In nbbonjune&to potftai® Požtni&S {fla&Bft V gotovini Leto XXIII., št. 158 " Upravniitvo: Ljubljana, Puccinijeva olica 3. Telefon fc. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitš Italiana 8. A. MILANO Ljubljana, sobota 17« julija 1945-XXI Cena cent. 80 Ishaja ritk dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—, H inozemstvo vključno s »Ponedeljskim J» tromc Lit 36.90. Uredništvo t Ljufaljni«. Puccinijeva ulica it. 3. — Tckba _ker. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi se ne vtačafo. CONCESSIONAR1A ESCLUSTVA pet U pob* bliciti di p rov eni en za italiana td escers z Unione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO. Hraber ©ipor osnih čet od Agrlgenf a do Catanlje Torpedna letala so potopila trgovsko ladjo lO.ooa ton in poškodovala 3 nadaljnje s skupno 29.000 tonami Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 16. julija naslednje 1147. vojno poročilo: Od področja pri Agrigentu do ravnine pri Cataniji vzdržujejo italijanske in nemške čete z žilavo hrabrostjo stalni pritisk močnih sovražnih siL Sovražniku so bile prizadete občutne izgube oklopnih voz. Naša torpedna, letala so obnavljala napade na prevozna in izkrcevalna sredstva, potopila trgovsko ladjo 10.000 ton in zadela ter poškodovala 3 druge enote s skupno 29.000 ton. Vzdolž južnovzhodne sicilske obale so tfcaiiianski in nemški bombniki iz višine in v fctrmoglavnem poletu napadali a. dobrim uspehom angleško-ameriške pomorske enote. V operacijah letalstva teh dni so se zlasti odlikovali: 43. jata bombnikov, 130. skupina torpednih letal in 121. skupina potapljačev. Neapelj, Foggia in Genova so ble ci-j sovražnih letalskih napadov. Ugotovljena je povelje ssla Rim, 15. jul. s. šef glavnega stana Kraljevega letalstva general letalske armade Rino Corso Fougier je izdal naslednje dnevno povelje svojim oddelkom: Letalci eskaler in letališč, bombarderji, torpederji, napadalci, neznani junaki, specialisti! Domovina gleda na vas, med tem ko jaz sledim vašemu neprestanemu naporu in žrtvi, ki je sama plemenitost, z ogromnim ponosom. Po vzpodbudi vašega neukrotljivega duh^ pridobivajo stroji, tudi stari stroji, vedno nove borbene sposobnosti in razdrta letališča niso nikoli dovolj prametana, da bi preprečila vaše zmagovite polete. Za sveto čast zastave se vara bolo kmalu pridružili tisti, ki danes nimajo mesta v naših vrstah, zelo kmalu kot prostovoljni poloti ne glede na čin. O tem sem prepričan, tisti ki so v manj težkih urah v drugih vojnah dokazali svojo hra.brost, bi jo danes radi potrdili Naprej najdražji tovariši! Duša vse Italije se vam pridružuje, polna ljubezni in zaupanja. do skrafnosti Rovigo, 15. jui. s. Mogočna množica fašistov in naroda, ki je odšla v gostih skupinah iz rajonskih središč, se je zbrala pred Liktorskim domom. Zvezni tajnik je govoril množici, poveličujoč voljo ljudstva, ki hoče biti vedno zvesto vojaškim tradicijam. Poudaril je, da je z zborovanjem zopet dokazalo, da je povsem blizu srca naših junaških borcev, ki na Siciliji branijo sveta tla domovine in čisto blizu tudi mučenemu prebivalstvu otoka. Nato je govoril prefekt, ki je poveličeval vero ljudstva v odpor in zmago. Mogočna manifestacija je potrdila, da je tukajšnje ljudstvo vedno pripravljeno na vsako žrtev za obrambo in rešitev domovine. VercelH, 15. jul. s. Danes je prispel semkaj podtajnik stranke nac. svetnik Leonardo Gana in je predsedoval raportu hierarhov. Pred množico hierarhov, ki so prišli. iz vse pokrajine, je nac. svetnik Gana v gledališču poveličeval junaštvo borcev teT aktivno vero italijanskega naroda, ki js usmerjena na zmago. Popoldne je podtajnik Stranke ob spremstvu pretekta, zveznega tajnika in sindikalnih predstojnikov obiskal nekatere kmetije, kjer je bil povsod sprejet z gorečimi manifestacijami privrženosti vladi. Luščilci riža so ga navdušeno sprejeli in podtajnik Stranke jim je prinesel pozdrav tajniki! Stranke ter je z gorečimi besedami nagovoril delavce, ki so goreče vzklikali Duceju. Skrb za zaščito javnih knjižnic Rim, 15. jul. s. Ob navzočnosti ministra Eksc. Bigginija se je sestala šesta bekcija narodnega sveta za vzgojo, za znanost in umetnost pod predsedstvom akademika Francesca Ercola. Obravnavala je razna važna vprašanja javnih knjižnic. Po obširnem in Izčrpnem poročilu generalnega direktorja akademije in knjižnic, Scarda-maglie, je govoril Eksc. Biggini, ki je opozoril na že storjeno delo za rešitev dragocenega knjižnega gradiva v javnih knjižnicah in dal navodila za nadaljnje delo v tem odseku. Minister je končno nad vse pohvalil osebje knjižnic, zlasti onih v mestih, prizadetih od sovražnih letalskih napadov, ki si je velikodušno prizadevalo, da bi olajšalo posledice škode, katero so utrpeli bibliografski zavodi. Največja preizkušnja Italije Bern, 16. jul. s. »Corriere del Ticlno« piše v uvodniku pod naslovom »Največja preizkušnja Italije«: Anglosaški sovražnik je zbral proti Italiji vso težo svoje gmotne sile in svoje letalske pomorske premoči. Italija nudi anglosaškemu napadu, ki Je dosegel sedaj odločilno fazo, skrajno obrambo svoje zemlje in svoje časti. Gigantski dvoboj in zavest o neizbežni nujnosti vojne, nadaljuje list, dajeta značaj veličine in junaštva borbi, ki jo je Italija bila v severni in vzhodni Afriki in jo sedaj bije pred vrati Evrope. Veličastnost, junaštvo, zvestoba politiki, ki je sledila Versaillesu do danes, označujejo vojno Italije, in vse to je sovražniku dobro znano. List poudarja nato, da je bila sedanja vojna za Italijo skrajna nujnost, kateri se kaka sila ne more izogniti kot zgodovinski usodi po besedah Tita Livija: »Pravična je vojna za tistega, ki mu je nujna, in sveto orožje tistih, ki jim ne ostane nobeno upanje razen upanja v orožje.« List zaključuje, da Italija junaško prenaša bila škoda ln žrtve v Neaplju, kjer so naš. lovci pokončali 4 štirimotornike. Tudi na kraje v pokrajinah Alessandria, Savona, Bologna, Parma in Reggio Emilia so bile vržene bombe, ki so povzročile lahke izgube med prebivalstvom. Obramba je sestrelila 2 štirimotornika, ki sta se zrušila, eden pri Traversetoliju (Parma), drugi pa pri Mirandoli (Modena). Nekoliko mož posadke je bilo ujetih. Pomorske enote in letala, ki spremljajo na 8 konvoje, so sestrelila 11 torpednih letal. • Napadi, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Neaplju 204 mrtvi in 390 ranjenih, v Foggiji 15 ranjenih, v Arquati Scriviji (Alessandria) 1 mrtev, 6 ranjenih, v Savoni 1 mrtev, 1 ranjen, v pokrajini Bologna 9 mrtvih, 20 ranjenih, v pokrajini Parma. 3 mrtvi, 6 ranjenih, v Reggiu Emilia 1 mrtev, 4 ranjeni, v Mode ni 1 mrtev, 3 ranjeni. Isfva svojo usodo. To je narod, ki mu je v nekaj desetletjih uspelo osvojiti dostojno mesto med silami, ki vladajo nad morji in bogastvom sveta. španski tisk o bstrbenssti Madrid, 16. julija, s. Listi se bavijo z operacijami na Siciliji ter poudarjajo hude in neprestane izgube vojnih in tigovskih ladij, ki jih prizadevajo zaveznikom itali-jansko-nemški letalci in podmornice. V člankih se zlasti podčrtava pomen ljudskih manifestacij v italijanskih mestih ter prostovoljno priglaševanje v vojsko onih Sicil-cev, ki žive v celinski Italiji. Tudi ti žele braniti rodno zemljo. Listi tuli naglašajo visok domoljubni duh, ki ga je pokazal italijanski narod, dobro tovarištvo med nemškim in italijanskim vojaštvom ter junaštvo bojevnikov. Vse to bo imelo odločilen vpliv v borbi proti napadalcem. Narodno didaktična središče za latinščino Rim, 15. jul. s. Minister za narodno vzgojo je ustanovil v Rimu narodno didaktično središče za latinščino, ki hoče oživeti v šoli in v kulturi zanimanje za študij latinščine, zbirati gradivo, podpirati in preizkušati nove didaktične metode, skrbeti za pripravo učiteljev, razpisovati natečaje, izdajati publikacije, razpisovati narodne in mednarodne sestanke ter pre-poroditi pouk latinščine, s katero se je človeška misel visoko dvignila in daia umetnosti najbolj človeški značaj, ustvarjajoč logiko mišljenja, pogoje za znanost in dajajoč s tem prvenstvo Evropi, ki se sedaj dviga kot silen branik proti novemu barbarstvu. Vodstvo središča je poverjeno Eksc. prof. Carlu Galassiju Taluzziju, predsedniku zavoda za rimske študije, cor.jr prof. Ginu Fumaioliju, ordinariju za latinsko književnost na Kr. univerzi v Rimu, prof. Francescu Arnaldiju, ordinariju za latinsko književnost na Kr. univerzi, comm. dr. Lorenzu Dalmazzu, osrednjemu inšpektorju v ministrstvu za narodno vzgojo, comm. prof. Antoniju Marzullu, Kr. nadzorniku iz Viterba, comm. nrof. Crimu Vannutelli.iu, ordinariju latinske in grške književnosti na Kr. gimnaziji »Vi-sconti« v Rimu. Protižld^vskl IzgreSi v Sirili Ankara, 15. jul. s. Iz Aleppa poročajo o velikih nemirih, kj so nastali v mestu na dan volitev. Največji nered je vladal v vodilnih prostorih židovskih mestnih oddelkov, kjer je prišlo do močnih spopadov med Arabci in Židi. Na obeh straneh so razgrajači uporabljali strelno orožje. Nastopila je policija, da je zaščitila Žide, ki jih je napadla mncžica. Pri tem je bilo aretiranih mnogo domačinov, ki so bili izročeni vojaškemu sodišču. Arabci so priredili manfestacije tudi pred poslopjem degolistične delegacije, kier so protetirali preti nezakoniti dodelitvi dveh mest židovskim poslancem. Omejevanje arabskega tiska v Palestini Arkana, 16. jul. s. Visoki komisarijat v Palestini odreja vedno strožje ukrepe proti arabskemu tisku, sklicujoč se na veliko pomanjkanje papirja. Kljub temu pa so razni ž4dovski listi zadnje tedne celo pomnožile svoje izdaje. Med temi je zlasti glasilo Zidov »Kol Izrael«, ki je znano po svojem sovraštvu do Arabcev. Ta list je dobil dovoljenje, da se pretvori iz tednika v dnevnik. Prometne težave v Egiptu Smirna 16. jul. s. Iz Egipta poročajo, da se v vsej državi opažajo rastoče prometne težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja železniških vozov in lokomotiv. Zaradi tega je prekinjen prevoz vseh civilnih pošiljk, ki se ne tičejo neposredno ljudske prehrane, obenem pa so tudi pošiljke živil znatno omejene. Organizacije industrijcev so protestirale proti tem ukrepom, lci ogrožajo obstoj mnogih podjetij. Praznik mornariške topniške milice Rim, 15. jul. s. Mornariška topniška milica proslavlja v borbi deveto obletnico ustanovitve. Legionarji milice Milmart črpajo trdno stoječ na svojih mestih dolžnosti in odgovornosti iz dogodkov vzpodbudo za. vztrajanje, odpor in zmago. Krvne žrtve, ki so bile doslej doprinešene, so dedščina, katere ne bo mogoče izbrisati, potrošiti ali uničiti. šef glavnega stana milice je takole brzo- javil: Medtem ko mornariška topniška milica proslavlja obletnico svoje ustanovitve v žaru mučeništva Borga Pisanja, naj sprejmejo moj pozdrav ponosni legionarji, ki se bore na svet h obalah domovine — Galbiati. Vpoklic preSekta Mariana v vcfaS&o službo Rim, 15. jul. s- Prefekt Kraljevine Adal-berto Mariano je bil poklican s 15. junijem v začasno aktivno službo v Kraljevi mornarici v svojstvu kontreadmirala ter je prevzel z istim dnem položaj prvega pobočnika Ni. Vis. Vojvode D'Aoste. Pre^avsssfe Ascgulna V S£i-'2S2SU Berlin, 15. jul. s. V nemškem zavodu za zunanje politične štiid'je je ^mel prof. Al-berto Asquin, predsednik italijanskega središča za ameriške študije, uspelo predavanje o Evropi in Zeclinjcnih državah. Po predavanju, ki je spadalo v vrsto predavanj o napadaln h načrt:h Zedir jenih držav proti vsemu svetu, organiziranih po nemških zavocVh za zunanjepolitične študije, Ve je direktor zavoda prof. S;x zahval;l govorniku, poveličujoč skupnost idealov med Italijo in Nemčijo, kj se na bojiščih vodita v skupni berbi. PzgbusSk Anfsas-o pr* pv&š raikas magša&slge vlade Budimpešta, 15. jul. s. Ministrski predsednik in zunanji minster Kallay je sprejel v avdienci kraljevega min-stra Italije Anfusa, s katerim se je dolgo in prisrčno razgovarjal. nessaM®2£|e^a De GauSSsi Lizbona, 16. jul. s. Ameriško ministrstvo za informacije je bilo v javnosti ob-doiženo, da vodi v listih protidegolistično propagando s tem, da razširja neosnevsne vesti. Ministrstvo se zagovarja, da zajema dotične vesti iz poročil britanske vlade, britanske vesti pa temelje na uradnih britanskih preiskavah in opažanjih. V tem, ko se v Wash:ngtcAu branijo siienih očitkov, pa obenem poudarjajo, da je poskus za likvidacijo degolovcev ostal brez uspeha in da je škodoval politični propagandi v Fraieiji, kar se je občutilo v angleško-ameriških odnosih. Kljub temu se poostru-jeta napetost in polemika med Francozi v Ameriki in med degolističnimi pristaši v Afriki. Zarali tega je oblast prepovedala manifestacije v New Ycrku na dan 14. julija, ki bi se jih moral udeležiti tudi Gi-raud. Ko je ta prispel v New Ycrk, ga je takoj obdala policijska četa na 32 motornih kolesih, ga spiemila v hotel in ga tam strogo zastražila. Prepovedali so mu sprejemati novinarje in delati posete brez močnega policijskega spremstva. Nazadovanje ameriške vojne proizvodnje Washington, 15. jul. s. Tajnik vojnega ministrstva Patterson je izjavil, da se ie vojna proizvodnja v Ameriki znatno zmanjšala v Juniju. Proizvodnja letal je bila za 5% manjša, kakor je bila nameravana. Podatki v zadnjih dveh mesecih nam ne zbujajo upanja, da bi mogli izpolniti nalogo, ki je pred narnl. Smrt gssssffaša Sikorskega je vedsia birfij zagonetna Lizbona, 15. jul. s. Skriynost. lefcaiske katastrofe v Giblartarju postaja vedno večja. V pričetku se je trdilo, da so našli tudi truplo hčere Sikorskega, zdaj pa poročajo, da so bili vsi napori pri isk"nju tega trupla zaman. O famozni preiskavi, katero je naznanil angleški tisk, ni poročil. Zatiranje komunizma v Argentini Buenos Aires, 14. jul. s. Notranji minister je razglasil, da bo razpustil št:ri združenja, ker so se vanje navzlic statutom vrinil?, komunistična načela, ki so po mnenju argentinskega vrhovnega sodišča nezakonita. Nadaljnji nemški napadi na bojišču pri Bjelgoroda Odbiti sovjetski razbremenilni napadi na fronti od Krnska do Suhiničev — 530 sovjetskih tankov in 49 letal uničenih 8 ladij potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. jul. Vrhovmo poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Težki boji v srednjem delu vzhcdne fronte so se tudi včeraj ob slabem vremenu nadaljevali. Napad naših čet severno od Bjelgorcda je pridobil nadalje na prostoru ln je dovedeJ do obkolitve močne sovražne bojne skupine. Sovražni protinapadi v tem odseku so zaradi dosedanjih težkih izgub popustili na moči. Nasprotno so močne sovjetske pehotne in oklopne sile izvedle razbremenilne napade na vsej fronti od Kurska da Suhiničev. Pcvsed so bili krvavo odbiti in je biio pri tem samo v odseku ene armade un;čenih nad 250 sovražnih oklopnih voz. Skupno so sovjetske čete včeraj v veliki bitki izgubile 530 oklopnih voz. Letalstvo je kljub slabemu vremenu podpiralo boje kopne vojske in je sestreiilo 49 letal. V južni Siciliji so nemške in italijanske čete tudi včeraj odbile številne argleško-ameriške napade, ki so bili pedvzeti proti črti od Agrigenta do juga Catanije. in so prizadele sovražniku težke izgube oklopnih sredstev. Nemške in italijanske letalske sile so podnevi in poneči napadale z dobrim uspehom zbirališča ladij pred si-cilsko obalo in potopi!« sli težko poškodovale več sovražnih transportnih lad:j. V č?su od 10. do vključno 14. julija je izgubilo sovražno izkrceva'nn bredovje najmanj 52 ladij s rkrpno približno 200.0P0 br. reg. tonami. Mnogo nadaljnjih ladij in izkrcevalnih čolnov je bilo zadetih. Pri napadu na nemški kenvoj v Sredozemlju so zaščitne enote vojne mornarice in mernariško protiletalsko topništvo sestrelile 7 letal. V pretekli neči so sovražne letalske skupine. kak-:r vs*dno s kršitvijo švicarskega ozemlja, na radie nck?j krajev v vzhodni .Franciji. Pri tem je imelo prebivalstvo znatne izer.be. Post!mera moti;na letala so preletela severno in Mžnozapadtio ozemlje Nemčije. Prctileta'ske obrambne sile so včeraj in v pretekli noči sestrelile 14 angleško-ameriških letal. Bjelji.,^' orodino --------- Tn» n . - rj GžaTsl eDemidov r* , ---.—_ fitebsk Jarccvo/ ^Možajsl?9 '^Dorogobu! FFiečJjm^ A/f \&orkij T >)e!nja / Kaluga/^ iDetrienskKi »Masaliik-r togi lev (ričev> Oslavl! 5uraž' icmeli/* (^Tfov^zibkov' Jr0V% Novoor< p Sjevei KozeljsM. r f „ . l;j ud i novo Al Bogorodicr .Žokav^a Bjejlr " " [Brjansk |j8 Prilukl kPirjaTin1 Romodan "Sumi\0boja Lebedin Gadjač Graivorj iakitnoje rc?n Bpgoduhcv AhfirKa "®Mirgorod tferkasI P0!lava ^V .s C^š^Srev Krasnograd^Aj^ , ) PjafihatkaC^vIooj;ad tonami Vftu^ ft.Oskol Jstrogožs^ I.Osk ^Valoikit-upjansk * r^S -Slarobii Dnjeprcpetrovs^l Krivoj rog >v Apcslolovtf- !aporožje r -s •Vobovdiž 'Nikolajev MeJitSj ' Hersc-n Perekae • . Ihm n Nikopolj Vasilivka" j \_< T' Fedorivks-/—-Z , Jaganrog lariupoli fAZOviKO M JeST Nemška bojna letala so prodrla v noči na 16. julij nad področje Londona. Pcdmernice so potopile v napadih na konvoje in posamezne ladje, ki so bile m< čno zavarovane od letal in mornariških edinic. 8 ladij s skupno 51.000 br. reg. tonami in 1 transportno jadrnico. Neprestani gsemškl napadi pri Bjelgoroda Berlin, 15. jul. Dočim je na področju med Orlom in Kurskom vladal včeraj mir, so Rusi severno od Orla nadaljevali ofenzivne sunke proti nemškim postojankam. Ti sunki niso bili preveč siloviti, imeli pa so namen, prisiliti Nemce, da odtegnejo svoje rezerve z juga ter jih vržejo na severno stran mesta Orla. Na področju med Bjelgorodom in Kurskom pa so se ves dan izmenjavali nemški napadi s sovjetskimi protinapadi. Ni dvoma, da je sovjetsko poveljništvo porabilo vse sile. da ustavi napredovanje nemških kolon. Berlinski listi pripominjajo, da je ruski glavni stan po vsem videzu držal v rezervi nekoliko divizij v nadi, da bo lahko s postopnim protinapadom odrezal nemške oklopne kolone od glavnine nemške pehote, toda letos postopa nemško poveljništvo Dri svojih ukrepih nekoliko drugače in pušča svoje oklepne sile stalno v tesnem stiku s pehotnimi divizijami. Tako se sicer razvija napredovanje počasneje zato na varneje brez možnosti ograža-nja z obeh bokov. Razen tega skušajo Rusi čim bolj izkoristiti težkoče, ki jih Nemcem prizadeva slabo vreme. Te težkoče 50 zelo občutne, kar se tiče oskrbe nemških čet, kajti oskrbovalne čete morajo preko pravkar osvojenih tal. ki sc jih nalivi iz-premenili v neizmerno močvirje. Na drugi strani ima tudi letalstvo svoje težkoče, kajti letališča so razmočena in letala se ne morejo dvigati. Tudi takrat, kadar se jim noseči, da se dvignejo, imajo samo str~: jglavci možnost, da učinkovito delujejo proti sovjetskim oklopnim vozovom. Gosti oblaki namreč vise ~elo nizko, kar težkim trimotornikom in štirimotornikom močno ovira delovanje. Ti lahko tedaj napadajo samo sovražnikovo zaledje, ne morejo na se udeleževati bitke, kajti metanje bomb skozi goste oblake je nemogoče. Bombe bi namreč kaj lahko zadele lastne čete. • Neko vojno poročilo, objavljeno v »Zvvolfuhrblathi«. opisuje slabo vreme na vzhodni fronti takole: Bog dežja si je menda postavil nalogo, da s svojim gromom in strelami tekmuje z grmenjem in Sliskem topov ter metalci plamenov. Silovitost neviht včasih naravnost prekaša strahote same bitke. Vsi vemo, da je to le prehodnega značaja, saj smo vendar sredi julija, toda trenutno nam blatne ce- žtevfetsSiq mguhs naraščajo od ure do sire V sedasifl bit ki so izgubili že 28oo tankov in nad 28.om ujetnikov Berlin, 15. jul. s. V dopoln'lo današnjega vojnega pcroeila objavlja DNB naslednje podrobnosti o poteku operacij na vzhodni fronti: Včeraj so Sovjeti opustili protinapade vzhodno in zapadno od Bjelgoroda in sicer predvsem zaradi izgub k. so jih utrpeli v dosedanji borbah na tem odseku. Bitka pri Bjelgorodu in Orlu zavzema za Sovjete vedno bolj značaj trde borbe velikega obsega, v kateri je sovražnik podvržen stalni in postopni obrabi. Do snoCi so boljševiške izgube na oklopnih sredstvih znašale 2800 tankov in prav tako obsežne so tzgube letal, moštva in topništva, število ujetnikov, vsak dan narašča in je že močno prekora- čilo 28.000, t. j. število, ki je bilo navedeno v nemškem vojnem poročilu 12. julija. Glede napada nemških težkih bojnih letal na pristaniško mesto Hull ob južno-vzhodni obali Anglije se doznava, da je akcija nemških letal potekla v cdličnih okoliščinah vidnosti. Nad izlivom reke Humber so se ročni lovcj in angleško protiletalsko topništvo skušali zoperstaviti nemški akciji, vendar niso uspeli. Po premagan ju teh prvih ovir so vsa napadajoča letala dosegla vse v naprej določene objekte in zadela s svojimi tovorj bomb naprave v ladjedelnici »Albert« iil v ladjedelnici »Kraljica Viktorija«, kjer so ugotovili po silovitih eksplozijah velike požara. ste le ovirajo napredovanje. Rusi so nam hoteli zadnja dva dneva iztrgati predmestja. ki smo jih osvojili na severno-vzhodnem bregu gornjega Donca in vzdolž severnega brega reke Psej. Grenadirji so si naglo izkopali jarke v stepi in so doslej lahko odbijali sovražne napade. Naša obrambna naloga se je posrečila zato, ker so naše čete v strnjenih množicah prodirale dalje tako. da so tudi oklopni vozovi in topništvo že zbrani v prvi črti in pomagajo s svojim zapornim ognjem blokirati sovražno ofenzivo. Duh vojakov je dober ne glede na to. da so utrujeni Po osmih dneh neprestanih bojev, v katerih so imeli komaj nekoliko ur spanja. V resnici so imeli vojaki le redkokdaj priložnost nekoliko zadremati v jamah. izkopanih pod oklopnimi vozovi, kjer bi bili varni pred drobci. Megla in oblaki, ki se vlečejo nizko nad zemljo, olajšujejo naloeo sovjetskim oklopnim dvomotorni-kom, ki prodirajo skozi vrzeli v oblakih, mečejo bombe in izginjajo, preden imajo naši lovci čas. da bi se vrgli nanje; Bombe, ki jih sovražnik meče na ta način, pa seveda ne zadevajo točno, zaradi česar je škoda, ki jo povzročajo »Stormoviki«, razmeroma majhna. (Ultime Notizie.) Premoč nemškega orožja Berlin, 16. jul. s. Govoreč o bojih ne. vzhodni fronti, naglašajo listi, da je nova faza operacij obeležena s stalnim porastom napadalnih sredstev na obeh straneh in s srditostjo, kakršne doslej še ni bilo. Do silovitih spopadov prihaja zlasti na glavnih točkah operativnega področja. Vojni dopisniki opisujejo najznamenitejše dogodke iz te orjaške in srdite borbe mehaniziranega orožja. Novim tipom nemških oklopnih voz, ki so stop'li v boj še nedavno, piše dopisnik listov Scherlove skupine, so Rusi postavili nasproti napadalni voz tipa »T S4c, ki je popolnoma moderniziran ter izpopolnjen tako glede opreme kakor glede oborožitve. To pa ni nikakršno presenečenje za nas, pravi dopisnik, čeprav je bil novi tip izgotovljen v vsej tajnosti in v razmeroma zelo kratkem času. Ta tip sovjetskega bojnega voza ima kupolo iz lite kovine in zelo debele stranske oklepe iz čistega jekla, kar vse daje orjaku izredno odpornost, ki bi jo bilo nevarno podcenjevati. S tem novim modelom, pravi dopisnik, so Rusi upali, da bodo presenetljivo nastopili pri svoji nedavni ofenzivi. Presenečenje pa je bilo tudi to pot le na njihovi strani, kajti videli so, da je bilo v malo dneh razi-bitih nad 2000 oklopnih voz. Vsekakor pa se ne more zanikati, da se Rusi v zadnjih mesech niso naučili upirati se našemu orožju, zlasti pa s® se izvežbali pr| orga^ nizaciji in razdelitvi napadalnih oporišč na bojišču. Rusi sedaj lahko v teku ene noči osredotočijo svoje sile v ost ter jo naslednje jutro vržejo v boj. Njihova taktika in napadalne naredbe so postale bolj žive in bolj elastične, vendar pa je sovjetsko poveljništvo tudi v tem pogledu še zelo daleč od popolnosti, ki jo kaže v vsakem pogledu nemška vojska. Ta je absoluten gospodar položaja. Glede operacij na Siciliji poudarjajo berlinski listi ogorčenost bojev, kj jih morajo vodjti osne čete, ter naglašajo zlasti silne izgube, ki jih je pretrpel do sedaj sovražnik na ljudstvu, vojnem blagu, ladjah In letalih. / Itlia le ¥ teku V »POpolu d'Ptalia« priobčuje zna-! ni politični pisec Mario Appelius zanimiv članek, ki v vznešsftih besedah slika junaško razpoloženje italijanskega ljudstva spričo dogodkov ta S'ciliji, razpoloženje, k- je najboljše jamstvo, da so prizadevanja • anglosašk h sil obsojena ra neuspeh na vsej črtir V teh dneh se čuti d:h Italije. To je Sire k} močni pravilni utrip, ki dokazuje obstoj trdnega srca in odličnega kroženja k; vi. M''r v državi je vzvišen nad vsako pjhvalo. Zadržanje naroda odseva veličino plemena- Vsakdo gre po svo;'em poslu m izvršuje svojo običajno delo. Dežela preživlja intenzivno to dramatično uro, toda za: adi časti brzda moško svoje čustvovanja. Vse misli so obrnjene proti S'ciliji, preti onemu kotu vzhodne Sicilije, ki se končava na rtu Passero. Vsa italijanska srca stoje med Gelo in Siracuso, ob strani prebivalcev onih krajev ter ital'janskih in nemških vojakov, ki imajo nalogo, da s? bore z napadalcem. Kadar se oglasi ob 13. uri znani radiofonski znak, da je nastooil trenutek vojnega poročila, prestane za trenutek dih naroda, da posluša glas Glavnega stana Oboroženi sil. Pet minut nato zavzame ljudsko življenje zopet svojo običajno obliko. V razgovorih Italijanov se v teh dneh čutijo štiri osnovna duhovna -*az-položenja, moška mirnost, hladno zaupanje. goreča ljubezen za sicilske brate ia globoko sovraštvo do sovražnika. Ta štiri razpoloženja tvorijo ozračje Italije. Vjsoka pohvala, ki jc je uradno poročilo št. 1143 izreklo plemenitemu sicilskemu prebivalstvu, je ganilo vso deželo in jo navdalo s ponosom. V tem pogledu ni bilo nikak h dvomov, toda v teh okoliščinah ]e vsekakor prijetno zvedeti, dia je domače ljudstvo na višini trenutka. V tej težki uri podpirata italijanski narod njegova velika ljubezen do domovine -;n njegov razum. Na vest, da tuji škornji teptajo po posvečenih tleh Italije, se je samodelno prebudilo domoljubje naroda. Iz globin zgodovine se dvigajo tisoči energij našega plemena. Ko so Italijani ob 1. popoldne 10. julija zvedeli, da se je sovražnik izkrcal", so takoj spcznalj, da udarila ura najvišje borbe. Vsakdo je stisnil zobe m ojačil svojo voljo. Sovražnik igra svojo veF-ko karto in no more nazaj; zažgal je za hrbtom svoje b rodove. Izjave Churchillove in Rooseveltove so popolnoma navezale vojaško čast britan- skega imperija ln Zedinjenih držav na stefl-ska tla, tako pred Rusijo kakor pred vsem svetom. Sovražnik je pričakoval, da bomo kot vročekrven narod takoj sklonili glave, in je imel v načrtu najbrž^še večje izkrcanje na kaki drugi točki otoka. Mi smo miren narod in smo se vedli z največjo hladnokrvnostjo. Moramo straž'li in čuvati ves otok, vso Calabrijo in vso Italijo. Igra je sedaj prevelika, da bi bde dopuščane napake, tudi napake iz gorečnosti. Napravljen je premišljen načrt za obrambo S'cilije, ki se izvaja. Obalna za^ ščita je izvršila svojo nalogo. Zaščitne čete, ki so imela nalogo braniti obalo, so stopile v akcijo, ko ie prišel njihov čas. V Franc'ji je vdor sovražnika izzval zmešnjavo duhov in poplah množic. To krizo so izrabili strmoglavci in brze divizije, da so porazile Gamelina in razbfle Wey-garda, v Italiji pa je izkrcanje napadača ojeklenilo duhove ter potisnilo sicilske množice, da so se ramo ob rami z vojaki udeležbe bitke. Razlika med Francijo in stalijo je očitna v korist slednje. Mi smo ponosen narod, ki ima smisel za čast in velik plemenski ponos. V najtežjih trenutkih se V možganih slehernega Italijana prižge luč in ga vodi po pravi poti. Ko je bil London bombardiran in je bila Anglija izpostavljena grožnji vdora, je Churchill govoril dramatične besede, da bi navdušil svoje ljudstvo. V Italiji ni bilo treba take izpodbude. Duce je kalijo obvestil o tem v svojem govoru pred Direkto-rijem. Dovolj je bilo 10. julija, ko je vojno poročilo javilo izkrcanje sovražrika, da so bile mobilizirane vse duhovne sile italijanskega plemena. Brez bahaštva, toda z veliko trdnostjo smo sprejeli na znanje sovražnikovo izzivanje, gotovi svojega srca, zaupajoči v junaštvo naših vojakov in gotovi bratske pomoči, ki nam jo bo nudjl nemški zaveznik. Še enkrat sta britanski imperij n Amerika vrgla največje sile svojega obilja proti Italjji. Ta dva orjaka, ki sta mislila, da nas bosta zastrašjla, ugotavljata, da Italija ponosno stoji pokonci, m1rna, strnjena, odločna, polna dostojanstva in sile, pripravljena za vsako tveganje in za vsako vztrajanje. Mi imamo toplo srce, mrzie živce in glavo popolnoma na mestu. Zvonovi v deželi so zazvonili- in narod je stopil na svoja bojna mesta. N&rod vrši svojo dolžnost. Bsslef so izgubili £©3 letal — Poskus Tokio, 15. jul. s. Vojaški sodelavec agencije Domej komentira današnje poročilo japonskega glavnega stana in poudarja, da poročilo kaže, da je zdaj v teku proti-ofenziva proti sovražniku, ki je doslej izgubil 31 ladij s 5 križarkami in nad 200 letal, ko je skušal zavzeti Mundo. Poizkus sovražnika za vdor v japonske obrambne črte na Novi Gecrgiji s smeri otoka in Rabiane se je končal s popolnim porazom ne s?mo zaradi tega, ker sovražniku ni uspelo izkrcati niti enega moža, temveč tudi, ker je bil odbit s hudimi izgubami. Sovražnik se je skušal izkrcati v odseku vzhodno od Munde pod zaščito umetne megle dne 14. julija ob 8. uri. Uporabljal je 70 majhnil ladij; polvica od teh je bila natovorjena s četami, polovica pa z oskrbo. Japonske sile, ki so dobro vedele o tem poizkusu, so takoj otvorile ogenj s vojim topinštvom in zatisle ovražne izkr-cevalne sile. Ko je izgubil 20 ladij, ki so se potopile, je sovražnik f neredu pobegnil. Istočasno je cesarska garnizija zadala drugim sovražnim edinicam, ki so se pred tem izkrcale na južnovzhcdni obali Nove Georgije, hude izgube, ko je sovražnik skušal napredovati dalje proti M unči, da bi vzporedil napad z izkrcevalnimi silami z Robiana. Ostanek sovražnih čet je pobegnil, preden se je zoperstavil japonskemu protinapadu. Jap3issko čiščenje na Kitajskem Nanking, 16. julija, s. Med kazenskimi operacijami, ki jih izvaja ob sodelovanju čet kitajske narodne vlade japonska vojska na severnem področju pokrajine Kiangsu in v vzhodnem oiseku pokrajine Cekiang, so Japonci v mesecu juniju dosegli odlične uspehe. Sovražnik je ostavil na bojišču 2084 mrtvih. Razen tega je bilo ujetih med nflmi § križark m nad se fe debela izjalovil 705 Kitajcev, 15 strojnic, 83 pušk in 2 minometa. Tcja o preskrbi VetiSse vz&irsfne Azije Tokio, 16. jul. s. Min. predsednik "lide-ki Tojo je govoril včeraj med zasedanjem četrte komisije kooperativnega osrednjega sveta in je med drugim izjavil, da mora japonski narod misliti tudi na zagotovitev življenja milijarde ljudi v Veliki vzhodni Aziji, da jim da mesto na področju skupnega uspevanja, ki je cilj vojne ^a Veliko vzhodno Azijo. 263 zastopnikov, ki so se zbrali na zasedanju osrednjega sveta, je z največjim zanimanjem razpravljalo o nujnih vprašanjih ojačenja vojnega potenciala Japonske in vzdrževanja narodnega življenja v vojnem času. Min. predsednik Toj® je glede prehrane zagotovil, da ni pomanjkanja živil na Japonskem, ki je obilno založena z vsemi živili. Min. predsednik je tudi podčrtal pomen književnosti in u-metnosti v življenju vojnega časa, ki naj razvijajo zdrave narodne ideje. Ameriško spoznanje o moči Japonske Buenos Aires, 15. Jul. s. Iz Washingto-n.3 poročajo, da je bivši veleposlanik Amerike ca Japonskem, Grew, ki je sedaj poseben pomočnik v državnem tajništvu, v govoru na kolumbijski univerzi svaril pred optimizmom, da bo lahko pomesti z Japonci. čreprav bom« posvetili vso pozornost Japonski, je dejal, moramo opustiti mnenje, da bo lahko iiničiti sovražnika, ki ima ogromno področje s 300 milijon;, ljudi in obilnimi surovinami ter pristanišči,-.kjer Lahko gradijo nove ladje in odpirajo nova industrijska podjetja. Samodopadenje, je zaključil Grew, je vedno nevarno. Odpor med angleškim vojaštvom proti Churchillu Vprašanja angleškega letalskega oficirja Rim, 15. jul. s. Gospod Churchill, za koga se jaz borim? To vprašanje zadaja mlad angleški letalski oficir svojemu premieru v skrajni levičarski reviji »New Lealer«. Poslušal sem pozorno vse vaše govore, pravi oficir, toda v nobenem nisem našel odgovora na to vprašanje. Angleški imperij je v nevarnosti, nadaljuje oficir, in ljudje, katerim pripadajo njegova bogastva, ga nočejo izgubiti. Ti se torej obračajo v imenu svobode demokracije do delavcev, da bi jim pomagali ohraniti ta bogastva. Lastniki teh bogastev pa si jih delijo med seboj, ne da bi kaj dali delavcem, ki v 25 letih niso imeli drugih bogastev kakor brezposelnost, bolezen in bedo. Na kratko je moje vprašanje, gospod Churchill, naslednje: »Zakaj smo šli mi delavci v to vojno? Kaj bomo z njo pridobili?« Jaz nimam ničesar svojega. Kako morate torej zahtevati, da se borim za nekaj, kar ni moje ? Zlorabljate geslo »svoboda in demokracija«. Izgovorili ste take besede zelo pogosto v zadnjih treh letih, zelo redko pa prej, razen v 4 letih zadnje svetovne vojne 1914—1918. Churchili je tudi dejal, nadaljuje oficir, da se sedanja vojna bije v prid m«njšln. to je res ^ smislu, da namiguje na manjšino premožnih razredov, angleških kapitalistov. Silno bogati finančniki, inrlu-strijci in lordi tiska so tisti, ki jim resnično piipada dežela, in zato se ne izplača umreti Ameriški gusarji nad Torinom Dočkm židovski protestant Rooeevelt pošilja papežu poslanico, ki bi neg bila himna borbi »združenih narodov« za osvoboditev Italije iz oblasti »zločestih sil«, so angleško-ameriški bombniki ponoči 13. t. m. napadli Turin ter iz višine kakih 8.000 m vrgli na stotine bomb v središče mesta. Vse žrtve so izkl jučno neoboroženi meščani Zadet ni bil noben pravi vojaški cilj. šlo je za rušenje zaradi razrušenja, za klanje zaradi klanja samega in za umor zaradi ubijanja. Omikani Anglosa^i mislijo, da bodo na ta način zmagali, toda motijo se v svojih nizkotnih računih. Prebivalstvo Turina ponosno prenaša mučeništvo in dokazuje s tem, da sovražnik zasluži stokratno zaničevanje. Sedaj je čas, da se gospodom v VVashingtonu in v Londonu pove, da za Italijo dan osvete ne bo samo dan izpolnjene naloge, marveč dan sladke in opojne radosti. Italijani ne stoje nasproti človeškim bitjem, marveč nasproti pravim pravcatim divjim zverem, ki ubijajo brez smisla. Način, kako Churchill in Roosevelt vodita borbo, je postavil vojno izven vsakega mednaroinega zakona in izven vsakega krščanskega pojmovanja. Vsak dan nagia-šago Anglosasi, da hočejo osvoboditi italijanski narod, v resnici pa ga hočejo popolnoma iztrebiti. Spričo takih črnih namenov postaja vsak odpor zakonit in posvečen. Naj nasprotniki torej ne bodo toliko nesramni in naj njihovi anglikanski duhovniki, rabini in člani prostozidarslun lož ne točijo krokodilovih solz. (II Regime Fasci-sta). GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 17. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Red A. Nedelja, 18. julija, ob 15.: Veliki mož. Izven. Zadnja letošnja uprizoritev. Cene od 15 L navzdol. ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 20 L navzdol. Ponedeljek, 19. julija, ob 16.: V Ljubljano jo dajmo J Zaključena predstava za Gill. • A. Strindberg: »Nevesta s krono«. Drama vse uničujočega rodbinskega sovraštva, ki uniči ljubezen dveh mladih ljudi, a prinese po pokori za zločin očiščenje in spravo. Osebe: Mats-Jan, Kersti-šaričeva, Ker-stina mati_Kraljeva, Kerstin oče-Potokar, ded-Gale, Brita, Maisova sestra-Danilova. Matsov ded_Cesar, stara. mati. Starčeva. oče-Presetnik, mati-Goiinškova, Ana-Siar-dova, župnm-M. Skrbinšek, pastor-Nakrst, Pohodni mož-Debevec, Babica-Rak rjsva, ribič-Kosič. Režiser: C. Debevec; dekoracije: V. Skružny; glasba: A. Balatka; vodi: B. Adamič; kostumi: J. Vilfanova. Nedelja v Drami. Ker je to z:dnja nedelja pred zaključkom dramske sezone, opozarjamo občinstvo, da bosta igrani dve igri in sicer: ob 15 Ljube Prennerjeve satirična komedija iz sodobnega življanja »Veliki mož« (zadnjič) in zvečr ob 19 A Strindbergova »Nevecta s krono«, ki bo tudi zadnja uprizoritev te igre, pred zaključkom dramske sezone. OPERA Sobota, 17. julija, ob 19.: Madame But- terfly. Red B. Nedelja, 18. julija, ob 19.: Mrtve oIzven. Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek, 19. julija; Zaprto. G. Puccrni: »Madame Rjtterf!y«. V partiji Butterf!y gostuje Zlata Gjungjen-čeva, ki bo pela to partijo za vse abonmaje. Zaselba je sledeča: Suzuki-Karlovče-va, Kate-šturmova., Pinkerton-Lipušček, Sharpless _ Popov, Goro-Rus, Yamadori _ Dolničar, bonec-Lupša. komisar-Gragorin, uradnik-škafcar, mati-škrjančeva.. Dirigent: D. žebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; scenograf: A. Foriga. Zaključek gledališke sez»ne. Letošnja gledališka sezona se bo zaključila predvidoma 22. t. m. v Drami in konec t. m. v Operi. Prodaja mesa na odrezek „111" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 17. julija t. i., potrošniki lahko dobili pri svoji1? običajnh mesarjih proti odvzemu odre^Ka «111« julijskih živilskih nakaznic, ,'zdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 g govejega mesa. — D§];Lev se bo pričela ob uri. za deželo, ki pripada drugim. Nimate nobene pravic1, da as obračam lo nas in zahtevate, da se borimo za tako .rvano de-' ror kraciio in svobodo Nimate nobene pravice izjavljati svetu, da hočete borbo s fašizmom in narodnim socializmom do skrajnosti. če morda ne razumete p:a voljo po tej borbi voljo po borbi do zaanjega delavca. Oficir zaključuje, da se je mnego njegovih tovarišev kakor on sam prebulilo iz a pati je, v kateri so živeli, in vidiio sedaj jasno, kako je z Anglijo. Človek ne služi dolgo v angleški vojski zaključuje oficir, ne da bi postal komunist. Zanimiva izjava v angleški spodnji zbornici Stockholm, 15. jul. s. Zanimiva je včerajšnja izjava parlamentarnega tajnika sira Arthurja Salterja v spodnji zbornioi o bitki na morju. SalteT je dejal, da je položaj zaveznikov v tej bitki mnogokrat tako težak, da same zavezniške vlade mislijo, da gre zA vso njihovo stvar in da Anglija s svojimi tovariši v orožju izgublja vojno. Prvič je bilo tako spomladi 1. 1941, ko je Angliji grozila nevarnost smrti od lakote in so morali zapreti mnoge angleške tovarne zaradi pomanjkanja surovin ter vlada mnogo mesecev ni vedela, kako bi vzdrževala svoje armade na Srednjem vzhodu. Drugič se je v še hujši meri pripetilo isto naslednjo po- Zaplemba imovine dveh uparnikov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino oiloča: Zaplenja se vsa premična m nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Grabnai ja Karla, pok. Karia in žive Terezije Zuzman roj. v Motniku rir.e 11. februarja 1500, bivajočega v črn »ml* j ši 37, ter imovina, lastnina Korene j-Yan čiške Nine por. Novak, živ. Radivija m žive Curk Frančiške rojene v Ljubljani tire 12. oktobra 1910, tam bivajoče, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po čl. 7. v izogib kazenskih odredb po čl. 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI. št. 210. vsi morebitni imetniki premičnin, po katerem koli naslovu, lastnine Grabnarja Karla in Korene Frančiške Nine por. Novak in njuni dolžniki, naj prijavijo vroku 30 dneh od objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrazini, Napoleonov trg 7/TI. stvari, ki jih imajo in vsote, ki jima jih dolgujejo in se jim prepoveduje vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. mlad 1. 1942 po vstopu Japonske v vojno. Zavezniški narodi so izgubili ogromno brodovja, katerega se je zdelo popolnoma nemogoče nadomestiti. Te tragične okoliščine so se nadaljevale in se poslabšale še vse poletje 194? in deloma pozimi. Samo čudež je rešil zaveznike, je dejal Salter, in ta čudež so naredile Zedinjene države z povečanjem svojih naporov v pomoči Angliji IZŠEL JE ROMAN »DOBRE KNJIGE ZA MESEC JULIJ — PEARL S. BUCK: „VZH0D IN Z A P A D" Knjiga se naročnikom »DOBRE KNJIGE« že raznaša na dom. Oni naročniki, ki sami prihajajo po knjige v upravo naših listov, naj pridejo ali pošljejo tudi po novo. V nadrobni prodaji se dobi novi roman v knjigarnah In v naši upravi ▼ Narodni tiskarni. — Broširani izvod velja 13.— lir, vezani pa 28.— lir. Najvišje cene za okrogli les Glede na naredbo z dne 26. junija 1942/ XX., št. 133. o maksimalnih cenah za stavbeni in mizarski les, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, urediti cene za okrogli les izdal po zaslišanju odbora za les pri Pokrajinskem svetu korporacij naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem li-stuc 14. t. m. in je stopila v veljavo na dan objave; Cene okroglega lesa se določajo tako-le: A) Jelov okrogli les I. Hl°di za žago ali tesanje, zdravi, ravni, brez lubja, kakovost monte: a) v premeru nad 20 cm, merjeno v sredini, dolžina 4 m 450 lir za kub. m. dolžina 4 do 8 m 480 lir. dolžina 9 m in več 495 lir; b) v premeru 12 do 19 cm. merjeno v sredini, dolžina 4 do 9 m 420 lir, dolžina 10 m in več 460 lir za kub. meter. EL. Brz®javni dr<»gi, obeljeni, pri tleh ravno odžagani, na vrhu dvojno pošev obtesani: v dolžini 8.5 m 480 lir, v dolžini od 9 m navzgor 520 lir za kub. meter. IIL Jadrniki, neobeljeni: v dolžini 6 do 10 m 510 lir, v dolžini nad 10 m 550 lir za kub. meter. IV. Jamborniki; v dolžini do 10 m 700 lir, nad 10 m 760 lir za kub. meter. Jam-borniki nad 15 m po prosti pogodbL B) Bukovi hlodi: a) Bukovi hlodi za luščenje, od 35 cm navzgor 75 lir za stot franko vagon; b) bukovi hlodi za žage, od 20 do 24 cm 450 lir, od 25 cm navzgor pa 530 lir za kub. meter na žagi. Vse druge določbe naredbe z dne 26. junija 1942/XX. ostanejo nepremenjene, Podaljšanje rokav o koikovanju igralnih kart Glede na naredbo z dne 8. februarja 1943/XXI. št. 16 o uvedbi taksnega papirja in spremembi predpisov o nekaterih taksah je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se podaljšalo roki o novem kol kovanju igralnh kvart, izdal naslednjo nrredbo, ki je ob-avljena v »Službenem listu« 14. t. m. ' Reki iz čl. 27 naredbe z dne 8. februarja 1943/XXI. št. 16 o kolkovanju igralnih kvari po čl. 26 tate naredbe, se podaljšuje do nadaljnje odredbe, (čl. 27. omenjene naredbe je določal, da sta prodaja in raba igralnih kvart kolkovanih na bivši jugoslovanski način, dovoljena do konca maja ti da se od 1. julija t. 1. ne smejo taksne kvarte prodajati in ne uporabljati v gostinskih obratih, če ni plačana nova taksa, m da je bilo do 30. aprila prijaviti finančnemu ravnateljstvu množino po jugoslovanski tarifi taksiranih kvart v skladiščih, zalegah in prodajalnah.) v Dopolnitev seznama blaga, zavezanega Izvozni pristojbini Glede na naredbo 9. julii? i943/XXI. številka 66, s katero analogno z določbami za dri-e pokrajine Kraljevine po kraljevem ukazu z dre 15. aprila 1943/XXI. uvedena izvozna pristojbina za izvoz iz Li"oljanske pokrajine in smatrajoč za nujno potrebno, da se v zvezi s spremembami, izdanmi dodatno za druge pokrajine Kraljevine s kraljevim ukazom z dne 17. maja 1943/XXI. dopolni seznam blaga zavezanega izvoz-i pristojbini, je Visok-; kenrsar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo ki je cb;avljena v »Službenem l'stu« 14. t. m. in je stopila v veljavo od dne ob- jave. . V prilogi B k naredbi o zvišanju pristojbine za uvoz in uvedbi izvozne pristojbine z dne 9. junija 1943'XXI. št. 66. se v seznamu blaga, zavezanega 1% izvozni pr.stoj-bini dodaje: preja iz kratk'h umetnih vlaken (fiocco) in jz odpadkov kratkih umetni vlaken po postavkah 274 in 275 carinske tartfe bvše kraljevine JugoslaVje. Nova kulturna rastlina karagana Pri prodiranju na področje sovjetske Rusije so nem^ce čete naletele na rastlino, za katero so se pričeli zanimati strokovnjaki, ker ima vse pogoje, da sc razvije v pomembno kulturno rastlino. Gre za tako imenovano veliko kara" gano ali grahov grm (caragana arborescens). Ta velika karagana je akaciji podoben grm, ki raste v Sib riji in Mandžuriji, kjer že od nekdaj uporabljajo seme za prehrano kakor tudi za krmljenje perutnme. Normalno doseže grm višino leske. Posebna lastnost karagane pa je, da je izredno odporna tako proti suši kakor tudi proti mrazu. Zato so že pred leti pričeli karaganine grme saditi v južnoruskih stepah, da vežejo pesek in zadržujejo vroči pustinjski veter. Lani so nemški strokovnjaki delali poskuse s semenom tega grma in so ugotovili, da ima izredno velik odstotek maščobe in beljakovin. Za človeško hrano se da seme s pridom uporabiti, v dobi cvetenja pa predstavlja najboljšo pašo za čebele. Pomen rastline pa je predvsem v njeni odpornosti, saj lahko uspeva na področjih, kjer druge rastline ne morejo uspevati. Korenine se gosto in globoko razrastejo. Prav ta okolnost je dala povod, da so pričeli kazagano zasejati na stepskib področjih, kjer povzročajo peščeni vjharji škodo in kjer se drugo rastlinstvo ne dnži. Nemški strokovnjaki so celo mnenja, da bo karagana glede na svojo skromnost postala pomembna konkuren-tinja soji. Sedaj bodo pričeli 9 poizkusi udo- mačenja te rastline na Balkanu, zlasti na ner rodovitnem peščenem in kršnem področju. Tudi za obsežne poizkuse s to rastlino v plantažah je na razpolago v ukrajinskih drevesnicah okrog 25 milijonov sadik. Gospodarske vesti = Maksimalni cenik za zelenjavo m sadje. Danes je stopil v veljavo maksimalni cenik št. 12 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, ki smo ga na tem mestu včeraj objavili. V »Službenem listu« z dne 14. t. m. je bil objavljen maksimalni cenik št 11., ki je stopil v veljavo z dnem objave. Glede na določbo, da veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov za. proizvode, ki jih novi cenik ne navaja, prinašamo iz maksimalnega cenika št. 11. naslednje cene (vse za kg): beluši 3.60—4.85 lire, karfijola 2.30—2.85, hruške Ia 3.42— 4.20, hruške Ua 3.04—3.75, suhe češplje, domače, odprto blago 15—18, orehi Sorren-to 26—30, orehi navadni 21.50—25 lir. — Občinska, hranilnica v Kostanjevici: objavlja v »Službenem listu« v bilanci za. leto 1941 in 1942. Ob koncu lanskega leta je imela hranilnica za 925.000 lir tujih sredstev in za 23.000 lir vlog na tekočih računih. Gotovinska in razpoložljiva sredstva pri denarnih zavodih so znašala ob koncu lanskega leta 184.000 lir. — Razčiščenje posestnih razmer ob nem-ško-hrvatski meji. Hrvatski listi objavljajo vsebino pogodbe, ki je bila 16. aprila t. 1. sklenjena med nemško vlado in vlado Nezavisne Države Hrvatske o razčiščenju posestnih razmer v obmejnih področjih-Od dolečb so izvzeta zemljišča, ki leže v vzhodnem odseku Drave med staro hrvat-sko-štajersko mejo in sedanjo nemško-hrvatsko mejo do madžarske meje, nadalje zemljišča, ki leže v vijugi Sotle, razmejeni z žično oviro zapadno cd vasi Ključ, in ona zemljišča, ki leže v obmejnem odseku severno Save do zavoja So. tle zapadno Ključa med žično oviro in mejo. Zemljišča, ki po tej pogodbi preidejo v last Nemčije, prevzamejo nemška obla-stva s 1. decembrom t. 1. Zfnljišča v za-padntm odseku Drave med staro štajer-sko-hrvatsko mejo in sedanjo nemško-hrvatsko mejo od potoka Pošalitve do vzhodnega odseka Drave, bodo lahko dosedanji lastniki izkoriščali še eno leto po koncu sedanje vojne. Vsi oni hrvatski državljani, ki na ta način izgube svoja zemljišča na področju Nemčije, bodo dobili odškodnino v naravi na področju Nezavisne Države Hrvatske. V ta namen bo hr-vatsko-nemški komisarijat za ugotovitev imovine v Mariboru izvršil popis in cenitev teh zemljšč. Posebna določba velja za zemljišča, ki leže v pasu vzdolž meje na področju okrožij Brežice in Trbovlje, ki so orešla v nemško last že 5 junija. Pogodba vsebuje tudi določbe glede odškodnine za izgubljeni pridelek na tem področju. = Prvečs,-? rossiiskf avoz iz Nemčije. Oi priliki skupščine Rumunsko-neimške trgovinske zbornice v Bukaresti so bd izneseni nekateri zanimivi podate, v m munsko-nemški trgovini. Leta 1942. je bu nemški izvoz v Rumunijo ^ vr^noJ ^ 380% večji kakor v letu 1938 P° kolic,m pa celo za 400»/«. V primen z letom. U41 se je nemški izvoz v Rumunijo povečal za l?5»/o Ti podatki so bili izneseni kot dokaz neresničnosti trditev, da Nemčija za bSo moženo iz Rumunije, ne nudi dovodnih kompenzacij. Nemški izvoz v Ru-muniio je bil v zadnjih celo večji kakor -izvoz v Nemčijo. Ce je navzlic ^n^astal v nJmško rumunskem klirin-g^nemški klirinški dolg je to zgolj po-KdS okolnosti. da se v klinngu ob-računavajo prevozni in — ški kakor tudi denarne pošiljke rumunsk n delavcev v Nemčiji. Vrhu tega je Nemega odobrila Rumuniji pri nekaterih dobavah dolgoročne kredite. Radio Ljubljana SOBOTA, 17. JULIJA 194S7OT. 7 30- Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 11-50: »Pol ure ^ voJke« 12.20: Plošče. 12.30: Poročila T slovenščini 12-45: Valčki polke in ma-zurke. 13.00: Napoved - Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13-12. OrkSer vod! dirigent Petralaa. 14.00: Po-SSfv italijanščini 1410: Koncert^ Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M._ M-ianec sodelujeta sopranistka Draga cok in SSst Andrej Jarc. - Operetna glasba. ^OcTPoročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski' vestnik. 17.00: Napoved č^a — Poročila v italijanščini. 17.15: Simfonična glasba 17.35: Prenos za Hrvatsko. 18.00. Gospodinjsko predavanje v ^-en^ 19 30- Poročila v slovenščini. 19.45. antični 'komentar v slovenščini. 20^00;. Napoved časa. — Poročila v itlijamščini. 2a20. Lirična prireditev družbe EIAR: MULE: Dafni. V odmorih: predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini. feserati v »Jutra« Imajo velflc *Kje, kakšen strah?« »Pa je, pred pečjo sedi, na zaboju za pepel-« »Kakšen pa je?« »Brado ima in grde oči, oh.« Mati in Lenka sta se spogledali, potem pa sta pogumno šli z lučjo v vežo, toda v hodnik že obotavljajo se. — Glej jih, kako sta preplašeni pribežali nazaj! Brez besede sta obstali sredi nas, ki smo se ihteč zgrnili okoli nju, kakor piščeta. »Ali ste kaj videli? Kaj je? Kdo je? Ali je rt j strah? Kakšen pa je?« Mati je ob pritrjevanju Lenke povedala, da resnično sedi star, grd berač tam zunaj na hodniku. In da noče stran. — Kaj neki hoče? Uh, dobrih namenov gotovo nima. — Očeta spet ni ... ženska je slabotna, ne more se tepsti in rvati z dedcem; tudi dve ne moreta biti kos takemu robavsu. Morda pa je celo razbojnik, ki hoče vse poklati...« — Ah, saj res. Mež-narjevo mater pokličimo!« se je posvetilo materi v glavo. Z Lenko sta oprezno smuknili v vežo, zaklenili vrata na hodnik. potem pa sta poklicali spodnjo, ki se je takoj odzvala. Oborožena z metlo je ta pogumna žena nam vsem stopila na čelo. Za njo se je podala naša mati s palico v roki, potem je šla Lenka z grebado; za njimi pa smo se zvrstili otroci, kar po velikosti. Bila nas je dolga vrsta, ce.a vojska. Ker smo imeli izkušenega, neustrašnega vojskovodjo pred seboj, nas je vse prevzela mrzlična borbenost. — Kje pa je, baraba? Stremo ga v sončni prah! Toda vodstvo nam je ukazalo, da moramo potrpeti ter počakati v veži; prav v hodnik pa so se pognale ženske same. »Takoj se mi poberi!« smo koj nato zaslišali zapovedajoči in odločni glas spodnje. »Takoj! hitro, če ne...« je grozeče odmevalo. »Kar po njem, po dedcu nemarnem!« je bodrila amaconka Lenka. »Marš, marš! Poberi se!« Pa se ni dal kar tako ugnati. Za odgovor je zarenčaio, globok, hripav glas je ugovarjal, se upiral, da ne gre in ne gre. Nam mladim junakom je takoj upadel pogum, da smo se urno umaknili preti kuhinji. Ker nisem ničesar ugledal, nego sem čul samo brundanje, nizek bas, pa še ponoči, ki ima svojo posebno moč, sem zatrepetal, kajti bliskoma mi je šinil pred oči nov lik strahu: Dolga, kosmata ušesa, še daljša brada in strahotno, kosmato truplo na kozjih parkljih . .. Zdaj bom pa ras lahko ugledal pravi pravcati strah... Lasje so se mi kar naježili. In pravi, pristni strah je res prišel. Pred seboj so ga prignale, ustrahovanega, revnega, vsega raztrganega in globoko upognejenega možička, ki se je še zdaj nekako upiral, potem pa je vendar le moral slovstva, umetnosti m znanosti, pogreša nekoč zlasti pošte, ki je ne dobiva več redno, in tarna, češ da so pošte zatvorjene in kdor hoče pismeno občevati, mora imeti sla kakor nekdaj. Razume se, da je bila taka vožnja precej draga, a je bila pripravnejša Potnik je mogel dobiti manjši ali večji voz, enega ali več konj, smel je s seboj imeti tudi spremljevalce. Voziti se s poštnimi konji in na poštnih vozovih je veljalo za nekaj posebnega in imenitnega. Znak. da vozi pošta, jc bil poštni rog, ki ga je postiijon nosil okrog vratu. Za vladanja cesarice iMarije Terezije je stala na primer vožnja iz Ljubljane do Novega mesta okoli devet goldinarjev, to je po predvojni avstrijski vrednosti mnogo denarja, skoraj sto poznejših kron. Med glavne zveze sta spadali progi Dunaj— Ljubljana—Fiume in Dunaj—Ljubljana—Trieste, med stranske zveze Celovec—Ljubljana, Gradec—Ljubljana, Ljubljana—Karlovec, Ljubljana—Udine. Vozna pošta za blago in potnike je vozila po dvakrat na teden iz Ljubljane na Dunaj in iz Ljubljane v Trieste. Ko so začele prevažati železnice blago in ljudi, je bilo treba preurediti poštno pravo. Pošta je morala od svojih pravic mnogo popustiti, kar se je v stari Avstriji deloma zgodilo že leta 1837. s posebnim zakonom, ki je pošti potrdil staro izključno pravico do prometa za pisma in periodične liste, ne pa za denar in zavitke. Ko so v Avstriji začeli graditi železnice, so polagoma tudi pošto prevažali v železniških vozovih. Leta 1849. je pripeljal prvi vlak iz Celja v Ljubljano, leta 1856. je že vozil do Postumie in naslednje leto do Triesta. Dalje časa so vozili poštni vozovi po cestah na Beljak in v Celovec, Novo mesto in Karlovec, Kočevje, Kamnik in na Vrhniko, dokler jih ni izpodrinila lokomotiva tudi tu. Na kočevski progi je trobil zadnji poštni rog leta 1893*, torej pred petdesetimi leti, na novomeški progi pa leta 1894. Z novim prometnim sredstvom na bivšem Kranjskem so tedaj stari poštni vozovi izginjali drug za drugim. S to dobo je za pošto nastopil nov čas ter se porodil v njej nov duh in napredek, katerega sadove uživamo še dandanes. Strlsadbergava zakonska tragedija V Salzburgu je nedavno umrla, do pred kratkim v Mondseeju v SaJzkammergutu živeča vdova švedskega pisatelja Avgusta Strndbcrga, Frida Strindbergova. Postala je žrtev nesreče v starosti 71 let. Smrt Strindbergcve vdove je marsikje napeljala besedo na tragične konflikte, ki jih je bilo vse polno v zakonskem življenju Avgusta Sfcrindberga Pokojna Fiida Strindbergova je biLa po rodu hči avstrijskega dvornega svetnika Uhla ter se je seznanila s Strindbergom v Berlinu, kjer je posečala neko slikarsko šolo. Strindberg jo je vzel kmalu za ženo, toda k:kor njegov prvi zakon, ni bila srečna tudi njegova druga zakonska zveza M? ti pokojne Strindbergove vdove Moriji Uhlova, ki je ostala s Strindbergom v korespondenci še mnogo let potem, ko je prišlo do poloma v zakonu med njeno hčerjo in švedskim pisateljem, je že pred leti objavila v švedskih listih niz spominov na svojega nekdanjega zeta. Spomini pričajo, da je bil Avgust Strindberg ob svoji drugi poroki s Frido Uhlovo zelo živčen. V poročni noči, ki sta jo Strindberg in njegova druga žena preživela v Londonu, je prišlo med mladima zakoncema do burnega nastopa. Strindbero je svojo ženo zapustil zaradi ljubosumnosti, Frido je pustil v Londonu, ssim pa se je odpeljal naravnost k svojemu tastu in tašči v Mondsee. Tam je sporočil staršem svoje žene, kaj se je zgodilo ter jim je naslikal stvar tako, kakor da je njihova hči kriva razdora in poloma. Uhlovi so bili zelo premožni ljudje. Za lržali ao Strindberga nekaj časa pri sebi in so ostali z njim še nekaj časa v dobrih odnošajih. Toda že tedaj so spoznali, da je Strindberg zelo nervozen človek z zelo vihravim značajem. N:vzlic temu, da se je Strindberg z Uhiovimi zopet spoprijateljil, je neka malenkost povzročila nov prepir, zaradi katerega je Strindberg nenadoma odšel iz ta-stove hiše. Izginil je tako naglo, da niso mogli izvedeti, kam je krenil. Ker so našli odkoracati, počasi in stokajoč po stopnicah. Vrh stopnic so počakale, da se "e berač pritipal do hišnih duri in da se je podal na cesto, potem šele so se oddahnile ter se zmagoslavno zasmejale. Junakinja večera, ctikovnkova mat', se je poslovila kar v veži. Ko tta prišli naš; v kuhinjo, sta zagnali bridko orožje v kraj. O vsiljivcu, ki so ga bili napodili na cesto, nista črhnili nobene, pač pa je čez časok vzdihnila mati: »Eh, hudo je na svetu.« Ali je nemara že obžalovala, da je nagnala bednega prosjaka v pusto noč, da sr odene z baržunom Rimske ceste? Meni se je ta večer p~jem o strahu hudo zmedel; strah brez strehe se mi je zasmilil. Kdaj bo Miklavž ? Kmalu, kmalu. . Mati ni hotela ničesar slišati o njem; oče, kajpak, še manj. Zakaj pa tudi, saj je obdarovanje otrok božja zadeva, naloga sv. Miklavža, ki si vse leto skrbno zapisuje v zlate in črne bukve naša dobra in slaba dela! Poslednje dni pred tem včlikim dnevom sem ves čas tičal pred abecedo in poskočil sem na vsak tudi najrahlejsi migljaj. In če mi je mati ukazala, naj grem po naročje drv, sem se p~dvizal, da ji prinesem rajši dva ko enega. Bila je v vseh teh dneh globoko zamišljena in kakor zaskrbljena. Napenjal sem ušesa, posebno zvečer, če se morda že ne sliši srebrni glas zvončka, ki naznanja prihod dobrotnika in nebeških njegovih pomaga-čev. Parkljev sem se strašno bal; že na podobah so bili grozni, kakšni so šele zares! Vsak večer sem goreče molil ter prosil Miklavža, naj mi prinese vsaj eno samo igračko in pest lešnikov. Tolikanj pričakovani in zaželeni večer je bil tu. Nad menoj so se prelivala zlata nebesa. Prisluhnil sfm — resnično; srebrni zvonček se je oglašal s ceste. Pohi- tel sem k oknu. Zgrozil sem se, kajti sredi ceste sem ugledal svetega Miklavža v spremstvu dveh krilatcev. V snežnobeL, sveti obleki je bil svetnik, ki se mu je svetila brada, dolga, srebrna brada prav od škofovega nosu daleč doli po prsih — ah. Niso hodili, ampak kar plavali so po cesti... Joj, za njimi pa sta se valjala po tleh dva črna parklja, ki sta rožljala z verigami! Tako me je prevzelo, da sem kar medlel. »Ali pridejo zdaj k nam?« sem vprašal mater s tenkim glasom. »Ne. Vedi, da zdaj obiskujejo samo bogate, ker so ti najbolj sitni. Uboge, kakor smo mi, obiščejo mnogo pozneje. Tako nekako o polnoči priplava sveti Miklavž z angeli nad hiše, in kjer vidi odprto okno, neslišno zdrkne na žarkih lune v sobo, da položi na mizo pridnim otrokom darove, porednim pa šibo. Poizkusi in nastavi svoj krožnik v šolski sobi, kakor tvoji bratje in sestre.« Napisali so na listke naša Imena, jih dali na krožnike, ki smo jih potem zanesli v šolo na široko polico pri oknu, katerega smo na stežaj odprli. Zdelo se mi je, da nas Miklavž nikakor ne more zgrešiti. Kako je že bilo nekega naslednjega jutra? še dolgo potem me je srce bolelo, kadar koli sem »e domislil nanj. Tisto jutro me je neusmiljeno iztreznilo, prevrnilo je sliko s škrlatnimi, zlatimi nebesi. Dogodek je vse moje notranje življenje hudo pretresel ln me. podučil, da moram predvsem Miklavža gledati z drugačnimi očmi. Prvo, prekruto razočaranje! Takole je bilo: Iz kraljestva sanj sta me zbudila glasna govorica in smeh. Ko sem odprl oči, se je čemerno danilo, v cerkvi pa je "vonilo. Prve moje besede so bile: ja naših gledaliških igralccv, zato ne bomo navajali njegovih generalij, ampak je naš namen le opozoriti na slavljenčev visoki življenjski jubilej. V dveh, treh besedahf ki smo jih izmenjali s papanom Danilom, je dejal, da si je po bolezni kar krepko opomogel in da je zadnje čase precej zaposlen. Pripravlja namreč svoje gledališke spomine, ;z katerih bomo v prihodnjih dneh objavili odlomek tudi v »Jutru«. Slika, ki jo priobčujemo, je bila sicer narejena za Danilovo 80 letnico, toda m1slimo> da bi današnja ne bila dosti, ali skoraj nič drugačna, tako krepko se drži naš jubilant. Želimo mu, da bi v zdravju in zadovoljstvu doživel Se nadaljnje življenjske jubileje. njegov klobuk, palico in plašč ob nabrežju nekega, jezera, je bila nekoliko upravičena domneva, da je pisatelj utonil v jezeru. Toda zgodilo se je drugače. Iz Siailzburga Je kanalu nato prišla vest, da je Strindberg veseljačil v tamkajšnjih pivnice Ih ter Je opravil 25 km pešpota brez posebnih naporov. Uhlovi so Strindbergia zopet povabili k sebi. Strindberg se je pobota d z njimi in prastarši Fride Strindbergove sp celo izpraznili svojo graščino v Dornachu pri Greinu ter dali zakoncema na razpolago prvo nadstropje. Striniberg se je v Dornachu začel baviti z alkimijo. Ves čas mu je rojilo po glavi, kako bd pričel izdelovati zlato, da bi si na. ta način opomogla njegova vedno prazna blagajna. Uhlovi so namreč moraM nositi vse stroške za hčer in zeta, ki je bil pač znan pisatelj, v ostalem pa človek brez premoženja. V Dornachu se je Strmdbergovo ljubosumje še povečalo. Pisatelj je kazal naravnost patološke znake. Zahtevali je med drugim, da se ne sme noben moški približati njegovi ženi, ki je smela govoriti samo s starim kočijažem v graščini. V tej doba je kazal Strindberg 221: tke zasledovalne mani je ter je pripovedoval, da ga obiskujejo predstavniki najrazličnejših narodov. Vsi ti so mu po njegovi domnevi stregli po življenju. Da bi bil varen pred zasledovalci, se je oborožil z dolgim kuhinjskim nožem, katerega je nosil vedno s seboj. Nekoč se je zaklenil v svoje sobane, oblekel v črno obleko, postavil na sredi sobe katatfalk in legel v nekakšno improvizirano krsto. Ta stvar je tako razburila Strndbergovo sorodstvo, da so s silo vlomili v sobo, ker so se bali, da si ne bi Strindberg storil kaj žialega. Ko so vdrli k njemu, je pisatelj začel svoji okolici razlsgati, da so ga umorili... To je tudi bil povod, da so Uhlovi poklicali k Strindbergu specialista za živčne bolezni, ki je odredil prevoz Strindberga v neki dunajski sans torij. S to afero je bil drugi zakon Avgusta Strindberga kenčnoveljavno razbit, kajti Frida se je ločila od svojega moža in sicer potem, ko je povila edino hčerko, katero so krstili z imenom Kersti. Strindbergu seveda s tem še ni bilo dovolj zakonskih izkušenj. Oženil se je še v tretjič in sicer je vzel za ženo neko igralko, ki pa tudi ni mogla živeti z njim w skupnosti. Tudi tretji zakon se je po Strindbergovi krivdi kmalu končal. »Ali je že prišel sveti Miklavž?« »Pravkar, pa je že tudi cdfrčal skozi okno«, je hihetaje odvrnil bratec s sosednje postelje. »Hitro steči, če ga hcčefi še videti! Ce že njega ne, njegov plašč boš gotovo videl« je "resno pristavil še starejši prete-kanec. Sedel sem ter si pomencal oči. Pri oknu si je sestra česala lase, pa ni ničesar zinila. Ko me ugledata bratca, da ležem iz postelje, sta si pobegnila odejo preko glave. »Ali je res?« sem vprašal sestro. Nič ni odgovorila, samo skozi okno se je zazrla. Pognal sem se z ležišča, in že sem bil skozi kuhinjo, preko mrzle veže pri šolskih vratih, ki sem jih sunkoma odprl... Iznenadil sem mater s košarico pri polici, ko je pravkar dajala jabolka na krožnik. Roka ji je zastala, potem pa mi je samo pokazala s prstom pot skozi vrata nazaj ... Ko sta me ugledala, sta se bratca zarežala. Zdaj pa sem se jaz skril pod odejo. Zaskelelo me je v očeh, solze so ml kar tako na vso moč privrele. — Strašno hudo me je bolelo v prsih Za deco je to trpko iznenadenje kakor udarec po glavi. Meni se je celo svetloba tega jutra zdela sivkasto temna. Ko sem prebolel prvo bolečino, ki jo je zadalo spoznanje, se mi je zasmilila mati, ki sem jI zagrenil radost nad tajnim obdarovanjem. In res je bila ves ta dan otožna. Veselja nad lešniki, orehi in češpljevim parkljem ni bilo več. Hlinili smo sioer navdušenje, toda prelestne bajke je bilo za vselej konec. Leto ali dve pozneje smo prav tako nasilno odprli oči tudi mlajšim bratcem. Nekega jutra Je sneg pobelil škofove njive in pota. In še ves dan je snežilo, vse tja v noč, da ga je bila dobršna plah- * Nagrade za vojno poezijo. Pod okriljem sindikata književnikov v Treniu je bilo razpisanih več nagral za najboljšo vojno pesem. Prva nagrada znaša 10.000 lir, dve drugi nagradi po 5.000 lir, pet tretjih i\agrad pa po 1.000 lir. Tekmovanja se Lahko udeležijo književn ki s pe miri kakršne koli vrste, edini pcgt:j je ta, da mora biti predloženo delo prežeto z duhom sedanje vojne in pokazati vlogo fašizma za poveličanje domovine. Rokopise je treba preiložiti do 10. avgusta. * Razstava italijanskih umetnkov ped orožjem v Bukarešti. Iz Budimpešte poročajo, da bo v nedeljo 18. t. m. zaključena razstava italijanskih umetnikov pod orožjem. Razstavljena dela bodo nato pripeljali v Bukarešto, kjer bo razstava na ogled rumunskemu občinstvu. * Dela v industrijskem pristan šču v Triestu. »Piccalo« poroča, da društvo za razvoj industrijskega pristanišča v Triestu napenja vse sile, da razvije vso akt vnos t za čim popolnejšo izgraditev tega pristanišča, ki ga čakajo po sedanji vojui nove velike naloge. Dovoljenje, ki ga je dala v ta namen rimska vlada že leta 19t;8 občinam v Triestu, Monfalconu, Muggii in drugim manjšim krajem ob morju, je bilo zaradi nastopivšega stanja podaljšano za pet let. V tej dobi so se imela izvršiti pripravljalna dela za razširjenje trgovskega pristanišča in v ta namen je bilo določenih 20 milijonov lir. Sedanje razmere naravnost silijo pristojne činitelje, da se zopet vrnejo k aktivnemu delu, zato so obnovili celo vrsto del, ki jih ne odlagati za daljši čas. Med gradnje spada tudi prekop v Zaulah. Postavljajo re novi železniški tiri in sploh se podvzema vse, kar bo v neizmerno korist ne le Triestu, temveč tudi vsej njegovi pokrajini. * 100 ustanov za sirote ponesrečenih delavcev. Zavod za pomoč delavskih sirot v Poli, ki so izgubile očete zaradi nesreč pri delu, razpisuje 100 študijskih ustanov, namenjenih osirotelim otrokom očetov, ki so našli nesiečr.o smrt na delu. Ustanove so namenjene ra otroke od 10. do 17. leta, ki jim bo s to podporo omogočeno obiskovati srednje šle. » požrtvovalni dijaki. V Padovi študira na cundotni univerzi več dijakov s Sicilije. Ko so izvedeli, v kakšno stisko je piišla njih ožja domovina, je četvorica izmed njih takoj odšlo. h krajevnemu vojaškemu poveljstvu ter prosila, naj jih potrdijo k vojakom % dodelijo oddelkom, ki se borijo za svobodo domače zemlje. Dijake so taikoj potrdili za vojaško službo. * Komu priti če naslov »profesor«. Vlada v Rimu pripravlja zakonski osnutek o pravici do naslova profesor. Ta pridevek bodo smeli nositi samo tisti, ki so obiskovali univerze ali njim enake zavode. Zloraba profesorskega naslova bo po uzakonjenju osnutka kazniva. * S traktorjem pod vodo. Mehanik Al-fredo Magagna je sedel pri krmilu svojega traktorja, ko mu je nenadoma odpovedal volan ter se je traktor začel z ve-.iko hitrostjo valiti proti širokemu prekopu. Traktor se je zvrnil v vodo, Magagna pa je bil dovolj hladnokrven, da v tem položaju ni izgubil poguma, čeprav ga je voda zalila do vrha, si je znal ukrčiti pot ter zlezel pod vodo iz traktorja. Potem je moral takoj v bolnišnico, kajti ko ro ga ljudje potegnili na suho, je bil poln ran in prask, ki jih je dobil pri nesrečnem padcu. * Ogenj zaradi kratkega stika. V molii-nici župnije v Marjanu pri Comu je kratek stik povzročil hud ogenj, ki ni epustošil samo molilnice, ampak tudi sosedno dvorano za gledališke predstave. Gai'l;:i so prihiteli na pomoč ter so pogasili požar škoda pa je navzlic temu precej velil^a. * Pes je rešil delavca. 48!etni delavec Tino Salvo iz Borghetta Sar.to Spirito pri Savoni se ima zahvaliti psu za svoje življenje. De Salvo je bil zaposlen z tz-praznjevanjem cementnih vreč, pri dsiu pa ga je nenadoma obšla slabost, da je oad<-i v jamo, M je bila napolnjena z vodo. V vodi bi bil gotovo utonil, da ni za5ei pes. ki je stal poleg delavca, lajati in cukti vse pretege. Pasji glasovi so privabili v bližino dva mladeniča, ki sta delavca rešila ter mu z umetnim dihanjem vrnLa življenje. * Vlak je podrl glušea. 551etni mehanik Mario Serboli je postal žrtev svoje nagluS-nosti. Ko je prečkal železniški tir pvi Arezzu, ga je povozila lokomotiva ter ga poškodovala do smrti. * Prekinjena cirkuška predstava. V Rovi gu gostuje cirkus Perelli, v katerem je prišlo te dni do nenavadnega prizora. Spopadla sta namreč cirkuška pleaalka Vmcentina Zuffanti in žena cirkuškega lastnika. Lastnikova žena je namieč zasačila svojega moža, ko je objel plesaiko ter jo hotel poljubiti. Ne samo, da je žena prlsolila prestrašenemu možu krepito zaušnico, začela je poleg tega tudi vpili in razsajati ter je oznanila dogodek ne ie cirkuškemu osebju, temveč tudi cirkuškemu občinstvu. Zaradi incidenta so morali piedstavo prekiniti, tečka s plesaiko pa je odpadla ob živahnem komentiranju gledalcev in poslušalcev. * Vzgoja vojnih invalidov za delo na polju. Zavod za profesionalno preusmeritev vojnih invalidov v Rimu je izdelal program z.a pripravo vojnih pohabljencev za poljska dela. Vojni invalidi bodo tako deležni potrebnega pouka, nato pa bodo poslani na praktično delo, kajti pomanjkanje delovnih sil pri kmečkih delih je posebno v poletnih mesecih znatno in cbčutno. * Služkinja zahteva pol milijona lir. Pred časom je umrl v Ratanu priljubljena duhovnik don Giuseppe Gervasdni. Pokojnik je zapustil precej denarja ter je tudi določil, kako naj se razdeli njegova osta-lina. Med osebami, ki zahtevajo sedaj delež od Gervasinijeve zapuščine, je tudi njegova služkinja, ženska pripoveduje, da ji je Gervasini še za življenja večkrat obljubil, da ji bo po smrti zapustil pol milijona lir. O zapuščinski zahtevi bo razpravljalo milansko sodišče. * Strašna smrt deklice. Iz Barija poročajo o nesreči 31etne deklice Luise C:pusO. V Barleti pri Bariju se je c;trok približal jami, v kateri so gasili apno. Nenadoma je Luisa padla z glavo naprej ter se z ip-nom tako opekla., da je v strašnih bolečinah izdihnila. IZ u— Promocija. V soboto dne 17. julija ob 12. bodo promovirani za doktorje prava gg.: Blaško Vinko, Finderle Mirko, Hauc Franjo, Kaiser Franc, Krejči Dimitrij. Krivec Jože, Leskovar Ludvik, Na-mar Emil in Požene! Marjan. Čestitamo! u— Poletno vreme kakor se spodobi. Vsi znakj kažejo, da se je vreme zdaj ustalilo. Zračil; tlak je razmeroma precej visok in tudi včerajšnja, lunina sprememba najbrž ni brez vpliva na vreme. Nebo je od jutra do večera skoraj brez "oblačka. Dnevi so tepli, noči pa razmeroma hladne. Najnižja včerajšnja temperatura je znašala 12 stop. C, prejšnji dan pa se je živo srebro povzpelo v termometru najv!šje do 25.4 stop. C. Barometer ne kaže bistvenih sprememb zračnega tlaka in se drž; okoli 765 mm. u— Spremembe regulacijskega načrta v šempetrskem okraju. Zaradi odrejene spremembe in dopomitve sedaj veljavnega regulacijskega načrta naselja med Iliisko ulico, Sv. Petra cesto, škofjo ulico in Vi-dovdansko cesto, bodo na mestnem tehničnem oddelku za 20 dni javno razgrnjeni načrti in določila za izvajanje sprememb in njih uresničitev. Interesenti lahko vse pripomočke pregledajo, si napravijo prepise in prerišejo načrte. Pritožbe zoper spremembe morajo občini predložiti najkasneje v 15 dneh po preteku roka javnega razgrnjen ja.. u— islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino S. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge. u— Ljubiteljem slovenske pesmi in slovenskega petja priporočamo, da polnošte-vilno posetijo koncert Ljubljanskega Zvona v ponedeljek 19. t. m. Opozarjamo občinstvo, da bo začetek koncerta točno ob 20. uri. u— Sprejemni izpit na I. moškj realni gimnaziji v Ljubljani bo v poslopju v Vegovi ulici 21. in 22. julija. Začetek izpita ob 8. Učenci naj prinesejo s seboj pisalno in risalno orodje, papir bodo dobili v šoli Natančen razpored je nabit na oglasni deski v veži šolskega poslopja. — Ravnatelj-stvo. u— Državna dvorazredna trgovska šol« v Ljubljani. Učenci jn učerke, ki žele v j šolskem letu 1943/44 vstop tj v I. ali II. I razred kot novinci ali ponavljalci, se mo- rajo sglasiti pri ravnateljstva seča avguflia. Ravnateljstvo sprejema prijave vsak delavnik med 9. in 11. uro. Prijaviti se Je treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki Jo dobe pri šolskem slugi, in vse drugo, kakor Jc objavljeno na razglasni deski. V I. razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završnl izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem *V. razredu. Vprašanje, če se bodo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem III. gJmn. razredu, bo rešila šolska cblast in bo rešitev objavljena v dnevnem časopisju. V n. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. razred dvorazredne trgovske šole. u— Starš"! Ce bodo imeli Vaši otroci popravne izpite, dobe temeljito pripravo v instrukcijah na Turjaškem (Novem) trgu št. 5. Poučujejo dipl°mLrani filozofi vse predmete za srednjo šolo in pripravljajo za sprejemne izpite na gimnazijo. Začetek avgusta. Pouk jezikov: italijanščina, nemščina, Prijave vsak dan med 8. in 10. In 14. in 16. uro: Turjaški (Novi) trg 5. u—IJoite se strojepisja! No vi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično v torek, 20. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepis-nica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina je zmerna. Na razpolago prospekt. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko uč'l;.šče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Namesto cvetia na grob blagopokoj-nega gospoda Lipovža iz Rudnika je darovalo osobje tv. Prelog Lir 268 za onemogle v mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Iskrena hvala! u— Nesreče, z vlomljeno levo nogo so pripeljali v bolnišnico 59 letnega delavca Štefana Jančiča iz Vevč, ki mu je hlod padel na nogo. Levo nogo si je poškodoval 19 letni delavec Franc Smole iz Loga. S kolesa je padla in se ranjla na desni nogi 301etra gospodinja Danica Sterletova iz Ljubljane. Desno nogo si je zlomila pri padcu 10 letna šolarka Zorka Stokanovič iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. V italijanskih tovarnah za vojno proizvodnjo delajo ženske s polno paro in v zavesti, da je njih delo neobhodno potrebno za zmago Iz Ribsslce Strela ea je ubila. Pretekli torek je divjala nad Ribniško dolino huda nevihta s strelo. V Blatih v dolenjevaški občini je strela ubila tamošnjega posestnika in lastnika žage g. Karla Zobca. Pokojni je bil oče treh otrok. t* prmtn m— Izredn" obč/nski krediti. Na podlagi določil § 100 Zakona o občinah je župan sklenil, da se odobri za zidavo kapele v ubcžnici in njeno eprerno izredni kredit v znesku 70.000 Fr, ki se kriie iz dohodkov občinskega gozda. Za draginjske doklade občinskih uslužbencev je župan odobri naknadni kredit v znesku 50.000 lir. ki se bo kril iz dohodkov občinske trošarine na alkoholne pijače. n— Prošnje za Izkaznice. Mestna občina sprejema odslej prošnje za izkaznice tudi od oseb nad 50 let starih in od žensk, ki stalno bivajo v Novem mestu. Vse potrebne t!skovine dobijo prosilci pri mestni občini. n— Otvoritev javne knjižnice. Javna knjižnica Dopalovara bo odslej odp.ta vsak ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30 Izpcsojujejo se knj!ge v slovenskem, italijanskem. grbohrvatskem, nemškem, fran. coskem in ruskem jez'ku. n— Novomeški trg. Deževno vreme je vplivalo tudi na novomeški ž vilski ti g ter se posebno zelenjadarji pritožujejo, da so zaradi silno razmočene zemlje začfl gn'ti nekateri pridelki. Posebno se opaža škoda na visokem grahu, ki je po'ege], fižolu, ki ki je zastal v rasti, !n kolerabah ter chrov-tu, ki že začenjata gnlti. Obstoja pa nevarnost, da bo pričel gniti tudi krompii. Edino koristen je bil zadnji dež za gobe. Dolenjski g: barji so ponovno prav dobro založili trg z nj mi. Prevladuje pa še vedno povrtnina ter je zlasti vedno več zelene kolerabe, ohrovta, zelja, buč, kumar, stročjega fižola in zelenega graha. Prav pridno se prodaja na trgu že novi krompir. po katerem gospodinje kaj rade segajo. Pojavile pa so se tudi že prve mal:ne, ki pa so še drage in veljajo 15 lir za kg. še vedno ni zmanjkalo borovnic, s katerimi so okoliški gozdovi letos bogato obdarovani, kljub temu pa jih prodajajo po 5 lir kg. Od zgodnjega sadja so doslej prinesli okoličani na trg le jabolka. Vedno ta. Joj, novega veselja in zabave! Kožuščkov sicer nismo imeli, tudi ne volnenih ovratnih rut, kaj šele rokavic, pa nam vsega tega ni bilo mar. Kadar keli smo mogli, smo uhajali na sneg ter ga gazili. Hlad pri kepanju ali pa mraz v sobi — kolikšna razlika! Zato smo se zračenja sob bali, takrat smo se tiščali peči, mlajši so zlezli za zapeček. Kadar je pritisnilo le že prehudo, da je cvililo pod vozovi, ščemelo v nosu, da so vrane sredi lšta zmrznjene cepale na zemljo in so na šipah pognale debele rože s tal do vrha in se je takoj že po poldnevu zažiral mrak v sobo, mati oken ni odprla, pač pa je nagrebla na kuhinjsko lopatico žive žerjavice. Grede skozi sobe je usipala na ogenj sladkorja, da so se sobe sadimile v sladkem vonju. »Sladkor popravlja pokvarjeni zrak«, je dejala. Velikokrat je prinesla s trga tudi butarico rdečih, kratkih polenčkov, ki so dali na ognju prijetno dišeč, osvežujoč duh. Ne vem, kakšne vrste les je bil in tudi ne, ali je bil prepojen z olji ali je bil naraven. Dandanašnji ga ni na prodaj nič več. Ob najhujšem mrazu smo, kajpak, najrajši čepeli za zapečkom, toda morali smo tudi v šolo. Kajkrat pa smo vendar takoj po končani šoli pometali knjige v kot ter ušli na cesto. Krulčev Rudi, ki je stanoval onkraj ceste, me je nekega strupeno mrzlega dne pregovoril, da sem obliznil od ivja kar kosmato, sršečo se kljuko hišnih vrat. Hipoma mi je jezik primrznil, da sem ga komaj odtrgal. Kri sem Izpljunil in dolge dni me je zatem še skelelo in žgalo.In prijateljček je bil dejal: »Boš videl, kako je kisLosladko ...« Kavo sem še zmogel, drugega nič. Nikomur se nisem upal povedati, da bi se moji lahkovernosti ne posmehoval!. Kadar koli sem potem vi-ded zapeljivca, vedno sem metal za njim kepe snega. Tepček sem se nanj jezil, namesto da bi samega sebe pocukal za nos ter dejal: »Nikomur ne zaupaj! Ubogaj samo svoje starše, ki edini ti ne žele nič hudega.« Božič. Popoldne pred prazniki smo stri-gli pastirčke, jagnjeta, palme, hlevček s sveto družino pa tudi že svete tri kralje Vrh jaslic, v kot smo postavili še Betle-hem, s stropa pa obesili na tenko žico veliko, zlato repatico, zvezdo vodnico. Božička ni v predmestju nihče poznal. Nekatere bolj bogate družine v mestu so imele božične dreveščke. Oče je dejal, da pomeni vedno zelena smrekica večno življenje, da pa je prižiganje svečk ter vsa tista navlaka na njih luteranska navada, ki jo nam vsiljujejo Nemci. Naše so samo jaslice, ki so starodavna šega in najlepše češčenje božičnih praznikov. Ves ta čas je bilo hudo mraz, posebno v cerkvi, kjer ni bilo velikih maš ne konca ne kraja. Vatle dolge noči, repki dneva. Na vso moč nas je razveselila vsako opoldne kot mali prst debela rezina medene ali rozinove potice, še najbolj pa smo bili veseli malih počitnic. Seveda, velik res nisem bil, ko me je mati poslala k župniku, da bi ga tepežkai. Prikoracal sem v veliko sobo, ki je v njej dišalo po tobaku in cimetu. Ko sem opazil za mizo sivolasega gospoda, sem dvignil korobač ter zajecal: »Rešite se!« Ko sem z žugajočim bičem' stopil k mizi, ki mi je segala do brade, se je jel gospod prestrašeno umikati izza mize. »Kam naj bežim, kam, pred tem velikanom? Nikar mene. ki t! bom dal hrušk.« Seveda, poznal me je, sicer bi mi ne dal desetice ter štirih prav debelih hijišk. Ker sadeži niso Sli v žepe, mi jih j© naložil kar na prekrižane roke na prsih. Medtem se je bila nabrala pred župnikovimi vrati že cela jata rdeče-nosih, v strgane obleke zavitih tepežkar. jev. Ko sem stopal mimo njih, so glasno vzdihovali: »Oh, ah. jej, gkj, oj!« Ko pa sem prihitel na cesto, je zaklical eden izmed kidalcev snega: »Glej ga smrkolina, kaj je nakradel! Precej daj, ali pa te bom.« Poskočil sem ter letel domov. Ko sem hotel pobrati hruško, ki ae mi je bila skotalila na tla, so mi popadale z naročja druge tri medenke. Dclavci so smeje se planili po njih, meni pa so dali vetra. Vsega upehanega in solznega me mati kar potolažiti ni mogla. »Imaš pa vsaj denar,« je pritegnila sestra. — Saj res, srebrna desetica! Ponosen sem bil na bogastvo. Toda kaj. ko sem moral kmalu odrajtat' še ta zaklad materi, da ga ne bi izgubil, kakor je rekla. Na ta znameniti dan smo se na sploh že v ranem jutru pretepavali med seboj: pol za šalo, pol zares. Opoldne smo debili poslednje drobtine potic. Ko sem se nekoliko bolj potegnil v višavo, sem hodil te-pežkat od hiše do hiše, od vrat do vrat, najrajši na lastno pest. Pritepežkane krajcarje sem skrival do drugega dne. Za denar smo potem kupovali »mačji drek«, črn. grenkoben sladke r v valjčkih, ki se je prijemal zob kakor vosek. Poslednje prihranke smo znosili še za rpjav, umazan in/popisan papir, ki je bil posut s tenko plastjo rdečega in rumenega sladkornega prahu, žvečili smo te papirnate svaljke, se sli. nili in jih, kaj zato, tudi pogoltnili. Ali se je že kdo zastrupil, če je požrl kroglico papirja? Nam se Je to žvečenje ali či-kanje zdelo imenitno in še dobro povrhu, če je tudi bilo majčkeno grenko in milna-to. To nebeško mano so prodajale neke žensk« v podzemeljskem stanovanju stare Jakčeve hiše v Kravji dolini. manj je na trgu malih mlevskih Izdelkov, kar je znak, da je stara letina že porabljena, nova pa še ni vsa pospravljena. Spsdssje štajersko Novi grobovi. V Maribora je umrla v visoki starosti 90 let soproga nadučitelj'3 Marija Maliorčičeva. Nadalje je preminila v Mariboru 721etna železniška upokojenka Marija Slanski. V Čatežu pri Brežicah je umrl 64 letni Hugo Rudmann. V Veliki Nedelji je v starosti 86 let umrl tamošnji trgovec in posestnik Jurij škvarc. V Rečici v Savinjski doini je umrla S4letna gostilničarka in pocestnica Katarina štiglic, rojena Tcrčak. V Rogaški Slatini je umrla 20letna Jožefa Kovačičeva, v Tržišah enoletni Franc Jankovjč, v Gabercih pa 68-letni Anton Anderlič. V Mariboru je umrla 21.letna delavka Ivana Petrovičeva. V Lim-bušu delavčev sinček Emil Vendramin. na Pobrežju pa sin trg. namcšoenca Leo Ba-bič. Pogreb Martina Steinerja. V št. Jurju pri Celju so pred dnevi pokopali občinskegi uradnika Martina Steinerja. Ob grobu sta se poslovila od pokojnega krajevni skupinski vodja in župan Gilma ter uradnik prehranjevalnega urada v Celju Schvveikhardt. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Steiner ima dva sinova na fronti. Vitez železnega križa bo predaval v Mariboru. Poročali smo že, da sta prispela na štajerslio z vzhodne f ion te dva odiikovanca z viteškim križcem železnega križa, ki bosta predavala o borbah na ruskem bojišču. Eden izmed odlikovancev, poročnik Alfred Schreiber, bo obiskal tudi Spodnje štajersko in bo v ponedeljek 19. t. m. na javnem zborovanju govoril o frontnih doživljajih. Odlikovan Rogatčan Pionir Jožef Vodu. šek iz Rogatca je bil za svojo hrabrost na vzhodni Lonti odlikovan z železnim križem 2. stopnje. Sp&dnješ.ajerska mlad na v Berchtssga. denu. Zakjučni razied konjiške g.avne šole je pod vodstvom ravnatelja Koidla odpotoval v Berchtesgaden. Učenci so si najprej ogledaili Salzburg in njegove znamenitosti, , potem pa so nadaljevali pot do Berch.es-gadna. Vozili so se po Konigsee. ogledali pa so si tudi solni rudnik. Pred dnevi so se vrnili domov. Otiosko slavje v Raki. Preteklo nedeijo je krajevna skupina v Raki pri Krškem priredila otroško slavje. Ot.-ooi so se igrali, plesali in prepevali. V okviru otroškega slavja je bila tudi tekma v rezljanju. Splav se je razbil ob Meijskem mostu. V sredo opoldne so Mariborčani imeli priliko gledati razburijiv prizor na Dravi 44-letnega splavarja Nikolaja Koiceka so valovi z vso silo vrgli s splavom proti oporniku mostu, tako da se je splav razklal, Kojcek pa je izginil v pom.či se vodi. Reševalci so bili brž na. mestu in so nazadnje moža le spravili še živega na obalo. Moral pa je v bolnišnico, ker se je pri nesreči hudo poškodoval na glavi. pod trakjor je prišel. Na cestnem križišču v Vidmu se ie zgodila huda nesreča. Kolesar Adolf šlaun je v polnem dira na kr žišču zavozil v traktor in v naslednjem trenutku so ga zagrabila kolesa in ga vlekla s seboj okel} 10 metrov. S hudimi poškodbami so šlauna pripeljali v krško ool-nšnico. Iz Hrvatske Pogreb velikega župana dr. Dragutina HadrovSča. V poaedeljek popoldne je bil v Vel'k' Gorici pogreb velikega župana velike župe Snna in Luka dr. Drag-ana Ha-drov'ča Truplo je ležalo na mrtvaškem cdru v hiš , kjer je pokojnik prehl dolgo vrsto let Ves dan so prihajali kmetje kropit pokojnika, ki jim je bil v življenju za-ščtnik Mrtvaški oder je bil ves v cvetju in vene h. Pogreba se je udeležil Poglavni-kov odposlanec general Eegič. številni čla-ri vlade ter predstavniki civlln'h in vojnih oblastev. Ob grobu so se poslovili od pokojnega državni tajnik dr. Ante Nikolič, v imenu odvetniške zbornice dr. Dragan Ša-far :n izmed o!>čanov Turopolja kmet Mato Klarč. Poslanik Koša k je prispel v Budimpešto. V ponedeljek je z letalom prispel v Budimpešto s svojo družino novi poslanik NDH mnister dr. Vladimir Košak. Na budimpe-štanskem letališču so ga sprejeli člani hrvatskega poslaništva ter vojaške in trgovske misije. Višji skupinski vodja Gottlob Berger je odšel iz Zagreba.. Pretekli torek je odpotoval iz Zagreba s posebnim letalom višji skupinski vodja SS Gottlob Berger. Na letališču so sc poslovili od njega ministra dr. Mile Budalc in dr. Alajbegovič z mnogimi drugimi funkcionarji. Kmečka mladina prt poglavniku. V ponedeljek je Poglavnik sprejel skupino kmečkih fantov, ki so bili kot gojenci Hrvatske kmečke zveze 20 dni v tečaju v Zagrebu. Poglavnik jim je med drugim dejtai, naj bodo vedno marljivi, pc Steni, dostojanstveni in iskreni, ker so to lastnosti hrvatskegia naroda. Poziv vojnim invalidom. Hrvatski listi objavljajo poziv vojnim invalidom, iz prve svetovne vojne Sn invalidom iz sedanje vojne, ki so nameščeni v drž. ali samoupravni služb;, da se takoj osebno ali pismeno pojavijo' nadzorni štvu vojnih invalidov v Za/-grebu. Obletnica ustanovitve Kar!»vca. V torek je minilo 3S4 let. odkar je nadvojvoda Karel ustanovil obmejno trdnjavo Karlovec. Dan so v mestu slovesno proslavil'-. Zjutraj je bila budnica vojažke godbe, dop ldne pa. maša z zahvalno pesmijo. Na večerni a!.y dem-iji je o pomenu obletnice govoril mestni načelnik dr. Franjo Deak. sodelovala pa je vojaška gedba in pevski zbori. Meščani so na dan proslave izobesili zastave. Sarajevsko gledališče v Mostarju. Pretekli petek je odpotovalo na desetdnevr.o gostovanje v Mosta r saraje vsko gl dali-šče. Prva predstava bo v dve: ni Doma »Hrvoja« 19. t. m. Za gostovanje vlada med prebivalstvom veliko zanimanje. Milijonski dobitek 3. kela Hrvatske državne loterije je zadela srečka 38.603. Za žrebanje Državne loterije je ogromno zanimanje. Smrt najstarejše gledališke igralke. Pretekli torek so na Mirogoju v Zagrebu pokopali bivšo dolgoletno članico Hrvatskega državnega gledališča Jor/pino Tibuhoviče-vo. Pokojnica je bila stara 78 let. Izginuli deček. Pred tednom je izginil iz Zagreba 10 letni Adam Grglčevič. Zadnjikrat so ga v;dcli v Maksimirskem p r.m. Iz §?f>Ife Nova kriza »jugoslovanske vlad Iz »Nove Hrvatske« povzemamo: List »Da-gens Posten« javlja iz Ženeve vest, ki se naslanja na izjave angleških krogov. Po teh poročilih je prišlo v izseljenski »jugoslovanski vladi« do nove krize, ki je na .. a zaradi tega, ker je Sovjetska zveza izj .vila, da je nezadovoljna s tem. da general Miha jlovlč ostane v vladi Minister za ra le Banjanin je. prav teko znan kot r. prijatelj Mihajloviča. Za njega se ve. da je te dni odstopil. Moskva zahteva še naprej, da »jugoslovanska vlada« v Lcndomi obsodi postopanje generala Mihajlov.ča Ln prizna partizane kot edini pokret, ki n -di oborožen odpor. »Nova Hrvatska« še pripominja. da se v omenjenem poročilu švedskega lista dovolj jasno čita tudi to, ;'a bo o'.stopil minister Grol, ki je znan po svo^li simpatijah za Sovjete. Umrl je v Beogradu na Vidov dan profesor in književnik Gjorgje AndjeDč, -far 50 let. Od njegovih knjig omenjamo zlasti »Teorijo jugoslovanske književnost!« in »Istorijo jugoslovenske književnosti«. Gospodarstvo z letošnjo žetvijo bo v rokah žitne centrale po navodilih generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji. Centrala bo pobrala vse množine pridel.ia žita, fižola, sočivja, živinske krme itd., kolikor presegajo za prehrano kmetskih rodbin in za novo setev potrebne in od oblasti določene količine. žetev v Srbiji obeta biti zelo zadovoljiva, v nekaterih pokrajinah celo bogata, ne samo v žitu, sočivju in krompirju, ampak zlasti tudi v sadju itd. žetev ječmena se je pričela v začetku julija, pšenična pa sredi julija. Nova občina v Pančevu. V pančevsliem okraju je s posebno uredbo ministrskega sveta ustanovljena nova občina Beski Fok. Ma&smiatai cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1 Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g t.30 lire. v Kosih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 lire, v Kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3 90 lire za Kg;'enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna Koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za Kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 Ui za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4 % vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7 55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgt, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno mil®, ki vsebuje 23—27% Kisline, 1.10 lire za kg. O kadilu in miri beremo v Svetem pismu. v koraiju. pri grških in rimskih pis-v:h in tudi v staroegipčanskih papirusih ter v sanskritu se že imenujeta. Kadii o so Grki nazivali libanotos, dan« pa ima po lekarnah naziv o 1 i b a -n u m (gummiresina olibanum) in se tu pa tam še rabi kot sestava za razna mazila. Mnogo večji pomen kakor za zdravila ima dnnes kadilo za bogoslužr.a opravila Taka unoraba je že prastara in že Herodot (434—425 pr. Kr.) 'poroča, da so ga Egip-črni rabili pri daritvah v ča?t boginje Isis. Bika, ki so ga darovali, so obglavili in iztrebili. trup pa napolnili s kruhom, medom, smokvami, kadilom in mir0 ter drugimi dišavami. Potem so ga polili z oljem ter zažgali. Kadilo so dobivali Egipčani iz pokrajine Punt. kakor se bere v zgodovini o egipčanski kraljici Hadžepsuti, ki je v 16. stoletju pred Kristom poslala -tja odpravo do kadi'o. To odposlanstvo ni prineslo samo velike množine kadila, amoak tudi 31 dreves v čebrih, da bi pridobivali iz njih kadilo doma. Pokrajina Punt je ležala v deželi Sabej-cev. kakor izvemo od preroka Jeremije (oko'i 600 pr. Kr.); nekoliko več poroča o n;ei 300 let pozneje Teofrast, Aristotelov učenec. Kljub temu do 19. stoletja po Kristu nj bilo točno ugotovljeno, kje prav za prav raste kadilo in katera rastlina ga daje. Še^ angleški vojaški zdravnik Carter ie v letih 1844—1846 dognal pravo rastlino v pokrajini D h o f a r za zalivom K a mar. nekako v sredi južnovzhodne arabske obale, vzhodno od rtiča Fartaka Danes se vse to obrežje imenuje Obrežje kadila Carter je prinesel rastlino na Ang^-ško, kjer jo je potem botanik Birv/ood natančno opisal in imenoval boswellia carteri. Bosvelija je nizko, rogovilasto drevo z debeMmi vejami, ki rastejo iz debla že pri tleh. Lubje je gladko in se lušči v tankih listih od debla kakor pri naši brezi. Listi so podobni listom jesena in s-roie v šopih. Majhni, rumenkasti cveti se družijo v dolge grozde. Plod je košči-čast. oblast, pol drug centimeter velik. Bosvelija spada v rastlinsko družino bursera-cej, ki združuje mnoge aromatične rastline. ki so največ drevesa in grmi. Danes poznamo še dve dradi vrsti bos-velije, ki dajeta prav tak0 kadilo kakor karterjeva in vemo. da rastejo bosvelije tudi v vzhodni Afriki, v Somaliji, ki ima z južno Arabijo sploh enako rastlinstvo. Kadilo, ki ga tukaj pridobivajo, prihaja posredno preko Arabije na trg. Iz Arabije izvažajo največ kadila v Bombaj, manjši del na v Evropo. Na otoku Sokotra tudi rastejo bosvelije. toda njihovo kadilo se smatra za manj vredno. Kadilo se pridobiva le v suhem letnem času. in sicer tako. da drevesom podolgcm lubje narežejo. Zaradi rane se poceja z drevesa mlee-nat sok, ki se na zraku strdi. Te strjene izcedke potem obirajo z dreveg_ rn to je kadilo, ki pojde brez kake nadalj'-; nje predelave v promet p0 prekupčevalcih. Kadilo je zrnato, svetlorumene ali rjavkaste barve z belim poprhom; okusa je terpentinasiega, nekoliko grenkega; diši prijetno, zlasti segreto; sestaja iz smole, gumija in eteričnih olj. Kadilo, miro in zlato so prinesli trije sv. kralji z Jutrovega za dar Bogu novorojenčku v Betlehemu. Že iz tega je iz-prevideti, da so bile te tri snovi tisti čas najbolj cenjene, vredne, da jih darujejo in sprejemajo kralji. Trije modri so bili bržkone poglavarji arabskih in afriških rodov. Takrat je bila Arabija v večjem delu obdelana, rodovitna in cvetoča dežela, kar dokazujejo tudi ostanki in razvaline ogromnih jezov in vodovodov, ki so namakali sedanjo puščavo. M i r a je sličen naraven proizvod kakor kadilo. Je pa temnejše, navadno rdečka-storjave barve in prihaja na trg v večjih, gomoliastih. luknjičastih kosih. Mira diši že pri navadni temperaturi jako prijetno. Kakor kadilo sestaja tudi mira iz gumijev, smole in eteričnih olj ter nekih grenkih snovi. Po okusu je slična kadilu, pa se prijemlje zob Mira se sama od sebe cedi z mirovih dreves ali pa jih narezu-jejo kakor bosvelije. Največ se pridobiva iz nizkega, trščatega drevesa commipho-za abyssinica. ki raste v južni Arabiji, v severni Abesiniji in v Eritreji. Tudi še nekaj drugih sorodnih dreves daje miro. Od bosveiij se ločijo mirina drevesa v tem. da se mladike končjejo v trne, listi pa so trodelni; končni list je večji in trajen, oba stranska pa odpadijiva. Drobni cveti so mesnatordeči plod pa je podoben suhomesnati češnji. Tudi mirinih dreves znanost dolgo ni poznala, dasi so mir0 rabili in ceni'i že v najstarejših časih. Grki so jo imenovali smvrna, v današnjih lekarnah pa ima ime gummiresina myr-rha. V starih časih so jo rabili za zdravilo pri mnogih boleznih, Egipčani pa tudi za balzamiranje mrtvecev. Izpraznjeno telesno duplino so namazali z zmleto miro, ka- ■ sijo in drugimi dišavami in odprtino zašili. telo pa povili v tkanino. Dišeča mazila za kožo in lase so napravljali iz mire in olja. Mirina drevesa, ki jim Arabci pravijo kvafal ali haddaš. Abesinci pa oanha. je prvi odkril Francoz D e f 1 e r 1. 1887, leto pozneje pa opisal in poimenoval botanik Sch\veinfurth, ki je znanstveno prepotoval severovzhodno Afriko in južno Arabijo. Kvafal spada v isto rastlinsko družino kakor bosvelija. V tej družini je še več dreves, katerih smolasti izcedki so prijetno vonjavi. Tako daie cemmiphora opobalsa-mum, doma v Arabiji in Somaliji, mekiški balzam ali balzam gilead. tako imenovan po pokrajini vzhodno od Jordana, kjer so to drevo v starem veku gojili. Razne balzame pa dajejo zastopniki tudi drugih rastlinskih družin, ne samo bursaraceje. Tako zastopa družino rutaeej kamor spadajo tudi naša vinska rutica, potem po-marar.čevec in citronovec, zapadnoindijski santalovec. amyris balsamifera. Iz njegove skorje se cedi zdravilni balzam in tudi fes prijetno diši ter se rabi za kadilo in za umetna mizarska dela. V družini stročnic .ie tudi več ba'za-movcev, na primer pravi balza.nv*»-vec, myroxylon balsamum. ki daje cficinelni tolubalzam. To. do 25 m visoko drevo raste v tropski Južni Ameriki (Venezuela, Kolumbija). mira in balzam Balzam, ki je svetlorumen, se pridobiva z I tudi v zdravilstvu, zlasti za kožne lzpu- narezavanjem lubja. Na drug način prido- ščaje. V družino stročnic 20 bivajo balzam iz drevesa myroxylon per-niferum, ki raste v Srednji Ameriki. Na več mestih lubje dobro potolčejo, čez nekaj dni ta mesta ogrejejo in čez čas olupijo. nakar se iz lesa začne cediti balzam. Eno samo drevo daje, na ta način obdelovano, 30 let dolgo po 2 in pol kg perujskega balzama na leto. Pa tudi iz posekanih in olupljenih debel pridobivajo ta balzam, ki je temnorjav in diši po vanlji. Ta balzam je papež Pij V. določil za rabo pri zakramentih sv. birme in poslednjega olje-nja. Krizma je mešanica tega balzama in oljčnega olja. Rabi pa se perujski balzam spada tudi ko-' p a i v a , od katerega dobivamo zdravilni kopaiva-balzam. Največ tega zdravila prihaja iz pokrajin ob reki Amazonas. Votla drevesa ga včasih vsebujejo do 50 kg. Drugi balzami, ki se tudi pretežno rabijo v zdravilstvu, so še: garjanov balzam Iz neke krčnice. sorodnice naše krčne zeli ali št. Janževe rože, dalje Marijin balzam, ki ga daje tudi krčnica callophylIum iz južne Azije. Potem je v družini hamamelida-cej več vrst drevesa likvidambarja, iz katerega pridobivajo balzam stiraks in še mnogo drugih rastlin, ki nam dajejo bal- m Ferenc Kormendi: ZMOTA Roman zame m smole za tehnično rabo. S. B »V njenem interesu je, da tovarna ne J Ne, tega zaenkrat ni mogoče izpreme-ne obnovi tožbe zoper mene, prosim. In niti. Zaman bi bila vsaka pametna bese-tudi...« glas mu je postal nesramen — i da. Janko je prosil Ilono Szabovo, naj »njen zaročenec ima dovolj denarja, vse mu prihodnjega ponedeljka pošlje Irmo - • - j Borbelyjevo, ako pride z denarjem. Naslednjega ponedeljka je prišlo de- dobi od njega, kar hoče.« »Vaša stvar je, kakšnd mnenje imate o svoji hčeri. Kot zastopnik vaše dru- } jt.«rij odvrnil: iNa prerokovo brado prisežem, da se mošnje nisem dotaknil.« Ker je skopuh vztrajal pri svoji izjavi, mu je povedal kadi tole: »Ker v motnji ni dovolj zlatnikov ln draguljev, brez dvoma ni tvoja. Najditelj naj obdrži tako dolgo, da se oglasi pravi lastnik.« In v skopuhovo veliko žalost so najditelju izročili dragoceno mošnjo. 2. Zakasneli dolžnik K Abdulcihu je prišel sosed, da bi si Izposodil nekaj kcrcev žita. »Pojdi v kaščo in ga vzemi,« je odvrnil Abdulah. -v ■•■ ♦: Sosed je storil, kakor mu je bilo ukazano, toda kmaflu se je vrnil praznih rok in povedal, da ni videl v kaš€i nobenega zrna. Nato ga je vprašal Abdulah: Mirina drevesa, ki jim Arabci pravijo kvafal ali haddaš. Abesinci pa oanha. je prvi odkril Francoz D e f 1 e r 1. 1887, leto pozneje pa opisal in poimenoval botanik Schweinfurth, ki je znanstveno prepotoval severovzhodno Afriko in južno Arabijo. Kvafal spada v isto rastlinsko družino kakor bosvelija. V tej družini je še več dreves. katerih smolasti izcedki so prijetno vonjavi. Tako daje commiphora opobalsa-mum, doma v Arabiji in Somaliji, mekiški balzam ali balz.am gilead. tako imenovan po pokrajini vzhodno od Jordana, kjer so to drevo v starem veku gojili. Razne balzame pa dajejo zastopniki tudi drugih rastlinskih družin, ne samo bursaraceje. Tako zastopa družino rutacej kamor spadajo tudi naša vinska rutica, potem po-marančevec in citronovec, zapadnoindijski santalovec. amyris balsamifera. Iz njegove skorje se cedi zdravilni balzam in tudi res prijetno diši ter se rabi za kadilo in za umetna mizarska dela. V družini stročnic je tudi več ba'za-movcev, na primer pravi balzam«-vec, fnyroxyloti balsamum. ki daje cficinelni tolubalzam. To. do 25 m visoko drevo raste v tropski Južni Ameriki (Venezuela, Kolumbija). »Ali si žito, ki si si ga lani izposodil pri meni, nesel naza|j v mojo kaščo?« Ko je sosed na vprašanje v zadregi odkimal, je Abdulah pripomnil: »Potem si pa sam kriv, d?, ni žita v kašči.« S. Konjski tat Konjskega tatu je' kmet zalotil na tatvini. Tat je prosil, naj mu odpusti, nakar je je lastnik konja dejal: »če me naučiš, kako je najlažje ukrasti konja, te izpustim.« »Nu, tega vas pa že naučim, efendi,« pravi tat. »Kar poglejte!« 4. Velikodušnost Z velikimi slavji so počastili šestdeset-letnlco dobrotnika Hatuna Taja, ki je bil pri ljudeh zelo priljubljen Ko je neklo izmed gostov rekel, da je najvelikodušnejši človek stoletja, je Ha-tun Ta j vstal in dejal: »Tega imena nisem vreden. Poslušajte zgodbo, ki vam jo zdajle povem: Nekega dne se mi je zahotelo, da bi svoje bližnje bogato obdaroval. Zato sem sklenil razdeliti med siromake veliko čredo velblodov. Potem sem šel preoblečen sikozi mesto. Tedaj sem zagleiaJ nekega siromaka, ki je pobiral dračje za svojo družino. Stopil sem k njemu in ga vprašal: »Zjokaj ne greš k Hatumu Taju, ki danes vsakogar obdaruje?« Siromaik je odgovoril, se da bi nehal delati: »Kdor laJiko sam zase skrbi, ne potrebuje milosti ln daril Hatuna Taja.« »Glejte, prijatelji,« je dejal Hatun Taj, »to je bil najvelikodužm ejži človek na svetu.« Stana Vinšek: Nadica Naglo je konju razvezal noge. Ko ga je osedlaJ, se je vzpel nanj in zaklical: »Glej, takole se kradejo konji.« In je oddirjal. Kmet pa svojega konja ni videl nikdar več. Mamica pravi, očka uči: »Nadica moja, očke odprl: mnogo je dobrih in lepih stvari Zbiraj si zdaj kot čebelica mala, da boš snovi dragocene nabrala; sebi nabrala, dragim oddala. Kar ti je dušo do dna razsvetllo, kar ti le kdaj je v srčecu vzklilo, kar se je v tvoji glavici skrilo, s tabo ostane ln v tebi vse dni, nosi te preko nizkotnih skrbi, v sreči osreči, v nesreči krepi.« Nadica vneto očeta posluša, vse razumeti vestno poskuša, podna želja je glava in duša. »Naj bom marljiva kot mala čebela, naj si zapojem kot ptička vesela, naj zacvetim kot rožica bela. Naj bom čista kot ti si, vodica, vedno vesela kot svobodna ptica, zvesta kot domu si ti, lastavica!« Cuj, zdaj zapoje ji tidca mala: »Kaj boš le, Nadica, mnogo iskala? Kaj še zares nisi sama spoznala: Dobrega, lepega vsa boš bogata, modra in resna kot dragi tvoj tata, dobra in mila kot mamica zlata.« Nadica sluSa ln se veseli, staršem predragim v naročje hiti: »Očka in mamica, naj bom kot vi!« žine vas pozivam, da se mirno in pametno vrnete k svoji družini.« »Prosim, tega ne storim. Ako je gospod doktor zastopnik moje žene, potem izvolite vzeti na znanje, da se bom dal ločiti.« »Mislite, da gre to tako lahko, dati se ločiti ?« »Ne... tega si ne mislim. A dam se ločiti od nje zaradi nezvestobe in zlonamerne zapustitve.« »Vi?! Kdo pa vam je bil nezvest in kdo vas je zlonamerno zapustil?« Opereta — je nejevoljno pomislil Janko. Zgrabil ga je bes. »Vi vsega tega ne razumete, gospod Borbely. Zaman ste zapustili ženo, ako ne pristane na ločitev. Vaša žena pa se noče ločiti.« »Torej bova živela z gospo Derekovo v divjem zakonu, prosim. Tudi ona ni ločena od svojega moža.« »Dobro torej: to je moja zadnja beseda, ki vam jo danes pravim; vaša hči 'uioCipajnj uiounjajs s nioojod sooq as s sinom družine, ki ceni družinski mir in družinsko čast razumete? Ako bi fantova rodbina zvedela, da ste kradli in kakšne nesramne škandale izzivate, bi prepovedala fantu, oženiti se z vašo hčerko, in —« Spet ga je Borbely prekinil in rekel s svojim prezirljivim posmehljivim glasom: »Vem, vem, gospod sodnik. A človek si kaj takega ne sme preveč jemati k srcu. Ljudje ne skačejo kar tako v Donavo.« Skloftati ga, brcniti! se je vse upiralo v Janku. Z dolgim korakom je stopil k njemu. »Nesramni lopov ste! Čim več dobrega hoče človek storiti za vas, tem nesramne jši postajate!« »Ne vpijte name ... gospod sodnik ... Gospodom je lahko odpraviti človeka z nesramnim lopovom.« Trenutek je po-molčal. »A zdaj ne bom več molčal..., zdaj dovolite tudi meni, da izpregovo-rim... Tudi če bi mi gospod sodnik razbil glavo, jaz tisto žensko ljubim ..., kaj naj torej storim? Zato sem kradel, da bi ji lahko tu pa tam dal kako darilce, za vse njene dobrote... Ker jo zares ljubim, one druge pa nimam rad, kaj morem za to. Človek ima le eno življenje in jaz nimam več mnogo časa... gospod sodnik. Kaj imamo mi reveži od življenja? To, da smo s tistim, ki ga ljubimo, prosim gospod. Ne kakor bogataši, potovanja in zabave in vse mogoče, meni vse to pomeni gospa Derekova, pa naj to gospodu sodniku ugaja ali ne ugaja. Zato se hočem ločiti od one in se oženiti s tole. Ako pa se žena noče ločiti, naj pusti. K njej se ne vrnem...« Osupel je poslušal Janko to priznanje. Bilo je nekaj prepričljivega in naravnost presenetljivega v tej pretrgani in vendar občuteni izpovedi postaranega moža. »Poglejte... prav dobro vas razumem. Pa tudi vi morate skušati razumeti svojo družino. Ako bi vsak človek mislil le na svoja čustva in počenjal to, kar sam hoče, bi ves svet propadel. Želel bi, da bi prišli k pameti!« Koloman Borbely je strmel predse, zastrmel se je v Janka, nato je okrenil glavo vstran. »K pameti..., gospod sodnik ? Saj to je ravno. Vem, da sem izgubil razum. A ne morem pomagati.« brezuspešnem pogovoru z njenim očetom. Potem je pripovedovala, kaj se je j zgodilo doma: Mati molči, z nikomer ne i izpregovori, Bog ve, kaj pomeni ta njen molk. Kako smešno je to, je razmišljal Janko, na vsak način je podobna AgicL Potem je vstal izza pisalne mize, dejal, da mu je žal, da se njegov pomirjevalni poizkus ni posrečil, vendar upa, da se bo stvar nekako unesla, naj ostanejo lepo mirni, ako pa bi se spet kaj pripetilo in bi potrebovali nasveta, naj se kar oglasijo pri njem. Irma Borbelyjeva se je zahvalila gospodu doktorju za njegov trud, vzdihovala je, da ne ve, kako se bo nekoč zahvalila gospodu doktorju, da zdaj daje skoraj ves svoj denar za to očetovo stvar, toda če bi gospod doktor dovolil, ko se bo poročila in ji bo ostalo kaj denarja ... Kaj si le misli, jo je prekinil Janko, naj ji kaj takega ne prihaja na misel! To, kar je storil "zanje, je bila njegova človeška dolžnost. Nato mu je Irma Bor-belyjeva plašno podala roko in odšla. Jožef Beres, začasni vratar pravnega oddelka, ki je nadomestoval obolelega Štefana Ivanko, je premeril od glave do pet dekle v sivem plašču, ki je okoli pete ure stopilo v pisarno tajnice pravnega zastopnika. To je ta, si je mislil, naj me koklja brcne, »naš stari« nima slabega okusa! Stopil je k domačemu telefonu, poklical gospoda prokurista Szlavika ter mu sporočil, da je prišla dama v sivem plašču in da se trenutno nahaja pri gospodični Szabovi. Szlavik je odvrnil, da je dobro, vse v redu, ter nemudoma pozvonil Iloni Szabovi. »Draga Uonka, ste vi? Tu Szlavik.« »Dober večer, gospod prokurist. Izvolite?« »Draga Uonka, danes je ponedeljek, danes bi morali priti plačat za Kolomana Borbelyja.« »Da so že plačali.« »Sss!« je zasikal v telefon, »ej! Denar je prineslo tisto Borbelyjevo dekle, kaj ne? Je morda že odšla?« »Ne, je še tu.« »Izvrstno! Zadnjič sem ji dal dokumente njenega očeta, toda ta bedak Var-ga je založil med nje evidenčni list naše tovarne, kar navsezadnje ni tako velika nesreča, vendar je njegovo mesto vsekakor v naši registraturi, kaj ne? Pisal sem jim, pa mi niso odgovorili. Rad bi govoril z njo, da bi mi vrnila naš evidenčni list..., ako bi jo lahko poklicali k telefonu?« »Zdajle je pri gospodu doktorju. Ali naj vas zvežem?« »Bog obvaruj! Kaj mislite ... nadlegovati ... Ali veste kaj ? Ko bo odšla od gospoda pravnega zastopnika, pošljite jo k meni, boste?« »Dobro, gospod prokurist pošljem jo k vam.« Odložil je slušalko. Bil je razburjen. Aha, tako je to. Pri gospodu pravnem zastopniku je. Kajti enostavno priti, plačati in oditi, to vendar ne gre. Gotovo ji gospod pravni zastopnik lastnoročno piše potrdilo za deset pengov, za svojih letnih šestdeset tisoč. Anin mož. No da. Ura je deset, osem minut in štirideset sekund. Zdaj pa pozor! Križem sveta Najdaljši betonski most na svetu. Iz Stockholma poročajo, da je čez reko Inger-man pri Sandoju trenutno najdaljši betonski most na svetu. Glavni lck meri 264. metrov. Most so začeli graditi leta 1938. m je veljal okoli 6 milijonov kron. Slovesne otvcritve mostu, ki bo 16. t. m,, se bo udeležil tudi švedski prestolonaslednik.. Najuspešnejši letalski lovski skupini. V teku hudih letalskih bojev na prostoru pri Bjelgorodu in Orlu je lovska skupina pod vodstvom podpolkovnika Hrabeka, po poročilih nemških listov, 7. julija dosegla svojo 6.000. zračno zmago. Druga najuspešnejša lovska letalska skupina je oddelek »Molders«, ki je 10. julija dosegel 5.500. odstrel. Od začetka vojne sta to najuspešnejši lovski letalski skupini. Tihotapci ne smejo saditi tobaka. Bolgarsko poljedelsko ministrstvo je objavilo odredbo, da osebam, ki so bile zasačene pri tihotapljenju tobaka, letos ne bo dOw voljeno saditi tobačnih rastlin. Tobaka ne bodo smeli saditi in gojiti tudi tisti, ki ao lansko leto skrivali pridelam tobak. Lusittani.ja . ekspres. Med Madridom in Lisbono bo v bodoče obratoval luksuzni vlaik, ki bo imel naziv Lusitanija ekspres. Med tem ko je trajala najhitrejša zveza med omenjenima dvema mestoma 20 ur, bo novi ekspres prevozil progo v 14 urah. Zaradi prihranka na času bo tudi kontrola potnih listov in carinski preglei v vlaku. Portugalskim kadilkam prode slaba. Nemški listi poročajo, da se na Portugalskem tobačni izdelki ne smejo prodajati ženskam in mladini pod 18 let. Prekršiti bodo kaznovani z visokimi denarnimi globami. Izenačen pravni postopek za domačine v Holandski Indiji. Agencija Domei poroča iz Batavie, da so japonska vojaška ob-lastva uvedla enak solni postopek za domačine in tujce in so bili predpisi, ki so veljali pod nizozemsko upravo, ukinjeni. Sin je utonil pred očmi očeta Pri kmetu Giovamniju Mermeratiju v Pa-vione di Canaro pri Rovigu so te dni dokončali mlatev. 171etni domači sin se je hotel po mlačvi okopati v sveži vodi ter je odšel v ta namen k Padu. Stopil je v vodo, nenadoma pa je začel v vrtinec in se začel potapljati. Mermeratijev oče videč nevarnost, ki je grozila sinu, se je takoj vrgel v reko, da bi mu pomsigal. <3ez nekaj č'sa pa se je moral vrniti praznih rok na breg. Vrtinec je sina potegnil na dno, preden gia je utegni! oče rešiti. KAJ-VEM? IKAJ ZNAM? 325. Kateremu plemenu so pripadali Bolgari prvotno? 326. Kdo Je izumil injekcije? 327. Kaj je »homunkulus«. osebni zaimek, 17. časovni prislov, 20. strehe, 21. strast, 22. jermen ali trak okrog telesa. 23. hrošč. 26. rimski altar, 29. zver, 30. vik. 31. kazalni zaimek, 33. stara be- 328. Križanka. Vodoravno: 1. nižji uradnik, 5. črta, tir. 9. šivati. 14. vrsta žita, 16. rimski pozdrav, 18. južnoafriška država, 19. časovna enota. 20 .uživilo, 22. močan zvok, 24. vzmet, 25. osebni zaimek, 26. znak za plemenit plin, 27. žensko ime v pomanj-ševalni obliki, 28. severnjaško moško ime, 30. krastača. 32. nekdanje mesto ob Irti-šu, prestolnica tatarske države, 35. priroda, 37. stara kulturna rastlina, 39. resnično, 40. žensko ime, 41. glagol, ki izraža premikanje. 42. okrožje (hrv.), 44. oblika glagola zviti. 45. plazilka, 46. opica, 47. kralj divjega mongolskega ljudstva Navpično: 1. zob. 2. moško ime, 3. spanje, 4. znak za prvino. 6. znak za prvino. 7. venec natakniti na glavo, 8. znak za prvino, 10. proizvod iz rastlinskih vlaken, 11. očka. 12. t, a, r, 13. ilovita, 15. seda za mlako, tolmun, 34. oblika glagola zviti, 36. oče. 37. iskanje, zasledovanje, 38. skrčen glagol in veznik, ki izraža zahtevo, željo, 40. hrvatski veznik. 42. zastarel zaimek, ohranjen le v narečjih in v nekaterih besednih zvezah, 43. kakor. 6. navpično. Rešitev nalog 15. t. m.: 320. Kaj dela pes? Zveži poedine številke po vrstnem redu s črtami! 321. Moloh je bil eden izmed feniških bogov, ki so mu žrtvovali ljudi. 322. Bardi so bili pevci in pesniki starih Keltov. 323. Parid je prisodil jabolko boginji Afroditi. \ 324. Grške boginje maščevanja so bile Erinije s p o n t Nogometaši še na planem Dve veliki tekmi na igrišču Ljubljane in tri tnal® na igrišču v Zeleni jami Napak so sodili oni, ki so mislili, da se naši nogometaši bojijo solnca in vročine in bodo zdaj, ko so opravili svoj oficielni spored za letos, kar zaprli travnike in odšli v kopališča. Ne, zaenkrat še ne, tako so nam prišli povedat predvčerajšnjim, kajti za to nedeljo mislijo prireliti še maihno poslovilno svečanost od letošnjega domačega prvenstva v obliki dveh reprezentančnih tekem v prav zanir. ivi inačici. Razen »starih« in »najstarejših« pa bodo to nedeljo začeli nov turnir tudi naši najmlajši pripadniki te igre, in sicer v okviru razpisa SK Marsa, na katerega se je odzvaao šest mladih enajstoric. Tako smo torej za nedeljo in nekoliko tudi še za naprej že preskrbljeni z novimi dogodki na zelenem polju. Kakor smo na kratko opozorili že včeraj, so se organizatorji pri NZ odločili to pot za novo kombinacijo, ki bo gotovo samo stopnjevala privlačnost obeh tekem za slovo od prvenstva. Samostojno bosta v nedeljo nastopila novo pečena prvaka iz obeh divizij, in sicer Ljubljana proti izbrani enajstorici iz vseh ostalih klubov I. divizije, ter novo potrjeni mojster II. divizije Mladika proti 11 ostalim igralcem iz iste divizije. Med tem ko bodo proti Ljubljani poskusih svojo srečo v glavnem Hermežani in igralci Tobačne tovarne, pa tudi dva Marsovca, je moštvo, ki bo nastopilo proti Mladiki, do ure še neznano. Ne glele na to pa lahko računamo, da bodo v obeh tekmah trčili drugo ob drugo moštva, kakršnih po kakovosti in po sestavah letos še nismo imeli pred seboj. In prav ta negotovost je eden glavnih razlogov, da bo potek nepreračunljiv prav do zadnjega. Povrh vsega pa imata prireditvi tudi skromno dobrodelno ozadje, ker ju prireja nogometna zveza sama, ki bo pri tej priliki skušala nabrati nekaj grošev za najnujnejše potrebe. Zato torej še prav posebno pričakujemo, da bodo prijatelji nogometa tudi to pot stopili čim številne ie na igrišče SK Ljubljane in se — za slovo tako se pravi — še enkrat oddolžili nogometašem, ki so letos tako marljivo skrbeli za neprekinjeni športni spored na prostorih po našem mestu. Izbrano moštvo II. divizije, ki bo pomerilo svoje sile z najnovejšim udeležencem I. divizije SK Mladiko, bo sestavljeno ta-kole: Zbil, Lenarčič (oba Vič), Oven (žabjak), Turšič (V), Ovsenik (2), Stregelj (ž) Havliček, Kumar (oba Korotan), Ko-vačič (V), Zadel (ž), Fujan (K); rezervi Pire, Guček (oba K). Vstopnina za obe tekmi je določena takole: za otroke 2 liri, za vojake 3 lire, za dijake 4 Ure, stojišča po 6 lir in tribuna po 8 lir. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane, in sicer ob 17. med Mladiko in reprezentanco n. divizije ter ob 18.30 med Ljubljano in reprezentanco I. divizije. Na mladinskem turnirju v izvedbi SK Marsa bodo jutri odigrane prve tri tekme, in sicer cd 16. dalje na igrišču za Kolinsko tovarno. Kot prvi par bosta nastopili mladi moštvi Mladike in Hermesa, za njima moštvi mladih žabja-čanov in' Vičanov in slednjič še mladinski sestavi Korotana in Marsa. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Ljubljana, dne 14. julija. Objava štev. 22. 1. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme, odigrane dne 11. t. m.: I. divizija: Tobačna tovarna : Ljubljana 1 : 6; žabjak : Vič 1:1; rezerve: Hermes : Korotan 0 : 1; žabjak : Mladika 0 : 2; Vič : Mars 1 : 2; mladine: Vič : žabjak 2 : 0; Mladika : Mars 1 : 5. Protest SK Ljubljane proti verifikaciji prvenstvene tekme mladine Hermes : Ljubljana z dne 11. julija se vzame na znanje. 2. Protest SK Viča zoper verifikacijo prvenstvene tekme II. divizije Mladika — Vič, ki je b;la odigrana dne 20. V*, t. 1., se glede na poročilo zbora nogometnih sodnikov zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z rezultatom 3 : 2 v korist Mladike. 3. Ugotavlja se naslednji končni vrstni red prvenstvenega tekmovanja I. divizije: 1. SK Ljubljana 12 točk, količnik 35:7. 2. SS Hermes 8 točk, količnik 13:14; 3. SK Mars: 4 točke, količnik 11:20; 4. Tobačna tovarna brez točke, količnik 3:22. — Po gornjih izidih se proglaša SK Ljubljana za prvaka Nogometne zveze za leto 1942/1943. Po razpisu izpade iz I. divizije moštvo Tobačne tovarne. EMILIO SALGAR! KRALJICA Ugotavlja se naslednji končni vrstni red moštev II. divizije: 1. SI'- Mladika 11 točk, količnik 21:10; 2. in 3. SK Korotan in SK žabjak 6 točk, količnika 12:13 in 15:9 in 4. SK Vič 1 točka, količnik 7:23. Pc razpisu napreduje v I. divizijo moštvo SK Mlad-ke. Drugo in tretje mesto in tudi ustrezno nagrado si delita SK Korotan in SK žabjak. Ugotavlja se naslednji končni vrstni red rezervnih moštev: 1. SK Ljubljana 12 točk količnik 17:5; 2. SK Korotan 10 točk, količnik 15:8; 3. SK Mladika 8, 17:8; 4 SK žabjak 5, 13:11; 5. SS Hermes 3, 9:8; 6. SK Vič 2. 6:19; 7. SK Mars 2, 6:22. 4. Direktorij Nogometne zveze se zahvaljuje italijanski nogometni federaciji za podporo v znesku 7000 lir. _ 5. Suspendira se do nadaljnjega igralec SK Ljubljane Maršič Bojan. 6. Suspendira se do nadaljnjega igralec SK žabjak Kurent Franc. 7. Pozivajo se na zaslišanje v zvezno pisarno dne 19. t. m. ob 17 naslednji igralci: Maršič Bojan, Sintič Vladimir (oba SK Ljubljana); Kurent Franc, Blatnik Drago (oba SK žabjak); Klemenčič Ivan (Tob. tovarna) in Mravlje Slavko (SK Vič). Slednja naj prineseta s seboj krstna lista. 8. Odc-bri se mladinslti nogometni turnir SK Marsa s pričetkom v nedeljo dne 18. t. m ob 16 na igrišču SK Marsa. 9. Pozivajo se predsedniki nagrajenih nogometnih moštev, da se zglasijo v petek poldne v pisarni s pečatom v svrho potrditve potrdila o prejeti nagradi. Objava št. 23. Ljubljana, 16. julija. 1. Za nedeljski reprezentančni tekmi od. rejam naslednje igralce: kompletno moštvo SK Mladike proti: Zbil, Lenarčič, Oven, Turšič, Ovsenik, Stergelj, Kovačič, Zadel, Fujan; rezervi: Guček, Pire; dalje kompletno moštvo SK Ljubljane proti: Oblak—Rogelj, Antonič, Kisel, Accetto, Januš, Roth, Marn, Fajon, žigon, Aljančič E., Zupan; rezervi: Nagode, Doberlet. 2. SK Ljubljana in SK Mladika preskr-bita kompletno opremo za svoje igralce. Za igralce I. divizije oskrbi opremo Hermes, za igralce II. divizije pa SK Vič. Spodnjo opremo (čevlje, dokolenke) naj prinese vsak igralec sam. 3. Igralci prve tekme naj bodo v garderobi na igrišču SK Ljubljane ob 16.30, igralci druge tekme pa ob 18. 4. Vsi predsedniki naj dvignejo proste vstopnice v pisarni Zveze za igralce svojega kluba, ki so določeni v reprezentančne tekme. 5. SK Ljubljana in SK Mladika naj odredita po štiri reditelje, ki se morajo javiti službujočemu odborniku ob 16.30. Atletski drobiž švedski atlet Gundar Haegg, tisti, ki je lani ta čas podiral svetovne rekorde kakor na tekočem traku, letos pa so ga dolarji zvabili na ono stran Atlantika, je pred kratkim — to velja seveda samo v širšem snu besede, ker prihajajo zdaj vesti iz A ierike bolj počasi — nastopil drugič v dvobojih z ameriškimi tekači. To pot ie bil na startu v Ctucagu na progi 2 milji in tudi ni imel velikih težav, da je zmagal, in s^cer s časom 9:02.8. Na cilj je prišel 20 m pred najboljšim Američanom Dodd-sem, toda dosežena znamka vendarle precej zaostaja za njegovim lanskim rekordom 8:47.8. Na pariških prvenstvih so nedavno beležili naslednje najboljše izide: na 100 m in 200 m Langlois 11.1 m 22.6, na 400 m Espra.ngle 49.9, na 800 m Soulier 1:56.6. na 1500 m Bonnefoy 4:02.6, na 5000 m Muselet 15:30, na 10 km Martin 32:44.3, na 110 m z zapr. Brisson 15.3, na 400 m z zapr. Maignan 59.8, v daljino Joanblancq 7.06, v višino Motti i.75, v krogli Dehours 13.44 jtd. Kakor vidimo, nič posebnega 1 Na švedskem prvenstvu na 10 km je zmagal Gunnar Bratt v izbornem Sašu 30:56.6. Na drugi atletski prireditvi je tekel znani Bjor Hellstrom 3000 m 8:26 2, kar je najboljši čas te sezone na taki progi. Prav takrat je bil dosežen tudi čas 1:53.1 na 800 m, in sicer po zaslugi LJljekvista ki je tolkel Šveda Malniberga. Medtem je isti tekač že popravil ta čas na nič manj kakor 1:52.2. Sicer pa so sc zadnji čns prerinili v ospredje še zaprekaš Lidman, ki je potreboval za 110 rn 14.3, potem sprin-ter Standberg, ki je prišel pri 100 m na 10.4 in Arne Andersson, ki je pretekel 1500 metrov v času 3:48.8. Holandci tudi nis:> kar tako... Njihov »stari« ltanon Osendarp kar vidno sili v višino črnega Owensa. Prav nazadnje se je povzpel ca 10.5 na 100 m in na 21.6 na 200 m, ki ga uvrščata med najhitrejše Evropce. Nekega mladega skakalca (čudno je njegovo ime — Wellerdiech) so tudi našli, ki je na prvenstvu dosegel nič manj kakor 7.22. Med ženskami je znana atletinja Blankers-Hoen postavila nov drža>/ni rekord v teku na 200 m s časom 24.5. Ista ženska je tudi v daljino skočila 5.83 in tekla 80 m z zaprekami H-8. Pozneje je dvignila znamko v skoku na 6.08 in tudi tukaj požela nov rekord. Posebno veselje s svojim atletom Mofno so imeli zadnje dni Rumuni, saj jim jc na zadnjem meddržavnem mitingu s Hrvatsko postavil na 100 m krasen izid 10.5. kar je bjl obenem tudi nov državni rekord. Trening v Tivoliju Atletom in atletinjam vseh društev priporoča zveza kar se da toplo, naj se v čim večjem številu udeležijo treninga, Id bo v nedeljo dopoldne pod vodstvom nacionalnega trenerja Cumarja na športnem prostoru v Tivoliju. Trening je namenjen predvsem skakalcem, metalcem in tekačem preko zaprek, in sicer moškim in dekletom. Prav tako maj pridejo trenirat tudi ženske štafete, ki se bodo prihodnjo soboto udeležile ženskega atletskega prvenstva Ljubljane. Nedeljski trening bo od 9. do 12. aročite se V zbirki »DOBRA KNJIGA« je pravkar izšel roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primeru mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Paula de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5. Otok bakra v Sredozemskem morju Zaradi pomanjkanja ladij so morali pridelovanje bakra na Cypru ustaviti Grški otok C.vper je v pravem pomenu besede otok bakra. Zato -ni čuda, da stoji zdaj v ospredju zanimanja vsega sveta. Zaradi pomanjkanja ladij je bilo prvotno pridobivanje bakra na Cypru ustavljeno. S tem je bila prekinjena stara tradicija v gospodarskem življenju, segajoča v ča^e Feničanov in Rimljanov, saj izvira ime baker ir. cvprške rude, aes cyprium. Rudarstvo igra na Cypru precej važno vlogo. čeprav za svetovno rudarstvo ni posebnega pomena. Cvper meri 9300 kv. m in pridobivanje bakra se je na tem otoku po prvi svetovni vojni zelo razvilo. Dočim so pridobili 1929 samo 5900 ton bakra je znašala proizvodnja 1. 1938. že 30.000 ton ali okrog 1,5% vse svetovne proizvodnje bakra. Skoraj vsa ta ruda izvira iz ležišč pri Skurotisu in Maurovuni, oddaljenih dobrih 8 km od zaliva Morphu. Bakrena rud? iz teh ležišč ima v sebi okrog 2.1% b3kra in 48 do 50% žvepla in nekaj arzena in srebra, kar njeno vrednost poveča. V pridobivanju bakra v angleškem imperiju igra Cvper podrejeno vlogo in Angleži tudi niso polagali na to industrijsko panogo posebne važnost i.V prejšnjih časih so bakreno rudo iz rudnikov Skuroti-sa izvažali, dočim so spravljali ono iz rudnikov Maurovuni v modernih industrijskih napravah v Hero, ker so jo prede- lovali. Koncentrate so pred sedanjo vojno tudi izvažali. Nemčija ie jemala pred vojno približno polovico bakrene rude odnosno bakra s Cypra. Ostala ruda je šla v glavnem v Italijo in Belgijo. CeDrav izkoriščajo ležišča bakrene rude na Cypru skozi stoletja, so jih še nedavno cenili na pet milijonov ton. Poleg bakra in srebra je v rudi tudi nekaj zlala, ki ga pa ne pridobivaio mnogo. Leta 1938. so ga pridobili samo 904 kg ali 0.1% na vsem svetu pridobljenega zlata. Srebra so pridobili 6200 kg ali tudi 0.1% svetovne proizvodnje. Bakrsr.e rude so pa dvignili iz zemlje 776.000 ton ali 11% svetovne proizvodnje. Na Cypru pridobivajo tudi nekaj kromove rude in sicer na severnih pobočjih pogorja Troodos. V tem pogorju kopljejo tudi azbest, ki so ga nridobili 1. 1937.' 11.200 leta 1938. pa 9000 ton ali okrog 2% svetovne proizvodnje. Na Cypru je tudi precej prsti, ki se rabi za izdelovanje barv. V svetovni rudarski industriji Cyper torej ne igra posebno važne vloge, pač pa v gospodarstvu otoka samega. Zadnja leta pred vojno je odpadlo približno ena tretjina izvoza na rude. Leta 1936. je znašala vrednost Izvoza Cypra okrog 712 angleških funtov. Zdaj. ko so rudnike na Cypru zaprli, je prišel otok še v večjo gospodarsko odvisnost od Anglije. Kratki lasje so ške HSf " mm Zanimive ugotovitve japonskih raziskovalcev o rasti las Zadnje času je po svetovnih listih vedno manj oglasov, ki se v njih ponujajo razna rast las pospešujoča sredstva. Prej je bilo takih oglasov po vseh listih polno. Najbrž je občinstvo izgubilo zaupanje v razne kemične preparate, ki naj bi vrnili plešastim ljudem lase. Tudi zdravniška veda zlasti pri moških še vedno ni ugotovila za kaj jim izpadajo lasje. V mnogih primerih so krive nekatere bolezni, v prvi vrsti legar, kriva je pa tudi preobremenitev živcev in način življenja v naših časih. Končno je treba omeniti še težke klobuke ali pomanjkanje gotovih hormonov, ki pospešujejo rast las. Vzrokov izpadanja las je torej cela vrsta. Ne poznamo pa zares učinkovitega sredstva proti izpadanju las. Statistiki so se tudi že zanimali za plešaste glave in dognali, da je več plešastih ljudi tam, kjer si moški strižejo lasje. Kjer pa nosijo dolge lase, izpadajo moškim v splošnem manj kakor ženskam. Statistiki se sklicujejo celo na zgodovinska dejstva Stari Rimljani niso nosili dolgih las in večinoma so bili plešasti že s 40 leti. Plemiči so pa nosili v srednjem veku dolge lase in so jih tudi dolgo ohranili, Tudi Turki so imeli goste in dolge lase. ker so se striženja izogibali. Priti so pa morali japonski raziskovalci s svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo, da so končno ugotovili, da so lasje mnogo odpornejši, če ohranijo svojo naravno dolžino Komis.ija japonskih učenjakov se je lotila vprašanja pleše in do dna mu je hotela priti s poskusi. Poedine lase so ozna- Umiranje v Bolgariji Po podatkih bolgarskega statističnega urada je bilo lani v Bolgariji 124.986 novih grobov, od teh 30.088 ali 25.1% v mestih. Bolezni srca so pobrale po mestih 422 ljudi, bolezni pljuč pa 3593. Starost in onemoglost je bila vzrok smrti v 3082 primerih, nalezljive bolezni v 110. Meso za finske otroke Švedska baronica Brita Wreede, članica švedskega odbora za podpiranje finskih otrok, ki se je mudila zadnje dni na Finskem, je govorila o svojem nedavnem po-setu v Rumuniji. Tam je nakupila 20.000 svinjskega mesa za finske otroke. Drugih 20 000 kg svinjskega mesa je pa Rumunija podarila finskim otrokom. Baronica Wre-ede je izjavila, da rumunsko ljudstvo visoko spoštuje Fince. Šolstvo v Banatu Po političnem prevratu v aprilu 1941 so začele narodne manjšine v Banatu organizirati svoje šolstvo. Organizacija nemškega šolstva je v rokah nemške šolske ustanove v Banatu, dočim so vse druge šole podrejene odseku za šolstvo pri po- čili s trajno barvo, da bi lahko točno ugotovili dolgost njihovega življenja. Na podlagi mnogih takih poskusov so prišli do spoznanja, da dočakajo pri moških bele rase in pri Mongolih lasje v bližini ušes najvišjo starost, v dolžini 1 do 2 cm, dočim dosežejo lasje na temenu dolžino 30 do 40 cm. Samo pri zamorcih, ki imajo kratke in kodraste lase, dosežejo isto dolžino 2 do 3 cm pri največji starosti 3 let. Ce si torej strižemo lase kratko, nam izpadejo mnogo prej in ponovna rast ne zadostuje, da bi zapolnila tako nastale vrzeli. Tudi tako zvane bubi-glavice, ki so bile še nedavno v ženskem svetu tako priljubljene, so za rast ženskih las škodljive. Iz poskusov japonskih raziskovalcev, bi torej sledilo, da bi morala mladina nositi dolge lase. pa bi se število plešastih ljudi kmalu skrčilo. Seveda velja to samo za primere, kjer ne nastopijo drugi vzroki izpadanja las. litični upravi. Iz vzemši zasebne nemške šole so torej vsi otroški vrtci in ljudske šole državne. Ljudske šole imajo 570 srbskih, 34 slovaških, 5 bolgarskih, 4 češke in dva ruska razreda, skupaj torej 615. Tem je treba prišteti še 79 madžarskih ljudskih šol, ki imajo 207 razredov in 37 rumunskih z 280 razredi. Nemških ljudskih šol je v Banatu 86 s 343 razredi. Pri srednjih in višjih šolah sedanje stanje tudi odgovarja številu prebivalstva. Srbi imajo 4 popolne in eno nižjo gimnazijo, 1 učiteljišče, 1 trgovsko akademijo in 6 meščanskih šol. Nemška manjšina ima dve popolni višji šoli, 3 nepopolne, 1 gospodarsko višjo šolo, 1 učiteljišče in 9 glavnih šol. Madžari imajo 2 višji gimnaziji, 1 nižjo, 1 trgovsko akademijo in 2 meščanski šoli. Rumunska narodna manjšina ima paralelke na 1 srbski realni gimnazijo "'n 1 učiteljišče. l&o letnica ilustracij Pred 100 leti je prišel založnik Johann Jacob Weber, izdajatelj po Adolfu Men-zelu ilustriranega dela o Friedrichu Velikem na misel, ustanoviti revijo, ki bi prišlo v nji bogastvo slik do zaslužene veljave, šlo je za lipski ilustriran list. Glede na takratne politične razmere v Nemčiji in na razmeroma še slabo razvito tiskarstvo je bil to drzen korak. Vojno zgodovinski dogodki v vojni 1. 1870-71 so pripomogli prvemu nemškemu ilustriranemu listu, da se je kmalu razširil. Uredništvo je seveda potrebovalo celo vrsto posebnih risarjev, ki so bili med njimi Beek. Liideritz, Beer in Scherenberg. Med sotrudniki ilustriranih listov naletimo zdaj na imena Ernst Kretschmann, prof. Wil-helm Petersen in Rudolf Lipus. To so trije najpomembnejši nemški ilustratorji 17 KARIB0V P U S T O L p V S K I ROMAN »Jočeš?« je vprašal. »Ali se ti toži po domovini? Na svojce misliš?« Jara si je hitro obrisala solze in rekla: »Ti so pomorjeni, gospod! Oba naju druži sovraštvo! Moje sovraštvo je enako vašemu!« »Proti komu se obrača?« »Proti vojvodi Van Gouldu!« Ventimiljskega je izpreletelo. »Ta je dal pobiti tvoje drage?« »On!« »Potrpi! Kazni ne uide! Danes je še mogočen, a pride dan, ko pade pod mojim mečem. Notranji glas mi pravi, da ni več daleč do tistega trenutka!... Zaupaj mi, Jara! Pripoveduj in si olajšaj srce!« Deklica je sedla k njegovemu ležišču in jela pripovedovati. »Naši očetje še niso nič vedeli o belih možeh, ki bil videl belca na svoje oči. Indijanci s severa so prinesli žalostno novico, da so taki okrutneži razdejali veliko Montezumovo državo, a nihče jim ni hotel verjeti...« »Cortez!« je gusar zamrmral. »... Moj rod, mnogoštevilen kakor listje v gozdu, je srečno živel pod senčnatim drevjem na obali zaliva. Ribištvo, lov in sadje ga je obilno hranilo. Moj oče, glavar rodu, je bil od vseh ljubljen in spoštovan, in prav tako tudi moji bratje. Ta mir pa je nekega dne uničil nepričakovan dogodek: bel mož je bil prišel k nam. Bil je... vojvoda Van Gould. Vihar je bil vrgel eno tistih velikih plavajočih hiš na našo obalo. Ljudi, kar jih je bilo v nji, je^ bilo pogoltnilo morje — vse razen enega. Moj oče je sprejel rešenca kakor brata, dasi je bil bele polti. Mar bi ga bil pognal nazaj na morje, ničvredneža, ki mu je potem raztrgal srce!« Vroče solze so prekinile Jarino pripovest. »Pogum, dete,« jo je tolažil Ventimiljski. »Ženske tvojega plemena so močne!« »Moj oče je imel belca za višje bitje, za nekakšno božanstvo, ki je prišlo iz morja, tem bolj, ker je bil naš čarovnik in vrač že davno napovedal, da bodo iz daljnjih dežel, kjer vzhaja sonce, nekega dne prišli sinovi in ljubljenci .velikega duha'. Ta-zlovestna prerokba se je na žalost deloma uresničila, a prišleci so bili iz kraljestva teme, bili so sinovi .hudobnega duha'. Beli mož je bil pri nas deležen vsakršne časti in naklonjenosti. Postal je prijatelj mojega očeta, prijatelj čarovnika in naj- prihaiajo iz daljnih dežel za širokim morjem. Glas o klanjih v kraljestvu Aztekov je prodrl sicer tudi v Dariiske gozde, toda nihče mojih prednikov ni --------- _ „ „ - ---------. . „ ,r • r • u,- - Urejuje; Davorin Ravljen - fadaja za konzorcij >Jutra<: Stan*, Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja; Fran Jeraa - Za inseratoi del Je odgovoren: Hubonur Veta« - Va v Hublja« slavnejših bojevnikov, in posrečilo se mu je, da jim je izvabil skrivnost naše dežele.« »Ali je bila tvoja domovina bogata z zlatom?« je vprašal kapitan. »Imela je jame, kjer so že stoletja delali naši, ljudje, da so plačevali darijskemu kralju vsakoletni davek. Velikanski zakladi so bili nakopičeni v gorskih votlinah, ki so samo glavarji poznali dohode do njih. Tja je moj oče povedel belca in mu razkazal naše bogastvo. Od tiste ure ni mislil lopov na nič drugega kakor na to, kako bi izdal naše ljudstvo in se polastil rudnikov. Pohlinil se je bolnega in izrekel željo, da bi se za nekaj časa vrnil domov. Verjeli so mu. Nekega jutra se je odpeljal v enem naših drevakov, z obljubo, da pride kmalu nazaj. Štirje Indijanci so ga spremljali. In res je ostal mož beseda. Čez dva meseca je pristala ob naši obali plavajoča hiša. Iz nje je stopil beli mož in nekaj mornarjev. Le-ti so nosili velike sode, ki so jih položili pred mojega očeta.« ,Vzemi,' je rekel, ,to je darilo, ki ga prinašam tvojemu ljudstvu!' »Sklical je ves naš rod, dal sode odpreti in dovolil vsakomur, da je pil. Bila je .ognjena voda' — žganje. Naši ljudje še niso poznali take pijače in so zato željno planili po sodih. Njih vsebina jim je dišala in jih je upijanila. »In ognjene vode ni hotelo zmanjkati. Mornarji so jo kar naprej dovažali z ladij. Ljudstvo je pilo, ne sluteč, da mu pripravlja gostitelj lopovsko ukano. Le moj oče in moji bratje, ki so bili opazili nagli učinek čudne opojne pijače, so jeli nekaj sumiti. Ko se je zvečerilo, je bil ves rod pijan. Žene in otroci bojevnikov so plesali okrog kakor obsedeni ali pa so upehani ležali po tleh. Belci so se smejali. Tedajci pa se je začulo z obale strašno grmenje. Topovi ladje so jeli bruhati svoje krogle na našo vas ter širiti smrt in grozo, še danes vidim trumo belih mož, kako so naskočili naše koče in poklali vse, ki se niso mogli braniti. Oh, kakšna strašna noč!« »Ničvredni zavrženec!« je škrtnil gusar. »Moj oče se je bil z brati in nekaterimi drugimi bojevniki, ki so bili ostali trezni, utrdil na svoji domačiji. Hoteli so se upreti sovražniku. Na vojvodov poziv, naj se vdado, so srdito odgovorili s puščicami, kopji in kiji. Da bi jih ugnali, so Španci zažgali sosednje koče. Še zdaj vidim, kako so buhnili plameni in kako so se usule iskre po naših bivališčih, tako da so bila mahoma tudi ta v ognju. Spominjam se še, da je oče zavpil: .Ubijte ga, izdajalca!' Potem nisem slišala in videla ničesar vec. Malone zadušena od dima, sem se bila zgrudila na tla. , v »Ko sem se spet zavedela, ni stala od nase naselbine niti ena koča več. Oče in bratje so mi bili poginili v plamenih. Jaz edina sem bila ostala živa...« . i • j • i »Kasneje sem zvedela, da je imel izdajalec od tega okrutnega boja le majhen dobiček. Ko^so poglavarji sosednjega rodu zvedeli o lopovščini, so bili takoj speljali v votlino, kjer je bilo spravljeno zlato, neko reko in jih še za časa zalili.« »In kako si se rešila?« je vprašal Ventimiljski,