotren gospodar za resne in služijo samo v zasmeh naši gospodarski politiki! Prispevek k boljšemu razumevanju naših razmer: nova knjiga o državnem računovodstvu. Marsikdo, ki je imel priliko, stopiti v poslovni stik z državo in njenim računovodstvom, je stal pred neprilika-mi, ovirami in odločbami, ki jih ni mogel razumeti, naj je stvar obračal na vse strani in se še tako trudil, najti iz vsega vodilno idejo, in doumeti, v čem je tu doslednost, praktičnost in državna korist. In bogzna komu je na tihem pripisoval krivdo, s prav krepkim deležem kritike gotovo tudi našemu virtuoznemu 'birokratstvu. Te dni je izdal v založbi Geze Kona v Beogradu računski pregledovalec glavne kontrole Ran. V. Todorovič debelo knjigo z naslovom: >0bjašnje-nje i izvrševanje zakona o državnem računovodstvu (1926. — 507 strani, cena br. 140 Din, vez. 160 Din). Knjigi je za uvod pridal predgovor, ki nam odpira pogled v delavnico, kjer se je porodil zakon o državnem računovodstvu in so se ob njem porajali potem razni pravilniki, razpisi, uredbe in odločbe. Predgovor je dober prispevek, da pridemo do boljšega razume- vanja danih prilik in do pravičnejše sodbe. Ne moremo pa nič za to, če je ta sodba — obsodba. Predgovor se glasi v doslovnem prevodu nastopno: >>Kakor je znano, je bila angažovala vlada 1. 1909. francoskega strokovnjaka, da preuredi našo finančno upravo in knjigovodstvo. Po navodilih tega strokovnjaka je bil izdan tega leta najprej zakon o ureditvi državnega računovodstva, a potem 6. marca 1910 tudi sedanji zakon o državnem računovodstvu, V ta poslednji zakon so prešle mnoge odredbe francoskega zakona o računovodstvu skoraj doslovno. Ker pa obseza francoski zakon razen državnega tudi samoupravno in sploh javno gospodarstvo, ta naš zakon pa sfcmo državno, in ker se po drugi strani za-konodaistvo ene dežele ne da v celoti prenesti in uporabiti v kateri koli drugi deželi, je do neke mere tudi razumljivo, da je naš zakon nejasen in nepopoln. Kajti mora se priznati, da Francozu ni bilo lahko, da iz skoraj 900 členov zakona svoje države vza--me in prenese v drugo, skoraj neznano državo samo one odredbe, ki se, bodo dale prilagoditi njenim razmeram. Ta nemožnost prenašanja kakor tudi napake, storjene pri odbiranju in prilagojevanju, so povzročile v našem zakonu na mnogih mestih odredbo, da bode finančni minister predpisal pravilnike za njegovo izvedbo. Dejanski naj bi pa ti pravilniki popolnili zakon. Nekateri od teh pravilnikov so izšli, ali za mnoge-odredbe se to ni zgodilo niti do danes. Ti pravilniki pa, kolikor jih je izšlo, so bili tiskani v omejenem številu in samo za službeno uporabo, tako da se do njih težko pride. Razen tega jih ni predpisoval samo finančni minister, kakor je odrejeno v zakonu, temveč tudi drugi, in je na ta način, more se reči, ustvarjen kaos v finančni upravi, ki zelo pogosto dovaja v neprilike tako onega, ki polaga račune, kakor onega, ki kontrolira. To potrjujejo protislovne odredbe v zakonu in pravilnikih in različne odločbe v isti stvari, ki jih je dosti v tej kniigi. Ko sem skoz dolgo vrsto let delal na izgotovljenju proračuna in finančnih zakonov, sem zbiral gradivo za delo kritične prirode o kontroli v državnem gospodarstvu, s katerim sem nameraval pomagati, da se odpravi la kaos. Obžalujem pa, da moram ugotoviti, da na pristojnih mestih nisem našel razumevanja in pripravljenosti, da bi dobil potrebni prosti čas za tako delo. Zbog tega sem se odločil, da objavim del tega gradiva v obliki, v kateri to tukaj činira, brez komentarja, ker mislim, da bode tudi taka knjiga dobro služila vsakemu državnemu organu. Kakor je knjiga urejena, predstavlja zbirko predpisov iz zakonov in razprav, ki se dotikajo preko proračuna in državnega gospodarstva sploh, zakona o državnem računovodstvu. Kot taka moram priznati, da je nepopolna, ker nima komentara in ne obseza vseh pravilnikov, razpisov in odločb. ki do njih nisem mogel priti ali Projekt zakona o pobijanju nedovoljene špekulacije z življenskimi potrebščinami. CL 1. Minister socialne politike skrbi, v m6jah tega zakona, da se pobija in preprečuje umetno povišavanje ali umetno vzdrževanje že obstoječih visokih cen vseh življenskdh potrebščin, kakor tudi »©dopuščena špekulacija z najpotrebnejšimi življenskinii potrebščinami in pro-istori za prenočišča potnikov. CL 2. Pod najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami je v zmislu tega za-kona razumeti najpotrebnejše predmete za človeško prehrano. Pod prostori za prenočišča potnikov je razumeti sobe v iiotelih, gostilnah in njim sličnih zgradbah, ki služijo temu namenu. ČL 3. Pod življenskimi potrebščinami vr širšem zmislu je po tem zakonu raz-•meti vso predmete, ki služijo človeški ih živinski prehrani: za obleko, obutev, tazrivo in razsvetljavo. Ci. 4. Umetno povišanje cen v zmislu zakona obstoji, ako sprememba v a. strani prodajalca ni vobče opravičena z ozirom na povišano nakupno co®°> Po kateri so se dotične potrebščine ®**>avile, z ozirom na povišanje režij-stroškdv ali povišanje raznih dru-.jgln javnih dajatev, odnosno, ako povi-. šanja teh niso v razmerju s povišanjem cen. Pod umetnim vzdrževanjem že obstoječih visokih cen se razumeva stremljenje za vzdrževanje cen, katerih višine niso v razmerju s spremembo, ki se je izvršila v kupni ceni, režijskih stroških in davkih. Čl. 5. Pod nedovoljeno špekulacijo z najpotrebnejšimi življenskimi potrebščinami in prostori za prenočevanje potnikov se razumeva prodaja teh predmetov odnosno oddaja prostorov v zakup po cenah, ki presegajo takso, določeno v zmislu tega zakona. Čl. 6. Za dosego cilja, ki je določen v čl. 1. poleg ostalih ukrepov, določenih s tein zakonom, bo'minister za socialno politiko po potrebi uporabljal tudi sledeče niere: a) nadziranje dela vseh sodnih in upravnih, državnih in samoupravnih organov, ki imajo dolžnost'uporabljati posamezne predpise tega zakona; b) posredovanje pri pristojnih ministrih za olajšanje prometa z življenskitni potrebščinami, tako z ozirom na prevčz, kakor tudi z ozirom na plačevanje raznih dajatev; c) podpiranje razvoja in napredka vsdh vrst konsumnih zadrug, ki ne delajo za dobiček, kakor tudi proda-jalnih samoupravnih teles in dajanje brezobrestnih posojil iz »Fonda Za podpiranje občinskih (mestnih) aprovizacij in konsumnih zadrug« v prvi vrsti ob- činskim mestnim aprovizacijam, a potem tudi konsumnim zadrugam po predpisih, ki se bodo podrobneje določili v pravilniku. Čl. 7. Vsak dogovor producentovem prodajalcev v svrno umetnega vzdrževanja visokih cen vseh življenskih po-trebšc^i po čl. 3. tega zakona ali neopravičenega povišanja obstoječih cen je prepovedano. Vse pogodbe, sklenjene bodisi med producenti ali prodajalci v kakem mestu, ali v celem državnem področju, z namenom določevanja cen produktom, na katere se nanaša ta zakon, morajo biti sklenjene v pismeni obliki. En izvod istih se mora dostaviti ministrstvu socialne politike po pristojni policijski oblasti. Ako miništer socialne polidke ugotovi, da je. taka pogodba v nasprotju s prvim odstavkom tega čle-un, bo razglasil tako -pogodbo kot pravno neveljavno in bo o tem obvestil pogodbenike po pristojni policijski oblasti. Ako bi se ti tudi potem držali te pogodbe, se bedo j.aznovali z zaporom od 3 mesecev do 1 leta in z denarn p :,o od 20.000 Lin do 100.000 I : . A t ugotovi, da obstoji med proiz1.,, li prodajalci brezdvomno sporazum \ »pogledu določevanja cen, ki je prepovedan po prvem odstavku tega člena, ki ni napi an, niti prijavljen oblasti, In dotični vršijo prodajo po istem, se kaznujejo z zaporom od 2 mesecev do 6 let in denarno kaznijo od 30.000 Din do 150.000 Din. Čl. 8. S kaznijo po predzadnjem odstavku gornjega člena, se kaznujejo tudi oni, ki ne bi po uveljavljenju tega zakona predložili v roku 1 meseca po pristojni policijski oblasti ministrstvu socialne politike v razmotrenje že sklenjene pogodbe, dogovore, sporazume o kartelih in temu enako, na katere se nanaša prednji člen. Čl. 9. Tudi vsako umetno povišanje cen vseh življenskih potrebščin po čl. 3. tega zakona s strani posameznih prodajalcev, ki vrše dotični posel kot trgovski posel, je prepovedano in se kaznuje z zaporom 1 meseca do 0 niesecev ter z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 Din. Čl. 10. Vsakdo, ki prodaja življenske potrebščine, naštete v 3. členu tdga zakona, ki pa niso podvržene taksiranju in to: v tTgoviui (obratovalnici), na sejmu (trgu), ali na katerem drugem mestu, mora sumarno ali podrobno označiti cene prameznih predmetov, ki jih pro^ daja v svoji trgovini, tako, da jih more vsal do jasno videti. Od te obveze so izvzeti samo proizvajalci-poljedelci, ki so prinesli svoje lastne pridelke na trg v svrho prodaje. Kdor ne označi cen življenskih potrebščin ali jih noče postaviti na vidra mesta, se kaznuje.z.zaporom do 3 mesecev ter denarno kaznijo do 10.000 Din. ki sera jih moral izpustiti radi njih obilnosti. Pogreške v stilizaciji in ločilih, osobito v nekaterih pravilnikih in odločbah, je treba pripisati njih avtorjem, ker so ti pravilniki in te odločbe preneseni semkaj tako, kakor se glasijo v izvirniku. Besedilo francoskega zakona sem vzel iz dela G. Voguet-a: »Rčglement General sur la Comptabilitd Publique, Pariš 1911.« — Vsega obžalovanja je res vredno, da dotlej ni nikomur bilo mogoče, da poseže tu s krepko roko vmes in uredi ves ta kaos v korist državnega računovodstva in v razbremenitev urad-ništva samega, nič manj pa tudi v prid naših gospodarskih krogov. In kdaj bode ob vsem ogromnem številu uradništva končno vendar le že mogoče, da dobi poklicani strokovnjak potrebni čas za delo kritične prirode, ki bi bilo prva priprava za tako nujno potrebno reformo in vsaj prvi korak do zboljšanja res povsem neznosnih razmer? R. St. Državna industrijska politika in naša industrija. (Poročal ing. Milan Š u k 1 j e na izredni Glavni skupščini Zveze indn- strijcev dne 15. januarja 1926.) (Nadaljevanje.) Mi v Sloveniji vemo, da smo g. Saviča sprejeli spoštljivo in z odkrito gostoljubnostjo. Radi smo mu pokazali naše lepe tvornice in mu zaupljivo obrazložili naše težnje. Ko je 1. 1922 izšel I. del njegove knjige »Naša industrija i zanatk, smo se pač čudili idealizmu militarista v civilni obleki, nismo pa mislili, da bo njegovo pogre-šeno naziranje prodrlo v odločilnih krogih v kraljevem Beogradu. Po izkušnjah, koje smo si pridobili, zlasti v 1.1925, je naše mnenje drugo. Opraviti imamo z uplivno organizacijo in g. Savič je le njen eksponent. Mi ne moremo in ne smemo molčati, ko vidimo, da hočejo iz zmotnih motivov ugonobiti skromno blagostanje, ki je dodeljeno slovenski zemlji. 0 knjigi g. Saviča se je dosti govorilo in vendar jih je malo, ki so jo či-tali. Naj iz nje citiram le kratka mesta, ki prikažejo duh avtorja. G. Savič hoče najprej demontirati našo železno industrijo. 0 Kranjski industrijski družbi pravi na str. 338. I. dela tako: »Ovo preduzeče ...... kako se nalazi blizu nemačke, austrijske i talijanske granice, če samo sme- tati proizvodnji i jačanju industrije za narodnu odbranu. U interesu narodne odbrane treba ovo preduzeče otku-piti i preneti u okolinu Ljubije, i preseliti največe tamošnje dobro, a to su tamošnji izučeni radnici. Ako bi ostalo ovo preduzeče u Jesenicama, tre- CL 11. Prodaja potrebščin, ki služijo za človeško prehrano, razen prodaje istih v restavracijah, gostilnah in njim sličnih lokalih, se ima vršiti po teži in meri. Prodajalec je dolžan odmeriti vsako količino blaga z zakonito žigosano mero ali tehtnico razen onih, ki se prodajajo na kose. Prodajalci kruha so dolžni po uveljavljenju tega zakona najpozneje v 6 mesecih preskrbeti si potrebne priprave za merjenje. Kdor se pregreši proti tej odredbi, se kaznuje s kaznijo, določeno v predstoječem členu. Čl. 12. Prepovedano je krivo merjenje in zmanjšanje obrokov (porcij) življenskih potrebščin pri prodaji. Kdor se pregreši proti tej odredbi, se kaznuje z zaporom do 1 meseca ter z denarno kaznijo do 3000 Din, v kolikor postopanje dotične osebe ne bi vsebovalo kakšnega težjega kazenskega dejanja. Čl. 13. Kdor vrši prodajo življenskih potrebščin z nepravilnimi merami, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 Din. Čl. 14. Prepovedano je kupovati živ-Ijenske potrebščine na trgih v svrho preprodaje na istem mestu in za čas trajanja istega dne. Pod preprodajo je razumeti ono vrsto kupovanja, ako kdo kupi gotovo vrsto življenskih potrebščin, bodisi na trgu ali izven trga, za čas trajanja istega dne in prodaja tako kuplje- balo bi mu, čim se podignu preduze-ča u okolini Prijedora, dozvoliti, da radi samo za inostranstvo, t. j. da dovozi sirovo gvoždje iz inostranstva ili iz Ljubije i staro gvoždje iz inostranstva, pa d aisto u kovno gvoždje i Čelik preradjuje i izvozi, bez prava da može u zemlji prodavati bez carine«. Tako hoče državni funkcijonar in zaveden državljan potisniti Javornik in Jesenice na ono stran državne ali carinske meje! Še enkrat pravimo, mi takih ekspektoracij nismo mogli smatrati resnim, dokler nas niso izkušnje drugače podučile. Ravnotam pravi o Jeklarni na Ravnah: »Šteta je, da se ovo veliko preduzeče za narodnu odbranu nalazi baš na samoj granici, i morala bi ga država otkupiti i preneti u okolinu Prijedora, preselivši i sve radništvo.« — Pripominjamo, da g. Savič očividno ni imel nikdar prilike, ogledati si velika' moderna podjetja železne stroke, ka-koršna se najdejo v industrijskih deželah. Sicer bi ne označil te Jeklarne, ki pač uživa odlično ime, pa obratuje v prav skromnem obsegu, kot veliko podjetje. Niti bi mu ne prišlo na misel, da je treba obstoječo moderno instalacijo za izdelovanje granatnih delov, kakoršno je videl na Ravnah, prenesti v Kragujevac ali Užice. Nekoliko prizanesljivejši je glede Železarne Store. 0 njej pravi: »Ova tvornica, pošto ni-je na granici... mogla bi ostati, pa se specijalizirati za zasebne vrste.« V splošnem ne pozna šale glede naše železne industrije, ki se mora preseliti iz Slovenije v notranjost kraljevine: »Kako životni interesi narodne odbrane zahtevaju, da se ovo selenje izrv^si, to če se morati ovo preselenje izvršiti čim se problem Ljubije pokrene.« Naša elektro-kemijska industrija ima težko stališče. G. Savič pravi: »Sada mi moramo da vidimo, kako da te tvornice udesimo, da odgovaraju našim ekonomskim i nacijonalnim inte-resima. U to ime treba svi faktori, koji su za to nadležni, kao: Glavni generalštab, Art. Tehn. Odelenje Ministar-stva Vojnog, Generalna direkcija ruda, Direkcija voda i Ministarstvo Trgovine i Industrije, da žajednlčki što pre odrede taj naš interes, kao i mere, što treba da se učini.« V poglavju o umetnih gnojilih zastopa tezo, da se predelovanje kalcijevega cianamida v amonijak in azotne kisline ne sme dovoliti v Sloveniji, marveč le v sredini države. Kakor naj država izvrši preselitev obstoječih železarn iz Slovenije v Pri-jedor, tako zahteva g. Savič, da se v obmejnih krajih splošno zabrani ustanavljanje tvornic, ki izdelujejo predmete za narodno odbrano. Zlasti v zvezi z že cit. členom 137 Finančnega zakona za leto 1924;25 je zanimivo slišati, kaj da g. Savič razume pod izra-zom »industrija, potrebna za narodnu ne življenske potrebščine naprej še istega dne, v istem stanju, kakor jih je kupil. Trgovci z življenskimi potrebščinami, ki izvršujejo ta posel v svojih stalnih obratovališčih, smejo izvršiti nabavo za svoje obratovališče tudi istega dne, toda po času, ki bo za to določen od mestnih (občinskih) oblasti. Kdor se pregreši proti tej odredbi, se kaznuje & zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 Din. Čl. 15. Najpotrebnejše potrebščine po čl. 2. tega zakona, in to: kruh, produkti zaklane živine za človeško prehrano, jedi v gostilnah, krčmah, restavracijah in v drugih sličnih lokalih, kjer se ista prodajajo na obroke (porcije), kakor tudi prostorih za prenočevanje potnikov, se bodo prodajala ^odnosno izdajala v najem po določenih taksah. Čl. 16. Oblasti, pooblaščene s tem zakonom za predstoječe taksiranje (maksimiranje cen), morejo določiti tudi cene za mleko, ako prodajo istega ne vršijo neposredni proizvajalci, kakor tudi vseh ostalih življenskih potrebščin, namenjenih za človeško prehrano: rib, povrtja, sadja itd., v kolikor se prodaja teh po-trebšičn vrši s strani prodajalcev, ki imajo svoje stalne prodajalnice na trgih ali se s prodajo teh p. trebščin bavijo kot s trgovskim poslom. Katere potrebščine od teh se bodo taksirale kakor tudi kdo odbranu«. Na strani 252 njegove knjige čitamo: »Industrije koje rade za narodnu odbranu, mogu se podeliti u ubojnu industriju i ostalu. Ubojna industrija je najvažnejši dio industrije za narodnu odbranu jer ona izradjujo neposredno predmete ubojne spreme kao topove, lafete, kare, puške, noževe, municiju, kola, automobile, aero-plane, jahači pribor, ladje itd.« Po navedenem spada v prenešenem smislu menda sploh vsa industrija pod pojem podjetij, ki se tičejo narodne odbrane. G. Savič na tem mestu zopet nagla-suje potrebo, da se »i postoječe tvornice, koje bi bile pogodne za rad za narodnu odbranu* preselijo v sredino kraljevine. Neobhodno je potrebno, pravi nadalje, da se »sve državne nabavke reservišu izključivo industriji, koja radi za narodnu odbranu«. Legitimacijo za tako radikalno postopanje si jemlje g. Savič iz dejstva, koje konstatuje na 261. strani: »Bog nam je podelio ovu zemlju i mi smo sad gospodari, pa je red, da uradimo onako, kako čemo za naše dobro da je upravljamo,« (Konec prihodnjič.) Trgovina. Zastopstva je a prodajo jajc proti proviziji išče neka tvrdka v Nemčiji Njen natančnejši naslov je interesentom na razpolago v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Avstnjsko-poljsk* pogajanja. Prve dnd prihodnjega tedna se bodo nadaljevala trgovinska pogajanja z Avstrijo na podlagi smernic, ki jih je podal g. dr. Ka-mek v svoji vladni izjavi. Nemčija povabljena na londonsko trgovinsko konferenco. Vlada jo dobaa povabilo k udeležbi na XII. zasedanje mednarodne parlamentarne trgovinske konference, ki se prične dne 26. maja 1926 v Londonu. Na konferenci se bo razpravljalo predvsem o vprašanju odtoka mednarodnega kapitala in o vprašanju reške paroplovbe v Srednji Evropi. Konference se udeleži 40 držav. - Trgovska pogodba s Anglijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, ki stojijo v trgovskih stikih z Anglijo in njenimi kolonijami, da ji nemudoma prijavijo podrobne podatke in predloge za bodočo trgovsko pogodbo, ki se ima skleniti na govsko pogodbo, ki se ima skleniti na dobo 10 let in katere tarifni del bo veljal po recipročnem načelu razen z Anglijo tudi za vse carinsko-avtonomne kolonije, teritorije, ki stoje pod angleškim protektoratom, kakor tudi za samostojne dominione. Izvoz shih sliv iz Brčkega. Iz Brčke-ga se je v času od 4. do 10. t. m. izvozilo celokupno 656.40 metrskih stotov • sliv. Od tega se je izvozilo na domače trge izmed prodajalcev je podvržen temu taksiranju, bodo določale oblasti same, ki so pooblaščene za taksiranje po tem zakonu. Čl. 17. Prodajalci taksiranih življen-skih potrebščin in lastniki, odnosno zakupniki prostorov za prenočišča potnikov, kakor tudi kupci istih, oziroma potniki ali gosti, ki se pregrešijo proti predpisom po čl. 15. in 16. tega zakona, se bodo kaznovali in sicer: prodajalci, odnosno lastniki ali zakupniki prostorov za prenočišče z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.0(X) Din; kupci odnosno potniki ali gosti z zaporom do 1 meseca dni ter denarno kaznijo do 5000 Din. Čl. 18. Lastniki trgovin z najpotrebnejšimi življenskimi potrebščinami ter pr. štorov za prenočišča po čl. 15. in 16. tega zakona so dolžni imeti določene ta K se razobešene na vidnih mestih ter jih morajo na zahtevo pokazati. Kdor postopa proti temu, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno. Kaznijo do 50.000 Din. Čl. 19. Novo določevanje cen — taksiranje potrebščin, dol enih v čl. 15. ali 16., se ima vršiti p alti občutnejši iz-premembi cen teh in pri proiz- vajalcih. pri pr du' i ,a me živine no po izpremembi cen žive živine na trgu, a pri kruhu po i pren e.nbi b rzie cene 394.40, v Avstrijo 148.50 in v Francijo 148.50 metrskih stotov. Cena na trgu t Brčkem je bila za slive 4.70—5.70. Mednarodni petrolejski trg. Poljaki na za čas od 15. nov. 1925 do 31. marca 1926 dovolili prost izvoz petroleju, pa niso dosegli s tem nobenega vidnega zboljšanja. Samo tedaj, ko vsled zmrznjenja in poplavljenja Donave petrolej ni mogel i» Rumunije ven, je bil poljski eksport nekoliko živahnejši. Tudi nadaljno žniža-nje cene na 135 dolarjev za vagon poljske nafte ni v inozemstvu skoraj nič učinkovalo. Produkcija poljskih petrolejskih čistilnic je znašala v prvih devetii lanskih mesecih 486.000 ton, leto prej pa 456.000 ton. Eksport se je pa znižal od 28.582 vagonov na 24.387. — Izvoz i* Rumunije je bil v zadnjem času oviran vsled poplav ob Donavi, a na dalnji Donavi se je prometovanje spet pričela. Romunski trg je sicer trden, z nadaljninr zvišanjem cen pa ne računijo. — Angleški in ameriški petrolejski trg se nista-, nič spremenila, domači trg na Angleškem je ugoden. — Ruska produkcija nafte je šla v zadnjem času nekaj nazaj,, vsled manjšega dela v provinciji Azer-beidžan (Baku). VI. Ljubljanski velesejem. VI. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani sc vrši od 26. junija do 5. julija. Sejmska uprava prične v najkrajšem času z razpošiljanjem prijavnic in se naproša vse razstavljalce, tla nemudoma prijavijo svojo udeležba. Čim preje se zbere prijavnice, tem lažje in hitreje se zamore razdeliti razstavne prostore in izvesti čim boljšo organizacijo. Ker so_ se letos razstavni prostori znatno pocenili, si bodo gotovo večja podjetja najela obsežnejše prostore. V jeseni se vrši od 1. do 15. septembra velika Pokrajinska razstava vina, cvetja, sadja, goveje živine in konj, higijen«, umetnosti. Industrija. Veliki britanski industrijski semeni Birminghamu in Londonu se vrši letos od 15. do 2fi.‘februarja. — >-—*«— Italijanski avtomobili. Po vsem Apeninskem polotoku se vleče dolgo gorovje in ovira racionalno moderno izvedba zaključenega železniškega omrežja, ki bi služilo industrijskim in poljedelskim potrebam dežele; izvedba takega cmrežj« je vsled ogromnih stroškov naravnost n«-izpeljiva, tudi v slučaju elektrifikacija železnice, zlasti gorskih, s katero so začeli pred tremi leti. Zato ni čudno, da bo posvetili avtomobilstvu takoj v njegovih začetkih prav posebno pozornost in so ga skušali zlasti v poljedelsko napredni Severni Italiji z vsemi m&čmi podpirati. Sledeči pregled nam pokaže, kako presenetljivo hitro so se v Italiji razvile a%~ tomobilne črte: moke, ki ima v glavnem- služiti za podlago pri določevanju cen kruha, polep izprememb v režijskih stroških ali t raznih dajatvah. Čl. 20. Za primer, da vsi ali posamezni prodajalci odnosno lastniki obratova-Iišč, imenovani v čl. 15. in 16,, zaradi določenih taks ustavijo obrate, imajo občinske oblasti (mestna ali občinska poglavarstva) pravico rekvirirati dotične obrate s potrebnim orodjem in nadalje^ vati obrat na svoj račun. V času ustavitve dela* dokler bodo -občinske oblasti (mestna odnosno občinska poglavarstva) sama izvrševala posel na svoj račun, se bo dala lastnikom istih odškodnina v iznosu najemnine, zakupne cene doti finega lokala in amortizacije orodja, kar se določi potom komisije, sestavljene it 3 članov. Komisija ima biti sestavljena na sledeči način: enega člana določi lastnik rekviriranega obrata, enega občinsko sodišče (mestno, občinsko poglavarstvo), a enega pristojna policijska oblast Ako imenovani lastnik ne določi s svoje strani člana, ga določi policijska oblast Proti sklepu glede rekvizicije posameznih obratovališč imajo prizadeti pravico pritožbe v roku treh dni .po priobčitvi na komisijo, določeno v čl. 34. tega zakona. Prijavljene pritožbe nimajo odložilne moči. (Dalje sledi) ' Štev. 9. <• imuimi—i— Proge subvenci- nesubven- Skupaj jonirane cijonirane 1905 68 km — km 68 km 1910 3.135 km — km 3.135 km 1915 13.950 km — km 13.950 km 1920 20.433 km 9.460 km 29.893 km 1925 27.613 km 26.000 km 53.613 km S tem velikanskim avtomobilnim ' omrežjem razpolaga 885 podjetij, ki so do danes otvorila 1692 raznih prometnih Srt v dolžini od par kilometrov do 1000 km in še več. Leta 1924 so na vseh teh črtah prevozili okoli 30 milijonov ljudi, dočim so železnice prevozile 103 milijone popotnikov. Z ozirom na to eminentno važnost tega javnega italijanskega , prometnega sredstva je vlada sklenila ustanovitev Narodne avtomohilno tveze {Unione nazionale dei servizi automobi-“ lističi); ta zveza bo imela hvaležno polje zlasti na jugu Italije, kjer se je poljedelstvo začelo dvigati in kjer obstoje-*- če železniške proge kmalu ne bodo vež zadostovale. V gostilni, v kavarni in v vsakem lokalu zahtevaj »Trgovski list«! če ga sam S© nimaš, naroči sl ga takoj, če ga pa že imaš, skušaj pridobiti novega naročnika. Dobro razširjeno glasilo bo najboljši zagovornik trgovskih in industrijskih interesov. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ribnici prirodi v nedeljo dne 24. januarja 1926 ob 4. uri popoldne v gremijalni pisarni v Ribnici sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Pojasnilo o napovedi dohodnine ter prošnjah in pritožbah. 2. Glede znižanja poštnih, brzojavnih m telefonskih pristojbin. 3. Ureditev nedeljskega počitka. 4. Raznoterosti. Blagovolite se sestanka v polnem številu udeležiti. Promat. Telefonski promet med Jesenicami, Trstom in Gorico. Po naredbi ministra «1 pošte in brzojav se otvori direktni tektonski promet med Jesenicami, Trstom in Gorico. Razgovori bodo stali 1.70 fr. Imenovanje tarifnega odbora državnih želoznie. i rometno ministrstvo je končno uvidelo, da železniški tariti nikakor ne odgovarjajo gospodarskim potrebam. Radi tega je sklenilo, da temeljito reformira celokupno železniško tarifo. Ministrstvo je predložilo kralju v podpis tarifni odbor, ki obstoja glasom ukaza z dne 14. januarja iz sledečih ^ oseb: Vaso U. Jovanovič, industrijec iz Beograda, Milorad Lujanovič, trgovec iz Beograda, ki zastopata trgovsko zborna-nico v Beogradu, Kosta P. Mirosavljevič, predsednik zbornice v Novem Sadu, dr. V. Besarovič, zbornični tajnik v Sarajevu, dr. Lujo Karmanski, konzulent tr-: govske zbornice v Zagrebu, Ivan Mohorič, tajnik ljubljanske zbornice, Vlada Jankovič, član industrijske zbornice v Skoplju, dr. Ljudevit Prohaska, tajnik •glavnega zadružnega Saveza, Sava Ku-kič, član težaškega saveza v Beogradu, -dr. Gavrilo Kojič -iz Sarajeva, Josip Lesničar iz Celja, Bogumil Remec iz Ljubljane, Rudolf Gajler iz Zagreba, advo-lcot Emer Tartaglia iz Splita, Hakija Hadžič iz Sarajeva. Razen teh pripadajo ■tarifnemu odboru še sekcijski šef dr. Milan Todorovič, Milivoj Savič, Miodrag Stamenkovič, Vladimir Miškovič, dr. Dragu t in Dučič, Vaso Dimitrijevič in Živko Konstantinovič. Prva seja tarifnega odbora se vrši še tekom januarja. 'Upajmo, da je s tem storjen definitiven korak k temeljiti reformi naših železniških tarif in da bodo reformirane tarife blagodejno vplivale na vse naše gospodarsko (in socijalno življenje, ker so Tavno obstoječe tarife eden glavnih čini tel je v draginje. Znižanje ležarine in stojnine ter po-'foljŠanjo nakladalnih rokov. Zbornica trgovino, obrt in industrijo v Ljublja-^ obvešča vse interesente, da stopi na-redba o znižanju ležarine za blago, ki se nahaja na železniških skladiščih in toriščih, s 1. februarjem t. 1. v veljavo. Istočasno se bo podaljašal tudi nakladal-®* in razkladalni rok od sedanjih 6 na 24 ur in znižala stojnina za vagone, ta- ko da se bo plačalo drugi dan po 5 Din na vagon in uro, tretji dan po 20 Din na vagon in uro, za nadaljne dni pa po 50 dinarjev na uro. Ležarina za blago, ki se nahaja v železniških skladiščih, bo znižana na polovico sedanjega iznosa, dočim bo za blago, ki se nahaja na odprtih prostorih (na železniških klančinah) veljala stara ležarina in sicer 30 odnosno 50 para za 100 kg na dan. Poštne iveze v Sloveniji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja trgovska, industrijska in obrtna podjetja na seznam poštnih zvez cele Slovenije, ki ga je izdala v obliki brošure Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. Iz te brošure so razvidne razdalje med posameznimi kraji, obenem pa je v njej povedano, med katerimi kraji se vzdržuje redna poštna vožnja. Knjižici, ki stane 20 Din, je priložen pregleden prometni zemljevid Slovenije. Naroča se pri Narodni in Jugoslovanski knjigarni, kupi pa tudi lahko pri ekonomatu poštne direkcije in pri poštnih uradih. Tvrdka Junkers. — Velikanski razvoj zračnega prometa v zadnjem času nam najbolj jasno kažejo številke o zračnem prometu podjetja Junkers z njegovimi kovinskimi aeroplani. Od januarja do vključno novembra 1925 so preleteli aeroplani Junkers samo v Srednji Evropi skoraj štiri in pol milijona kilometrov, torej dvanajstkratno razdaljo med zemljo in mesecem oziroma 110 zemeljskih obodov. Poletov so napravili 30.000, potnikov so prevozili 80.000, tovora 370 tisoč kilogramov, pošte pa 250.000. Na-pram lanskem letu se je delovanje aero-planov več kot podvojilo, pri čemer imajo veliko zaslugo novi tromotorni aeroplani. Zlasti očividno se kaže napredek, če primerjamo število potnikov v zadnjih petih letih: leta 1921 so prepeljali aeroplani tvrdke Junkers 2230 potnikov, leta 1922 že 11.005, 1923 26.500, 1924 40.298, lani pa v enajstih mesecih, brez decembra 80.000. — Poleg rednega obratovanja z velikimi aeroplani na najvažnejših prometnih črtah je treba letos < meniti sedemmesečni ponočni zračni promet čez Vzhodno ali Baltiško morje, začetkoma iz Berlina v Stockholm, nato pa tudi iz Berlina v Kopenhagen. V zadnjih štirih mesecih je ta promet obratoval s 100 odstotno rednostjo, kar je v zgodovini svetovne aviatilie doslej nedosežen rekord. V okviru Junkersovega kon-corna obratuje zveza Trans-Europa, v prvi vrsti po južni Nemčiji in od tam naprej. Tudi tukaj vidimo isti rapidni razvoj in iste rekordne zaključke v mesecih januar — november 1925. Zveza je napravila 7190 poletov, je prepeljala 21.028 oseb in 92.310 kilogramov tovora in pošte, prevozila je pa 915.952 kilometrov; to je pa skoraj dvainpolkratna razdalja od zemlje do meseca in skoraj triindvaj-setkratni obseg zemlje. 3B*WHW C—.................... p0e5J«ldt»"lliL vžh/a$ že na zemlfl ra)! (|V* I RAZNO. Za propagando naših prirodnih lepot. Ker se je v zadnjem času pokazalo, da trosijo domači ljudje svoj denar v ino-. zemskih zdraviliščih, letoviščih in kopališčih ter bi bilo neobhodno potrebno, da se upozna tudi širša javnost z domačimi naravnimi lepotami, ki so mnogim še neznane, se je ustanovil konzorcij, ki bo s pomočjo ministrstva za narodno zdravje in socialno politiko izdajal brezplačno ilustrovano »Revijo za propagando prirodnih lepot zdravilišč, kopališč i. dr. kr. SHS«, ki ima namen, da vse nižje sloje naše države, informira popolnoma točno in brez katerihsikoli stroškov o vseh pogojih in cenah posameznih zdravilišč in letovišč. Revija, ki bo v začetku izhajala v 5000 izvodih, se bo posala vsem javnim lokalom, kavarnam. hotelom in ko se pozneje naklada poveča, se bo poslala tudi posameznikom brezplačno. Revija bo izhajala samo v spomladanskih in poletnih mesecih v začetku vsakega meseca, to je pred se- zono in za čas sezone, potemtakem pet mesecev v letu, počenši od 1. maja do vključno 1. septembra. Redakcija revije se nahaja v Zagrebu, A ulica 12 (parter). Določitev termina VI. Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Dne 15. januarja se je vršila seja velesejmske uprave, na kateri se je razpravljalo o določitvi termina letošnjega vzorčnega velesejma. Znano je žo našim industrijskim, trgovskim in obrtnim krogom, da je uprava zagrebškega sejma sklenila, prirediti letos svoj velesejem mesto kot običajno spomladi, meseca avgusta. Z ozirom na izjave razstavljalcev ljubljanskega velesejma in po točnem preudarku, je uprava velesejma v Ljubljani sklenila, prirediti v letu 1926 od 26. junija do 5. julija VI. Mednarodni vzorčni velesejem in od 1. do 15. septembra Veliko pokrajinsko razstavo vina, cvetja, sadja, goveje živine in Konj, higijene, umetnosti. Državna borza dela v Ljubljani. V času od 1. januarja do 16. januarja 1926 je zahtevalo dela: moških 227, ženskih 45, vsega 272 oseb; ponujalo se je delo: moškim 137, ženskim 21, vsem 158 oseb; izvršena posredovanja: moškim 113, ženskim 20, vsem 133; odpotovalo je 48 moških, 4 ženske, skupaj 52 oseb. Dansko surovo maslo. Danska je majhna dežeia, igra pa v produkciji in eksportu surovega masla na svetovnem trgu veliko vlogo. Njena produkcija znaša 7 do 8 odstotkov svetovne produkcije. Ker pa druge dežele le malo eksportira-jo in porabijo surovo maslo večinoma doma, je danska trgovina na mednarodnem trgu dosti večja, kakor pa bi sklepali po odstotkih produkcije. V zadnjih l etih letih pred vojsko je bila Danska i udeležena ua mednarodni trgovini s surovim maslom z 28 odstotki, leta 1924 s 37%, lani s približno ravno toliko. Leta 1924 je eksportiraia Danska 123.000 ton surovega masla; večina je šla kakor običajno na Angleško, 84.000 ton; drugo v Nemčijo, na Norveško, Švedsko, v Belgijo, Francijo itd. V nasprotju z drugimi dežejlami sta produkcija in eksport na Damskem ua vse mesece leta precej enakomerno razdeljena. Sem in tja so seveda. izjeme. Lani sta bila najbolj ugodna jiinij in julij, začetek leta je bil tudi prav zadovoljiv, samo na koncu leta je bila rentabiliteta precej ogrožena. Vzrok tifi s’ izrednem dvigu danske krone. Danska more na svetovnem trgu kljub višjim produkcijskim stroškom konkurirali, le vsled izborne kakovosti njenega surovega masla. — Notacija surovega masla v glavnem danskem mestu Kjoe-benhavn se je v letih 1922, 1923 in 1924 od junija do decembra dvignila povprečno za 44 odstotkov, lani je pa vsled višjega kurza krone v istih mesecih za 24 odstotkov padla. 10. decembra 1924 je znašala 610 kron, 10. decembra 1925 pa 342 kron. Danska krona je vredna približno 14 dinarjev. Očividno je, da tako rapid-no nazadovanje v ceni rentabiliteto produkcije močno ogroža, ker se obratni stroški niso niti najmanje toliko znižali, kolikor bi odgovarjalo spremenjeni notaciji. Ce se razmere na svetovnem trgu ne bodo bistveno spremenile, je pričakovati znižanje danskega eksperta. Glavno stremljenje Dancev gre za tem, da si angleški trg utrdijo in trajno osvojijo. Malokdo pa ve, da gre pod imenom dansko surovo maslo v trgovino tudi zelo veliko Sibirskega surovega masla. Pride iz Sibirije na Dansko, tam ga etiketirajo z imeni danskih tvrdk in ga pošljejo na-okelj.... Vpliv aviatične tehnike na svetovni zračni promet. Merkel, predsednik nemškega Aero-Lloyda, je spisal v že opisani knjigi »Nauticus« članek z gornjim naslo-vofm. Glede zračnega prometa stavi dve temeljni zahtevi. Prva se glasi, da mora biti najugodnejša prometna črta ista kot prenmica oziroma ista kot največji krog na zemski obli. Tej zahtevi ne more ugoditi ne železnica ne avtomobil in ne ladja, temveč samo zračno vozilo. Druga zahteva je, da mora postati zguba časa pri premikanju iz kraja v kraj zmeraj manjša. Ladje ne bodo prišle dosti čez 50—60 km na uro, železnica ne čez 120, avto tudi ne dosti več, v kolikor pride namreč pri prometu v poštev; zračne ladje pa obratujejo s hitrostjo 150—250 km na uro in je dosegel aeroplan delno tudi že 486.4 km na uro. — V bodočnosti se bo*ta izkristalizirala dva posebna tipa aeroplanov: manjši bodo služili pošti hn kurirjem, večji pa prevozu oseb in tovora. Za aeroplane-velikane pride v poštev edinole kovina, in sicer duralumini-um in namesto njega morebiti jeklo. Letala z več motorji bodo nudila večjo varnost in bodo zmanjšala težkoče pri pristajanju. Po Merkelu so kot transocean-ske in transkontinentalne zračne prometne proge potrebne tele: Evropa - Sibirija - Mongolija -Kitajska, Evropa - Mal* Azija - Perzija - Afganistan - Kitajska, Evropa - Indija, Evropa - Južna Afrika, Evropa - Južna Amerika, Evropa - Severna Amerika, dalje Severna Amerika-Južna Amerika. Ce bodo vozili aeroplani s poprečno hitrostjo 250 km na uro, če bo ostal vsak aeroplan samo 5 ur v zraku in če bi se od 24 ur vozilo samo 20, bi bil rezultat tale: Iz Londona v Tokio (8000 km) se vozimo z ladjo in železnico 480 ur, z aeroplanom bi se vozili 45 ur; i* Londona v Indijo (tudi 8000 km) 380 ut oziroma 45. Merkel zaključuje: »Te številke se zdijo nestrokovnjaku morda fantastične, a so možne in so obenem najboljši dokaz za to, da more v resnici le aeroplan premagati časovno zapreko v najizdahiejši meri.« — Ce bo s časom hi-trost še večja, se bodo skrčila zračna pota na minimum; pri hitrosti 400 km na uro in ob upoštevanju prej omenjenih točk bi prišli iz Londona v Tokio Že v dobrem dnevu. Drobne gospodarske vesti. Nemška državna banka je znižala že napovedano obrestne mero od 9 na 8 odstotkov, lom-bardno obrestno mero pa od 11 na 101 odstotkov. — V Varšavo so prišli zastopniki ameriške Bankers Trust Co., da se pogajajo tam o stomilijonskem dolarskem posojilu. — Na Angleškem je hud prepir med lastniki premogovnikov in med radarji. Sestavila se je posebna komisija, ki naj prepir poravna. Lastniki so ji predložili svoje zahtevo: povrnitev k 8-umemu delavniku, znižanje carine in re«. formo delovnih pogojev. — Poljska banka bo izplačala nad 10 odstotkov dividende. Valutno vprašanje se je v zadnjem času na Poljskem zelo zboljšalo. Zlato kritje bankovcev znaša 38 odstotkov, 8 odstotkov več kakor je v Statutih, banke; aktivnost trgovske bilance v zadnjih tednih bo prinesla še nadalje tuje valute in devize na Poljsko. 15. in 31. dec. 1925 ter 1., I. 1926 je plačala poljska vlada sledeče vsote na dolg: 4 milijone 350.000 dol. Zedinjenim državam 130.000 funtov Angliji, 2,532.000 frankov-Franciji. — Norveška banka je zvišala obrestno mero od 5 na 6 odstotkov. — V zadnjem času je šel eksport goveje živine iz Ramunije rapidno nazaj in je morala vlada misliti na odpomoček. Beremo, da bodo eksportno pristojbino xa glavo znižali od 800 lejev na 400. — Brezposelnost na Nemškem se je od srede decembra do začetka januarja spet dvignila, to pot za 40 odstotkov. Sredi de-cembra je bilo brez dela 1,060.397 oseb, 1. januarja pa 1,485.931; število moških, ki so dobivali državno podporo, je znašalo 1. januarja 1926 1,325.052, število žensk pa 160.879. — Montagu Norman, guverner Angleške banke, se vrača iz. Amerike, kjer je svojo nalogo končaL V Ameriki se jo posvetoval z Zveznimi bankami o sanaciji avstrijske, nemške, belgijske In poljske valute ter o sanaciji državnih financ v omenjenih deželah. Tem deželam hočejo dati primerne kredite, zelo zavarovane, da si gospodarsko opomorejo. Pri tem obisku se je tudi ugotovilo, da Anglija ni uporabila 300 milijonski dolarski kredit, dovoljen ji za oporo funta v Newyorku. — Izvoz francoskih avtomobilov v mesecih januar— november 1925 je znašal 55.169 voz. Največ avtomobilov je šlo na Angleško, 13 tisoč; na Špansko so jih prodali 7580, v Belgijo in v Luksemburško 6560, v Al-gerijo 5600, v švico 3530, na Nemško 3020 itd. Tujih avtomobilov je pa prišlo v označenih 11 mesecih 16.282; daleč pred vsemi drugimi dobavitelji so Zed. države s 14.800 avtomobili, druga je Italija š 1000 avtomobili, vse drugo je daleč zadaj. Vidimo, da se je predalo ca 39.000 avtomobilov več ka’-'or pa kupilo, torej velikansk plus. — Prirastek hranilnih vlo? v češT o^mrašHh hranilnicah in posojilnicah oortn > v lanskem letu na eno milijardo Kč. Francoski sindikat tračnic je perfekten. Šlo je slednjič samo za osebne stvari :n !*c. ie Mio vprašanje ravnatelja rešeno, so sindikat podpisali ZnKtopniRI drulbe spalnih voz Rom sa ekspresni pollljke. ^ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenilno naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarno: Ljubljana, Danajska cesta it. la, H. nadstropje. 1926. ............ — V Tirani v Albaniji je začela .začetkom letošnjega leta poslovati češkoslovaško - albanska tvrdka pohištva in mizarstva. To je prva tovrstna tovarna v Albaniji. Tam je veliko pomanjkanje pohištva, prebivalstvo je navezano na primitivno domačo produkcijo, na uvoz tujega pohištva je pa visoka carina. — Na Ruskem je začelo živahno gibanje, naj se vpeljejo samo taki traktorji (delovni avtomobili), ki odgovarjajo ruskim razmeram.. Danes preplavljajo Rusijo najrazličnejši traktorji, deloma prav malo prikladni.. — V Rusiji je veliko pomanjkanje kitrivnih snovi, ker je produkcija v nekaterih industrijskih panogah prehitro začela rasti. Napram lanskemu letu bi iporalo biti za 54 odstotkov več lesa, za 42 odstotkov več šote in za 38 pdstotkov več premoga. Ker se pa to zvišanje ni doseglo, je nastopilo omenjeno pomanjkanje. Posebni pooblaščenci skrbijo sedaj za sorazmerno pravično razdelitev lega, kar sploh je. — Poljaki v Rusijo več prodajo kakor pa od tam kupijo. V mesecih januar — september 1925 so prodali Ru-aom za 5.77 milijonov dolarjev blaga, kupili so pa od njih samo za 1.08 milij. dolarjev. — Francoski vojaški letalci so preleteli lani v 172.000 letavnih urah 25,820.000 kilometrov, to je 645 zemeljskih obsegov, ob ekvatorju ali 68 kratna razdalja do meseca. Od leta 1921 naprej so pa preleteli 108,046.000 kilometrov, več kot 2700 zemeljskih obsegov ob ekvatorju ali skoraj 300 razdalj od zemlje do. meseca. — Od 1. februarja naprej se bo osebni promet na ruskih železnicah podražil za 10 odstotkov, blagovni za 10 odstotkov, brzovozni blagovni za 5 odstotkov. Torej se tudi tukaj približuje Rusija predvojnim razmeram. — Obnovila so se pogajanja za osnovanje mednarodnega Cinkovoga sindikata. — Java je eksportirala lani 84.000 ton kavčuka, njena produkcija se je napram letu 1924 pomnožila za 50 odstotkov. O tem bomo prinesli poseben članek. — Po zgledu Nemške državne banke so tudi berlinske velebanke znižale obrestno mero. — Tudi bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva naznanja znižanje obrestne mere; pri eskomptih in lombardah -se je znižala za pol odstotka in znaša za prve sedaj 6, za druge pa 7 oz. 7 in ppl odstotkov. — Švedska državna banka je imela lani 19 milijonov švedskih kron čistega dobička, za 1 milijon več kakor 1. 1924. Zlasti velik je bil dobiček iz deviznega obrata, pa je le slučajnega značaja. — Lansko produkcijo zlata v Kanadi cenijo na 36 milijonov dolarjev, predlanska je znašala 31.5 milijonov, za letos pa računijo na 50 milijonov dolarjev. Ljubljanska borza. »roda, dne 20. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo jz 1. 1921 <špn. 77, bi. 78; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, unklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje-den. 100, bi. 104; Prva- hrvatska štedionica, Zagreb den. 962; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za -trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne ia livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110: »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, Srt. 120. Blago; Bukova drva, suha 1 m, leo nakladalna postaja 2 vag. den. 21, bi. 21.50, zafclj. 21.50; bukovi železniški pragovi, 2.60 m, 18X26, fco meja den. 88, bi. 41; hrastovi hlodi, I., II., od 30 cm prem. naprej, fco meja bi. 600; deske 2Q, 25 mm, 4 m, monte, parate!., fco meja-bi. 535; pšenica 76 kg, 2%, fco •lav. -postaja bi. 310; koruza stara, fco vag. saki. postaja bi. 165; koruza, umetno sušena, foo vag. klavonska postaja bi. 150; koruza, »metno sušena, foo vag. Postojna tranz. 1 rag.den. 185, bi« 185, zaklj. 185; koruza Čin-Vvauiin, čas primerno suha, fco špilje, tranz. 1 vag. den. 230, bi. 230, zaklj. 230; koruza nova, času. primerno suha, gaT. fco vag, slavonska postaja 1,vag. den., 123, bi. 123, zaklj. 123; oves. srb.ijanski, par. Ljubljana bi, 215; oves slavonski, rešetan, fco Postojna tranz. den. 220, bi. 225; ječmen 66 '67, par. Ljubljana bi. 235; ječmen, 2aduhel, krmilni, fco Ljubljana bi. 200; ajda poljska, jugogcaiinje-»a, foo jugomeja bi. 262,50; rž 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja bi. 212; proso mimeno, glasom vzorca, fco Ljubljana den. K00i bil 225; otrobi, srednjedebeli, foo Ljubljana toL 145; jezice, zlatorumene, fco vag. dol, p. den. .250; Ia Portlandcement »Salona« Tpur, fco vag., Solin: v jutavrečah po 50 kg 48; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; * sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. TRŽNA POROČILA. Tržno eeno za mo9o v Ljubljani (15. januarjja.) Govedina: v mesnicah v mestu 16—19, na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, jezika 18—19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19, teletina 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25—30, ključ 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 22.50—25, II. 20, pljuč 10, jeter 15—20, slanine trebušne 19—20, slanine ribe in sala 23, slanine meša no 21—21.50, masti 26—27.50, šunke (gnjati) 35, prekajenega mesa I. 32, II. 29.30. Drobnica: 14—15, kozličevina 20. Klobase: 1 kg krakovskih, debrecinskih 40, hrenovk 35, posebnih 35, svežih kranjskih 32—40, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30. Perutnina: kokoš 25—35, petelin .30—40, raca« 20—30, domač zajec manjši 8—15, večji 20—25. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50-3-50, 1 kg surovega masla 40, čajnega 50—56, masla 45, bohinjskega sira 35, sirčka 9—10, eno jajce 3—3.50 Cone špecerijskemu blagu v Ljubljani (15. januarja). 1 kg kave Portoriko 72— 76, Santos 48—54, Rio 40—46, pražene kave I. 90—100, II. 72—80, III 56-60, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15, riža I. 12, II. 10, 1 liter"’namiznega olja 20 Din, 1 kg testenin I. 12, II. 8 Din. — Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani (15. januarja). 1 kg moke št. 0 5.25—5.50,-št. 1 5, št. 3 4.50, št. 5 3.75, št. 6 3, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10 — 13, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 6.50, ajdove moke I. 9, II. 8 Din. DOBAVA, PRODAJA. Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 1500 kg bencina, do 5. februarja t. 1. pa za dobavo raznega furnirja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem cdelenju te direkcije. — Vršile se bedo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1 milijona komadov vreč iz jute. — Dne 22. februarja t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave 4 komadov bakrenih plošč za lokomotiv-ne peči, glede dobave 3050 kg raznih kovinskih odlitkov (armaturni bron). — Dne.23. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave specialnih nožev za tobačne tovarne, markarnice itd.; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 8000 kg žične mreže. — Dne 24. februarja 1.1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave, raznih olj (cilinder, strojno, gosta, redka olja); pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave ca’. 28.588 kg bakrenih plošč za lokomo-tivne peči. — Vršile se bodo dalje naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. januarja t. 1. pri intendahturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave do 30Q.000 kg sena in do 250.000 kg slame, dne 26. januarja t. 1. pa glede dobave do 300.000 kg ovsa. — Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjeni inten-danturi. — Dne 1. februarja t. 1. pri sre-dišnjem uradu za osiguranje rudnika v Zagrebu glede oddaje krovskih del. — Dne 8. februarja t. 1. pri direkciij drž. železnic v Subotici glede dobave tele-grafsko-telefonskega materijala; dne 10. februarja t. 1. glede dobave 365 vagonov bukovih drv ter glede dobave smolenih bakelj, dne 11. februarja t. 1. glede dobave raznih delov za plinsko razsvetljavo ter glede dobave tapetniškega materijala. — Dne 17. februarja t. 1. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 4500 komadov gumijevih cevi. — Dne 18. februarja t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave raznega drobnega materijala za tračnice in glede dobave osovin. — Dne 20. februarja t. 1. pri direkciji drž, železnic v Zagrebu glede dobave tekstilnega materijala. Predmetni oglasi * natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Poprava. Dobava 557.000 komadov železniških pragov se vrši dne 6. februarja t. 1. pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu in ne v Ljubljani, |