620* štev.
V Ljubljani, nedelja dtie 14. septembra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln
traznikih — ob 1. uri ijutraj; ▼ pondeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znašat ▼ Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20'—. polletno "K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — , Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se ttt	pošilja	upravništvu.	M
m	Telefon številka 118.	:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo	ln npravnlStvo:	ttt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Ta oglas« se plačat petlt vrsta 16 v, osmrtnice, poaiana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor Je prllotitl znamko. ::s
ttt	Telefon	številka 118.	tu
Nacionalna strast.
»Mi Slovenci ne poznamo nacionalne strasti.« (Nekje.)
»Posnemati moramo druge narode, ki svojo deco že v ljudski šoli vzgajajo v naravnost strastne sovražnike narodnih nasprotnikov; tega pri nas ni, ker živimo hlapčevsko narodno življenje.« (J. E. Štuhec v knjigi, »Slovenska narodna mladina«.)
Znaki dolgoletnega suženjstva 80 nam tako piešli v meso kijfri, da pe lih bomo težko otresli.
Tu bo treba temeljite vzgoje pri mladini, ker stari se ne dado izpre-obrniti. Naši mogočnejši sosedje nam dajejo v tem najlepši zgled. Njih sovraštvo do nas — ie strast.
Film jEenefianske sanje,
ae bode predvajal 6 dni, t. j. od srede 17. do pondeljka 22. t. m. v Kjno-Idealu. Moderna socialna drama v 3 delih. Krasnejši od drame .Otrok Pariza-. Predstave ob 3., V»5., 6., V28. in 9. Primemo tudi šol. mlad. Cene 10 v. dražje.
V domovini Cirila in letoda.
Ze zadnjič smo pojasnili, kako se dela t. zv. katoliško gibanje na Bolgarskem. Dobi se skupaj nekaj ljudi, ki zahtevajo unijo z Rimom — in to se razbobna v svet kot željo celega naroda. Potem se podkupi kak list. ki stoji v tuji službi — in ta piše. da je to edina rešitev. »Slovenec« to zagrabi in pove začudenemu svetu, da edino rimski klerikalizem odreši ubogo Macedonijo od vseh njenih bolečin.
Domovina Cirila in Metoda, ki Je zibelka slovanske kulture postaja torej torišče verskega boja?
Verski boj med katoličanstvom in pravoslavjem ie gotovo nekaj gnusnega. posebno če se postavimo na splošno krščansko stališče. Toda katoliška cerkev hoče povsod delati svojo politiko, zato ima svojo versko propagando tudi med pravoslavnimi kristjani. Zadnji čas se le svet razburil zaradi škofa Stadlerja v Sarajevu, ki je prav po sili hotel neko pravoslavno deklico izpreobrniti v katoličanko. Taki slučaji niso redki. Sploh si skuša katoliška cerkev na Balkanu dobiti tal. Pa ne le za sebe, tudi za druge, n. pr. za katoliške države. Sai dobi cerkev »za svoje versko delo« — državno podporo. Stvar se izplača.
Zato n. pr. katolikom Srbija ni tako simpatična, ker tam katoliška verska propaganda nima uspeha. Zato Srbije menda tudi katoliške države ne ljubijo?!
Tako ie cerkev nevarno posegla v usodo balk. narodov in provzročala vojne.
2e v starih časih je papež zdaj bolgarskim zdaj srbskim kraljem ponujal krono — samo da bi s tem dobil v državi moč.
Vse te špekulacije so se ponesrečile in balkanski Slovani so ostali zvesti v veri. ki so io prejeli od Cirila in Metoda. Tudi pod turškim jarmom so skušali rimski agitatorji svojo srečo. Kako se dela katoliško gibanje kaže ta slučaj: V petdesetih j letili pret. stoletja se je začelo med ' macedonsko inteligenco tudi tako gi-1 banje za unijo. Bolgarski škof ie odšel k monsignoru Itasunu in je začel dogovore. Jezuiti so stvar olajšali: »samo da vzamete v liturgijo papeža, v drugo se nečemo mešati.« Meseca januarja 1861. se je 130 bolgarskih agitatorjev (en pop in en dijakon) v imenu 2000 Bolgarov odreklo pravoslavja. Našel se je tudi njih cerkveni poglavar — verska občina je bila ustanovljena — kvas postavljen. Neki Josip Sokolski le odšel v Rim in je bil posvečen za bolgarskega nadško-sa. In kaj je bilo potem? Ljudstvo se ni za to agitacijo prav nič brigalo — in agitatorji niso imeli uspeha.
To ie spoznal sam Sokolski nadškof in ko je videl, da se mu verska čreda ne množi. Je odšel v Odeso.
Tako se Je končal v Macedoniji Jezuitski poskus 1. 1861. Tudi poznejši poskusi, ki so prišli pod krinko krščanske ljubezni in kat. misijonov niso imeli usoeha. (Snov za: Krst sv. Vladimirja.)
Z agitacijo za unijo se hoče delati proti Rusiji. Srbske »Več. Novosti« pišejo o tem:
»Strašiti Rusijo z unijo — le smešno. Ti Macedonci, ki iz političnih namenov predstavljajo nove Jožefe Sokolske so odpadniki, za katerimi v Rusiji ne bo nikomur žal.«
Tudi sedaj le t. zv. katoliško gibanje ali »obupni klic« po uniji z Rimom političnega značaja in ni treba dolgo premišljati, da se vidi. od kod prihaja. Ostalo Pa bo brez uspeha, razven — da lahko naredi še večjo zmedo in provzroči poleg sedanjih nesreč nov versko politični bol — od katerega bi imel korist samo tujec. Koliko je pri takem katoliškem deLu krščanskega — lahko vsak pošten kristjan presodi.	,
Macedonlja le domovina Cirila in Metoda — narod je od slovanskih blagovestnikov sprejel krlstjanstvo in ga ohranil skozi vse veke v času krvavih bojev in turških grozovitosti. Sedal nositi med ta narod pravo rimsko vero iz političnih namenov je zločin proti krščanstvu in slovanstvu.
Človekoljubno delo. ki se vrši v deželi od bojev in volne popolnoma uničeni — ima svojo vrednost. Ako pa se deli Ljubezen iz sebične politike — postane ostudna. In to dela danes t. zv. katoliška propaganda v domovini Cirila in Metoda.	L.
Štajersko.
Maribor. (K pričetku šolskega leta.) Zopet se pričenjajo vračati dijaki obeh spolov v naše mesto. Poleg onih. ki so že bili, pridejo nove trume, da si prično zbirati duševnih zakladov, duševnega kapitala, ki jim naj pripravi boljšo, ugodnejšo bodočnost. Na stotine jih Je takih, ki pridejo tudi letos prvič v naše mesto, ln pre-
težna večina jih je Slovencev. Umevno, da se porode človeku ob takem slučaju najraznovrstnejše mislil upi in — strah. Koliko jih bo, zlasti moških. ko svoje študije dokončajo, še zvestih svoji materinščini? Gotovo še vsekakor večina, vendar ta ali oni list bo odpadel in — škoda ga bode. Ta ali oni bo prelevil svoje prepričanje — narodno — šele morda čez par let; za takimi seveda ne žaluje nihče. V njih ni bilo smisla za narod in boljše Je, da jih ni med nami. So pa med njimi še taki, ki pridejo v naše mesto vzorno slovensko vzgojeni, a njih starši jih oddado v oskrbo ljudem, ki so vse preje nego Slovenci. V premnogih slučajih greše pri tem starši sami, ker dado te svoje otroke znancem v oskrbo, o katerih pač vedo, da niso Slovenci, o katerih pa sodijo, da bodo kot znanci, oziroma sorodniki storili vse, da ostanejo njih varovanci nepokvarjeni. Otrok pride pri tem v obitelj, v kateri ne sliši drugega kot nemško, da, premnogokrat celo namenoma le stvari, ki navajajo v ponemčenje. Drugod starši porinejo svoje otroke v prvo stanovanje, ki jim pride pod roko in ne vprašajo, bo li preskrbljeno za nadaJjno, pazno, slovensko vzgojo. In tudi tu postanejo potem renegati. Da se pride temu v okom, naj pazijo starši, da se obrnejo v prvi vrsti za svoje otroke do ljudi, o katerih dobro vedo, da so Slovenci! Kdor pa tozadeyno v Mariboru ni informiran, naj se obrne do trgovca Weixla v Gor. Gosposki ulici, ali pa kako narodno društvo. Vsa-kteri bo rad storil vse, kar le mogoče, da se staršem pomaga pri težki nalogi in odvrne za pozneje grozečo nevarnost.
Konjice. (Jubilej.) 501etnico Je praznoval dne 7. t. m. ključavničar A. Wresounik.
Rečica. (Živinorejstvo.) V Rečici so ustanovili zadrugo za držanje bikov Mariahoferske pasme. Načelnik zadruge je g. Turnšek ml., namestnik Fr. Rakun, tajnik in blagajničar pa g. Fr. Štiglic.
Hrastnik. (Živinorejstvo.) Novo ustanovljena zadruga za držanje bikov Murodolske pasme v Hrastniku, obsega občine St. Lenart, Ojstro in Retje. Načelnik g. Martin Gričar, na-
mestnik M. Vrbajs, tajnik in blagajničar pa g. Iv. Lovre. Obe zadrugi sta se ustanovili po prizadevanju nadzornika živinorejstva M. Jelovška.
Maribor. (Nova trgovina.) Trgovec g. V. Weixl se preseli s 1. oktobrom iz Gornje Gosposke ulice na Glavni trg, tik poleg na novo otvor-jenega državnega mostu. Svojo dosedanjo trgovino preosnuje g. Weixj v veletrgovino s papirjem in galanterijami. Sprejme tudi za takoj učenca boljših staršev.
Cerknica Pri Pragerskem. (Samomor.) Dne 7. t. m. se je vrgel na tir južne železnice gluhonemi Jožef Razbornik iz Sp. Gorice. Vlak ga je popolnoma razmesaril. Razbornik je baje bil tudi nekoliko slaboumen in Je že večkrat izražal, da se bo umoril
Ptuj. (Nesreča.) V sredo, 3. t. m. je imel kočar Ivan Lubec opravka na svoii njivi tik Drave. Njegovemu sosedu Mehnariču se Je splašil konj in ušel, vsled česar ga je Mehnarič poklical na pomoč. Ko je Lubec konja vjel in šel nazaj na njivo, je našel svojega triletnega sinčka mrtvega — utopljenega v Dravi.
Ptuj. (Demonstracije s policijskimi psi.) Koncem tega, ali pa pričetkom prihodnjega meseca bo štajerski klub za vzgajanje policijskih psov. kazal v Ptuju šest svojih najboljših živali. Tudi psica Asta ptujske policije se bo udeležila teh demonstracij.
Maribor. (Zveza jug. želez.) »Zveza jug. železničarjev, podružnica Maribor«, priredi dne 21. t. m. svojo prvo veselico v tej sezoni. Na veselici bo nastopil tudi pevski zbor železničarjev. Da se odzoye vsestranski želji, bo tudi za ples poskrbljeno.
Maribor. (Moža zaklala.) Na Fr. Josipa cesti je v petek proti večeru neka ženska zaklala svojega moža. Nož mu je predrl prsi popolnoma.
Strela ubila devet govedi. V bližini Judenburga je dne 10. t. m. strela ubila devet govedi, last posest. Pich-lerja v Aichdorfu pri Judenburgu, Živina se je nahajala na paši ter je ob času velike nevihte zbežala pod drevo, v katero pa je udarila strela. Posestnik trpi veliko škodo, ker je bi-, lo samo štiri komade zavarovanih.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
brez odbitka rentnega
obre
hranilne
vloge po čistih
4
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
In tako sta sedeli tisti dan proti koncu julija — dan klavirskih izpitov — Ivona in markiza de Rošegi v eni izmed lož Konservatorija, zadaj za njima pa gospodična Adelina. ki Je slavila na tihem svojo zmago in si obetala od tega malega izleta neznanski užitek.
Ah. takšnega pač ne kakor Ivana!
Dekletce je kar žarelo.
Današnla predstava le bila vse zanimivejša od gledišča . . . Gospodje razsodniki so sedeli okrog zelene mize... in toliko ie bilo teh deklet, toliko šumnega. navdušenega občinstva...
»Da. da,« je menila stara markiza. »samo če ne bi bilo treba slišati dvajsetkrat po vrsti Mendels-»ohnovega Koncerta.«
»To nič ne de, mamica; zakaj bi človek ne poslušal venomer iste reči? Mnogo_ zanimivejše je vendar to, kar se vidi ... in to se izpremi-nla venomer.«
XXIV.
Pred zeleno mizo...
Učenke Konservatorija so nastopale druga za drugo, kakor Jih ie naznanjal sluga; navajale se so tudi
pohvale, odlike in nagrade iz prejšnjega leta ... katera je imela kaj takšnega.
Vsako dekle se ie najprej poklonilo razsodišču, ozrlo se naglo na tisti krai dvorane, kjer ie vedelo, da sedi eden ali par naklonjenih poslušalcev, in sedlo nato h klavirju. In začel se ie Mendelssohnov Koncert, ki so ga poslušali člani razsodišča ... nekateri pozorno, zapisavaje si pogreške in delaje beležke — drugi pa pogreznjeni v blaženstvo. ki ie bilo prav lahko da tudi zaspanost.
Sluga je javil:
»Gospodična Leoniia de Monta-njak!«
In nečakinja gospodične Adele je stopila na nevarna tla.
Zazdelo se je, da lepota v tisti rodbini ni navadna. Dvajsetletna Leonija je bila dolga m koščena kakor teta: iz bledomodre obleke se Ji je dvigala poštena, neznatna glava.
Sedla je h klavirju. Igrala je res jako dobro. Bilo je pravilno, šlo je kakor namazano ...
Tudi čitanje not. ki je sledilo po igri, se ji le posrečilo brez napake Tovarišice so ji ploskale na vse krl-plje. Stara markiza se ie obrnila h gospodični Adelini:
»Čestitam; vaša nečakinja ima kaj lep talent. Ali misli potem poučevati?«
»Da, gospa markiza.«
»Obeta si iahko najboljše.«
Toda Ivona io je prekinila:
»Oh, stara mamica, poglejte vendar tistole srčkano blondinko...«
Bila Se Gilberta . . . Gilberta, ki se je bližala vsa dražestna v svoji obleki od kitajske tenčice — mojstrskem delu gospe Zirarjeve.
»Da«, je pritrdila markiza, na-stavivša kukalo, »ljubka je . . . in celo ... v svojih potezah ima nekaj . . . ne, čudna reč . . .«
Prekinila se je sama. čemu bi tudi omenjala površno sličnost, ki jo je bila presenetila . . .
Sluga ie javljal med tem:
»Gospodična Gilberta Leme-trova.«.
»Oh!« ie zamrmrala markiza, »ime tudi . . . Kako neumeven je včasi slučaj! . . .«
,člani razsodišča so se pozorno zgemli, kakor hitro ie položila deklica roke na klavir.
»In kako zna igrati.« Je menila Ivona. »Kako žametno ji zazveni tu in tam klavir pod prsti. Glejte, glejte, mamica: človek bi dejal, da ga boža.«
»Da. da.« le rekla Adelina nekam zlovoljno, »tako enakomerne tehnike pa le nima kakor mola nečakinja.«
»To ie tudi res,« ie dejala markiza vljudno.
Ivona se je komaj premagala, da ni pripomnila:
»A vse eno mi ugaja igra te gojenke bolje . . .«
Gilberta je doigrala: pri čitanju
not, ki je sledilo nato. se ji je parkrat zateknilo.
Nato so se vrstile ostale gojenke; ko je opravila poslednja, se je umeknilo razsodišče v posvetovalnico. Med občinstvom pa se je naglo dvignil šum. in nekakšna vročica se ga je polastila.
Toda kmalu se je oglasil zvonec. in zopet je zavladal mir. Vstopil le ravnatell konservatorija, nepremični predsednik razsodišča — in za njim vrsta kolegov.
Med bravi. katerih vztrajnost je bila včasih protest proti nagradi, ki se poslušalcem ni videla dovoli visoka. ie naznanjal izpitankam ukrepe razsodišča.
Nečakinja gospodične Adeline je dobila drugo nagrado.
»No,« je vzdehnila stara devica, »še enkrat bo morala k izpitu. Ah, Bože, kako kruto Je. ako človek nima drugega priporočila kakor svoj talent!«
Toda že je zaklical sluga:
»Gospodična Gilberta Leme-trova.«
Vsa v smehljaju in sladkem razburjenju le stopila deklica na oder.
»Gospodična.« ji je velel s svojim nailjubeznivejšim glasom ravnatelj konservatorija, »določili smo vam nagrado prvega reda ... za jutri pa vas pričakujemo k izpitu, ki sicer ni važnejši od današnjega, ki pa vemo. da ste se pripravljali zanj še vneteie kakor za tega,«
Dolgo časa1 Je grmela po dvorani salva ploskanja. Ivona se je obrnila h gospodični Adelini:
»Kaj je menil ravnatelj s tem, kar le govoril o jutrišnjem izpitu?«!
Odgovorila ii ie gospodična de Montanjak. ki se Je bila pravkar vrnila k njim — precej zlovoljna, todai triUeča se, prikriti svoio užaljenost:
»Gospodična Lemetrova dela tudi izkušnjo iz petja. Imeniten glas ima.«
»Naj si bo tako ali tako,« se je oglasila markiza, »vroče je tukaj1, kakor da bi pekli kruh. V ta kral me ne spraviš več tako kmalu, draga! Ivona.«
»Pa je bilo vendar zelo zanimivo. mamica.«
»Ali bi šla rada še?«
»Oh, da!«
»No. potem, draga moja, si poišči drugo žrtev, ki te bo spremljala. Pa vi. Adelina?«
»Mol Bog . . . jaz . . . Jaz sem takšna, kakor Ivona . . . zelo me zanima ta reč.«
»In posebno jutri,« Je govorila mala. »ko je izpit iz petia za ženske razrede. Ah, to bo še vse zanimivejše kakor klavirski izpiti! . . . Res bi rada vedela, kal bo pela srčkana blondinka, ki jj Je ravnatelj tako naj-klonjen.«
»Arijo iz »Kraljice Sabske«. go-' spodična.« je . odgovorila uslužno gospodična de Montanjak.
(Dalje.)
. I.
Kranjski deželni zbor, ki je sklican na 24. t. m. Je za klerikalne voditelje. nekaj podobnega, kar Je bilo porotno zasedanj« za Moškerca. Mo-škenc je toliko na boljšem, ker se lahko poroti umakne in gre v svet, da si razširi obzorje, klerikalni voditelji pa tega ne morejo storiti. Toda nič se nikar ne bojte, ker vaši nasprotniki so tolerantni ljudje.
Radi deželnega zbora so Klerikalci čisto oplašenl. Drugod bi stranka — prijateljica ljudstva, kar hrepenela, da pokaže, kaj vse Je storila tekom leta za deželo in da predloži načrte za prihodnje delo. Pri nas pa, kakor bi Jih s kropom polil. Niti besedice o deželnem zboru ni prinesel včerajšnji »Slovenec« razven brzo-£vke. Kakor rečeno: nič se ne bojte!
Državni zbor bo prav težko deloval. Vsled absolutizma in komisa-rijata. ki vlada na Češkem so Češki radikalci sklenili za toliko časa onemogočiti vsako delo v državnem zboru, dokler bodo te razmere na Češkem vladale
Kraljev govor ni imel političnega značaja. Dobra je ta: govor človeka okolo katerega se na vse zadnje vendar suče vse politično življenje, govor tega človeka — kralja nima nobenega političnega pomena. Tako je 'dejal grški minist. pred. Venizelos na Francoskem, da izbriše slab vtis, ki ga Je napravila Konstantinova hvala pruskega drilla. In Venizelos je še pristavil, da je bil govor zato brez političnega pomena, ker je kralj potoval brez odgovornih ministrov. Ce potuje kakšen diplomat in zine pri kosilu tu in tam kakšno besedo — ima ta beseda takoj političen pomen — če govori kralj, tedaj je njegov govor brez političnega pomena, pa magari če pove svoje misli nemškemu cesarju; političen pomen ima kraljev govor le, če za nadzira odgovorni minister. Kakor je videti imajo na Grškem prav zdrave predstave o kraljih in o njihovih govorih.
Štajerski klerikalci že zdihujejo. Vsled neznosnih razmer na meji se »lov. narodno časopisje vedno bolj Siri, z veseljem moramo povedati, da sega danes »Dan« na našo skrajno narodno meio in da dobiva vedno več prijateljev. To ie za našo slovensko stvpir velikega pomena. Saj vsak prlprost človek lahko spozna, da s klerikalno narodnostjo tte pridemo naprel. Zato pa zgublja klerikalizem in njegovo časopisje tla. pod nogami. Veseliti nas mora, da dobivajo dogodki na eni strani naše domovine na skrajni meji druge strani. To ie vesel pojav. Dogodki na Jugu odmevajo na severu. To priznava štajerska »Straža«, ki takole piše: »Pred dvojnimi volitvami torej stojimo. Uspehi slovenskega svobodomiselstva na Goriškem so dali tudi našim svobodomiselcem pogum. V zadnjem času opazujemo zopet intenzivnejše delo liberalcev v cirilmetodar-6>kih in sokolskih društvih. Sploh sili liberalizem po teh dveh organizacijah Vse globlje med naše ljudstvo in mnogi niti ne spoznalo te nevarnosti Osobito pa je postalo libeialtio časopisje vse predrznejše in agitacija ranj živahnejša kakor kedaj poprej. Agitacija za naše lisie pa je v zadnjem času minimalna, po nekod, z žalostjo moramo priznati, je pa sploh ni. Mnogi naši imoviti in odlični pristaši so brez lista. Gostilne, v katere zahajajo naši strankarji, imajo samo nemške in liberalne liste, našega nobenega. Obrtniki, ki živijo od naše stranke so naročniki nasprotnih časnikov. Ali }e to red v stranki, ali je to znamenje strankarske zavednosti?« Torej »Straža« oziroma klerikalci se boie cirilmetodarije in sokolskih društev. Narod Je spoznal klerikalne sle parije in stopa v boj za narodno stvar Prav tako! Slovenci vsi na delo za našo narodno mejo!
Sad evharističnega kongresa Kakšnega pomena je evharistična procesija za naš narod — o tem je težko pisati. Vendar je ta kongres pbrodil svoj sad. V »Straži« čitamo; Db obletnici svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju opozarjamo na lep njegov sad med Slovenci, na podružnico svetovne lngolstadt-ske mašne družbe. Ustanovila se je v Frančiškanskem samostanu v Ma riboru. kjer se dobijo sprejemnice in pravila v slovenskem jeziku. Ta masna družba šteje nad 750.000 živih udov. Vsak ud da enkrat na leto služiti sv. mašo v čast matere božje za srečno smrtno uro in pomoč v vicah. Namen družbe je torej, pospeševati češčenje Marijino ter pridobiti milost sebi in vsem društvenikom. Ker pri de na dan nad 2000 sv. maš, vsak lahko izprevidi, koliko duhovno pomoč dobi kot član te bratovščine. Zato io prav priporočamo. Vpisnina le 50 vin. Za udnino se da poljubno velik dar, ali vsako leto nekaj vinarjev ali enkrat za vselej večji dar, navadno 3 K 50 v. Vsakoletno sv. mašo da vsak po svojem kraju brati, ako ie le mogoče. Kdor se želi pridružiti.
zapiše razločni svoje kr$tn6 In rodbinsko ime ter kraj svojega bivanja in pošlje denarni znesek na naslov: Uprava mašne družbe v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Ml pravimo: Izborno! Tako se rešuje narod!
Vse naše gospodinje že prav dobro vedo. da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, obenem pa edino pristno domače blago te vrste; zato vse naše gospodinje ko-pujejo samo Kolinsko kavno primes, ki se jim je najbolj priljubila.
Čudovita naglost avstrijske pošte. Na poštnem uradu v Vipavi je bila dne 22. avgusta oddana razglednica za v Ljubljano, kamor je došla v roke naslovljenca 12. t. m. Rabila je zelo dolgo pot — in to celo z avtomobilom do Postojne — celih 21 dni. Res, občudovanja vredna naglost!
Nevarna grožnja. Pretekli petek je orožništvo V Vižmarjih aretiralo 281etnega hlapca in posestnikovega sina Anona Severja, ker je svojemu očetu med prepirom grozil s požigom in neki ženski z umorom. Severja je orožništvo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Nakup konj za vojaštvo na Dolenjskem. Dne 15. septembra dopoldne ob 8. uri bode v Mokronogu in dne 16. septembra ob 9. uri v Št. Jerneju vojaška komisija nakupovala konje za ježo in za vožnjo. Dolenjski konjerejci se vabijo, da pripeljejo svoje za vojaštvo sposobne konje v velikem številu v imenovana kraja.
Nesrečen padel raz kolo. 251etni zavarovalnični potnik Josip Bratok je padel te dni pri Senožečah raz kolo tako nesrečno, da se je težko poškodoval na rokah in nogah.
Velik kos železa mu padel na nogo. Rudarju Pavlu Murgi iz Litije je padel te dni med delom težak kos železa na desno nogo in mu je zmečkal palec.
Preprečena smrtna nesreča. Dne 9. t. m. se je pripetil na postaji Medvode mučen slučaj, ki bi kmalu zahteval človeško žrtev. Ob pol desetih sta se srečala na postaji dva vlaka: prvi osebni vlak. ki je prišel iz Trbiža in drugi, tudi osebni vlak, ki je prišel iz Ljubljane. Majhna deklica je skočila namreč, ko se je trbiški vlak že začel pomikati, na tega ravno pred ljubljanskim vlakom, ki se ie ustavil. Deklica je hotela priti k neki ženski, ki jo je čakala na trbiškem vlaku, pri vratih voza, vendar je skočila tako nerodno, da ie omahnila in le službo opravljajočemu sprevodniku, ki jo ie vlovil v svoje roke in jo dvignil v voz, se je zahvaliti, da se ni pripetila težka, če že ne stnrtna nesreča.
V domači luži utonil. Dveletna posestnikova hči Francka Smrekar iz Zgornjega Vrha. občina Gradišče, je padla pred kratkim v neko lužo, ki se nahaja blizu hiše in je v nji utonila.
Prijeta tatica. Dne 9. t. m. med
deveto in deseto uro zjutraj se je splazila v odsotnosti domačih ljudi neka ženska skozi strešno odprtino v sobo kajžarice Helene Remškar iz Vnanjih goric, odprla je šiloma s se kiro neko skrinjo za obleko in je ukradla iz nje tri bankovce po 20 K Pri tem nepoštenem delu pa jo je za lotila posestnica, ki se je ravno vrnila domov. Tatico so s pomočjo nekega moža prijeli in so jo odpeljali k ta-rnošnjemu županu. Ker tega ni bilo doma, so tatico zaklenili v shrambo za orodje. Tatica pa je s pomočjo železnega droga, ki ga je dobila v shrambi vlomila vrata in ie neznano kani pobegnila, še pred no je prišel župan domov. Po pismih, ki jih je tatica pustila, se sodi, da je identična s 35letno deklo Marijo Olipič iz Ader-gaza pri Šenčurju pri Kranju. Ohpic je srednje velika, ima podolgast obraz in je bila črno oblečena.
Ponočnjaki. Preteklo nedeljo po noči so šli trije opekarski delavci prepevaje in vriskaje skozi Brezovi co in so se slednjič ustavili pred hiso posestnika Franceta Šebenika. Ud samega veselja nad tem prelepim božjim svetom, so začeli bombardi-rati hišo omenjenega posestnika s kamenjem in z opeko. Ko so pobili nekaj šip, so bile grdobe site in so odrinile naprej.
Nesreča vsled splašenega konja. 261etni posestnikov sin Franc Skok iz Pristave pri Mengšu je hotel te dni pri mlatitvi z mlatilnim strojem obdržati konja, ki se je splašil. Pri tem pa je prišel pod mlatilni stroj, ki mu ie zlomil desno nogo.
Potepuh. Te dni je orožništvo v Zagorju aretiralo 351etnega brszpo-selnega mlinarskega pomočnika Fr. Krušiča iz Zgornjega Perešiča radi potepanja. Aretiranec se je obnašal zelo surovo. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Litiji, kjer ie en dan poprej odsedel štirinajstdnevni zapor radi pretepa.
Samomor Turka. V Celovcu se Je obesil te dni v neki gostilni, kjer je prenočeval 221etni Sabitai Medina iz Carigrada. Izvršil je samomor iz otožnosti
Nesreča Pri letalnem manevru.
Dne 11. t. m. zjutraj je v Buchenbeu-renu prt manevrih 16. vojnega zbora neki samolet, ki se vsled poškodovanega motorja ni mogel dobro dvigniti, padel med množico in ubil 4 ljudi. V aeroplanu sta bila lajtnanta Schwe»-der in Teubner, ki sta imela rekogpo-scirati sovražne pozicije. Padajoči stroj ie zadel žandarskega stražmoj-stra Schmidta na glavi tako, da mu je razbil lobanjo; za žandarjetn je stal neki kmet, kateremu je samolet odtrgal glavo; neko ženo in otroka pa je tako zmečkal, da ju ni bilo spoznati. Dve drugi osebi sta težko poškodovani.
K nesreči na Vrtači. Poročali smo že. da se je ponesrečila na Vrtači celovška turistka Wykoukal. Vojaška in civilna rešilna ekspedicija sta jo našli v pečinah, kjer ie bila že dve noči in tri dni. Rešitev ie prišla res v zadnjem trenotku. Ponesrsčenka pripoveduje o svoji nesreči sledeče:
V nedeljo sem dospela na vrh Vrtače. Tam se mi je izmuznil iz rok nahrbtnik. v katerem sem imela med drugim tudi toplo obleko in je zdrsnil po vzhodnih stenah. Plezala sem za njim in zašla pri tem med skalovje, in sicer v take pečine, da nisem mogla ne naprej, ne nazaj. Sama v lahki obleki sem vztrajala na pečini dve noči in tri dni. Preko mene je divjala strašna nevihta in snežni metež. Bila sem že popolnoma onemogla in če bi bila prišla rešitev le eno uro pozneje. bi bilo prepozno.
Grozna rodbinska drama. Kakor se iz Krakova poroča, je dne 9. t. m. obesila v vasi Brozow delavčeva žena Mifiakova svojega petletnega sina, dveletno hčerko in naposled sebe. Storila je to iz obupa, ker je bila prošnja, da bi se smel njen iz Avstrije izgnani mož. ki Je ruski državljan, vrniti v Avstrijo, odbita.
Ponesrečen Zeppelin. Vojnega zrakoplova »L. Z. I«, ki je priplul po težki vožnji dne 11. t. m. ob 3. popoldne v Lipsko, niso mogli spraviti v hangar. Držalo ga je 150 mož. Naenkrat je zadihal silen veter in dyignil zrakoplov. Štirje vojaki, ki niso mogli dovoli hitro izpustiti vrvi, so bili dvignjeni z njim. Eden je prišel še pravočasno na tla, drugega so potegnili v čoln. dva sta pa iz višine 150 m padla na zemljo in se ubila. Zrako-plov se je rešil z motorji. Zvečer so ga spravili v hangar.
Samostanska afera. Začetkom t, 1. je 221etna Srbkinja Georgija Pavlovič iz Sarajeva izginila z doma. Mati je zvedela, da je v nekem katoliškem samostanu, ali policija ie ni mogla najti. Od nadškofa Stadlerja je mati zvedela, da dekleta baje ni v Sarajevu in da hoče »prostovoljno« prestopiti v katoliško vero. Te dni je dobila mati od hčere pismo iz samostana »Jezusovih sester« v Sarajevu, v katerem naznanja, da je že katoličanka in da ji je zdaj ime Marjeta. Včeraj, ko je šlo dekle v učiteljišče, io ie mati s pomočjo nekaterih Srbov odpeljala. Stadler je protestiral pri Potioreku, nekateri srbski poslanci pa so zahtevali od vladnega komisarja, da se hči vrne k materi. Popoldne je dekle izjavilo, da hoče ostati pri materi.
Ljubljana.
— Kdor Slovenec — ta Sokol!
Danes bi se moral po vs?„m. slovenskem ozemlju vršiti cvetlični dan na korist Slovenski Sokolski Zvezi. Ko so bile vse priprave dovršene, je prišla prepoved. Kakor vsaka organizacija. rabi tudi Sokolstvo denarnih sredstev, da more V polni meri višiti svojo nalogo. Letos pojdejo slovenski Sokoli na mednarodno tekmo v Pariz, prihodnje leto se vrši vsesokolski zlet v Ljubljani. Treba je žitev. če hočemo zmage. Od vlade nismo nikoli pričakovali podpore, toda vsaj ovirati bi ne smela tega, kar hočemo napredni Slovenci sami storiti za svoie Sokolstvo! Vladnemu nasprotstvu pa so se pridružili, tudi klerikalci, ki v svojem umazanem »Slovencu« hujskajo proti sokolskemu cvetličnemu dnevu. Vsi elementi. ki sovražijo moralno in fizično napredovanje slovenskega naroda. so se sedaj združili v brats i slogi v zatiranju Sokolstva, ki dviga našega naroda nravne in telesne sne. Kakšno plačilo dobe klerikalci od vlade? Kristus je imel Judeža Iska-riota. Špartanci so imeli tiialta. Slovenci pa imamo klerikalce. Io je
naše prokletstvo! — ui ovanja. nič malodušnosti. Cim hujši je pritisk, tem večja bodi odporna sila! Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih! Naš klic velja vsem skupaj in vsakemu posamezniku:	Kdor	ljubi svoj narod; kdor
hoče. da se ob sokolskem delu dvignem in utrdijo sile duha m telesa na-šega naroda, ta mora v protest proti občemu nasilju stopiti v sokolske vrste! Kdor Slovenec — ta Sokol! Ta klic naj odmeva po vsem našem ozemlju! V vas. trg in mesto mora ta ukazuioč glas! To je naš bojni klic! To je vzklik našega govora! To ie
poziv riaše narodne zavednostU 10 je Vzdih našega hrepenenja po Svobodi! Kdor Slovenec — ta Sokoli To je zahteva naše narodne častil To Je povelje našega narodnega ponosa! Kdor Slovenec — ta Sokol! To je zapoved naše samozavesti! Tako hočejo naši sovražniki! Tako se naj ZRodi! Vrste slovenskega Sokolstva nai se podvoje! Roke. ki so hotele proklinjati — blagoslavljajo! Zato mora veljati beseda: Kdor Slovenec ta Sokol!
— Cvetlični dan »Sokola« v Šiški. V pondeljek dne 8. t. m. se je
vršil na cestnem omrežju spodnje-šišenske občine cvetlični dan v prid »Slovenske Sokolske Zveze«. — Zaznamovati moremo prav lep uspeh, kar ni mala zasluga sodelujočih gospe in gospodičen. Zavedna Šiška Je storila svoio narodno dolžnost in nabrala 260 K. — Kakor vse kaže. je bil v Šiškj po zaslugi »modre in pravične« vlade prvi in zadnji cvetlični dan v korist Sokolstva. Vsekakor je pa pri celi stvarj zelo čudno, da Je moglo policijsko ravnateljstvo, ki je vse prel kakor naklonjeno našim težnjam. dovoliti cvetlični dan v Šiški, dočim le vlada na podlagi ministrskega ukaza cvetlični dan en teden pozneje prepovedala. Nihče se ni razburjal, ko se je prodajalo cvetje v najbližjem okolišu Ljubljane v Spodnji Šiški in občinstvo si je štelo naravnost v dolžnost, da žrtvuje nekaj v prid »Sokola« Vsakdo se zaveda. da je za nas Slovence, kot narod. Sokolstvo biti in nebiti in potem pride vlada, ki trdi da ni upravičeno »Sokolstvo« s cvetjem nabirati darila. O. upravičeno že. ali gospodje cesarskih port naj bj raje rekli: Sokolstvo nam je zelo neljuba organizacija. ker ne gre naša germanizato-rična in hlapčevska pšenica tako v klasje in zato s kolom po njej.
— Posnemajte ga! Včeral zvečer se le oglasil družinski oče v našem uredništvu ter vprašal, če je res vlada prepovedala cvetlični dan za Sokola. Ko smo mu to potrdili, je odvrnil: »Družinski oče sem. ki imam majhno plačo ter sedmero otrok. Doma imam še pet kron denarja za kruh. Jutri zjutraj Vam prinesem teh pet kron. četudi bomo par dm stradali zaraditega. ter Vas prosim, da jih sprejmete za cvetlični dan v pud Sokola, kateremu jih podarim za društvene namene. Upam. da me bodo posnemali še drugi, zlasti pa premožni, ter darovali zneske, mojemu primerne, ker njim niti pristra-dati ne bo treba tega. To nasilstvo nad slovenskim narodom le gotovo čin klerikalcev! Ali ne bi hotelo uredništvo »Dana« otvoriti z mojim doneskom zbirko mesto cvetličnega dneva?« Nai žive. ki bodo tega moža posnemali.
— Za Sokolsko zvezo so poslali 10 kron slovenski železniški uradniki državnega kolodvora v Šiški »kot denar brez rože« za Sokolsko zvezo zaradi prepovedi cvetličnega dne. Živeli!
Omizje na Zgornjem Rožniku daruje Slovenski Sokolski Zvezi 18 kron 81 vinarjev s pripombo: ker cvetličnega dneva ni bomo tako nabirali.
— Uradniki liubli. kred. banke zbrali 10 kron za Slov. Sok. Zvezo.
— Najboljši odgovor. Kakor smo včeraj poročali, ie vlada Prepovedala cvetlični dan sokolski. Nihče nam pa ne more prepovedati in odvzeti naše ljubezni do našega naroda. In vsled tega bomo, zavedni Slovenci, odgovorili s tem, da bomo te dni zbirali in zbirali povsod, po vsei naši domovini za naše Sokolstvo.
•	— Cvetlični dan slovenskega
Sokolstva je tedaj prepovedan. Slovenci in Slovenke! Nihče pa nam ne more prepovedati kupovanja sokolskih razglednic, katere ie založila »Slovenska Sokolska Zveza« in katere se dobivajo malodane po vseh trgovinah. — Iz malega raste veliko. — Mesto cvetk kupujte po trgovinah in trafikah danes in jutri sokolske razglednice. Kakor čulemo. izda Slovenska Sokolska Zveza v kratkem serijo novih krasnih razglednic — delo mojstra Vavpotiča. Segajmo tedai marljivo po sokolskih razglednicah.
— Slovenski Sokolski Zvezi poklanja stalno omizje Pri »Mraku« 50 kron. namenjenih za cvetlični dan.
— Iz Most. V nedeljo se le vršila volitev upravičencev vasi Moste. To volitev je sklical menda Oražem samo zato. da bi se predsednik skuhal iz kakega Karpeta. Glavni cilj teh volitev ie. da kleri-kalci delajo na vse mogoče načme. kako bj dobili predsednika iz Klerikalne srede. Karpe Franc Je že večkrat prosil župnika Petriča, nai deluje na to. da pride on. ki le najbolj pobožen mož, do te časti. Karpeta le zelo strah, da bi pri prihodnjih volitvah propadel zato hodi in pros-Boga v šentpeterski cerkvi, da bi bi zopet izvoljen za odbornika ker ka-kor sam pravi, bodo z&celi zidat »Čukarski dom«, kakor hitro bode
‘ nova šola dozidana, na obfcinske
stroške. Moščani naj se pa takih lisjakov nekoliko ogibljejo in preudarilo. komu dalo zaupanje do te časti. Klerikalci bj radi dobili tri glasove v občinski zastop in druzega pa prav! nič in samo zato jim gre. Tega Karpeta poznamo v Mostah, da delal zdražbo med sosedi. Černeta le naznanil Oražmu. ki ga je potem tožil. Vsled tega denuncijantstva je Karpa spravil Oražma ob lepe kronce. Karpeta se v Mostah skoral vsak ogiblje. ker dela sosedom škodo in dela med njimi prepir.
— Selo pr| Ljubljani. Po oprav-ikh smo se mudili ta teden par večerov v Mostah. Ko gremo po glavni1 cesti skozi Selo. zagledamo pred neko hišo par gospodičen v črnem krilu, kjer so se prav glasno zabavale. menda s svojim fantom. Ena je imela kar dva. Mogoče, da sta bila le prijatelja od nje. Ko gremo zopet drugi večer, naleteli smo zopet na enako čivkanje. Mislili smo. da je to kaka nenavadna hiša. — Ko smo se la od nekaterih naših znancev informirali. smo zvedeli, da je to tista diužba. v katero tudi neki klerikal-ček rad zahaja. In hiša pa da je nekega uglednega naprednjaka.
— Nasvet. Tiste stranke, ki so da(e za klerikalni shod prenočišča, pa se jim je pritrgalo na zahtevani plači, naj takoj zahtevajo, da se jim vse do vinarja izplača. Kakor se čuje, so klerikalci več strankam pri-trgali. ter jih s nar groši odpravili.
Mi smo že preje opozarjali ljudstvo, da naj za prenočišča denar takol zahteva. Ako jim pa klerikalci no-čro takoj do vina^a izplačati, kar jim gre, nai pa to stvar enostavno' odstopijo kakšnemu advokatu, ki vam bo že preskrbel, kar vam gre. Ako ne drugače, pa sodnijskim potom in klerikalci nai pa potem stroške plačajo.
— Zakaj se porabi izprešan denar. Od zelo verodostojne klerikalne strani se ie zvedelo, zakai se bo porabil denar, nabran na klerikalnem cirkusu. V prvi vrsti se porabi za prihodnje volitve! Kar ga bo pa preostalo, se porabi pa za na-daljne volitve. Klerikalcem bo šla, kar sami prav dobro čutijo, zelo trda! ob prihodnjih volitvah. Zatorej so sklenili, da bodo kar največ mogočo denarno vplivali na volilce. Ker drugače bi bil ves njihov trud zaman.
— Babičeve razglednice. V spomin na velikega dobrotnika polv Fr. Babiča ie založila Družba sv. C. in IVietoda razglednice z njegovo sliko. Pisarna družbina se priporoča za naročila.
— OledallSka predstava. Danes priredi gosp. Skrbinšek s člani slov. gledališča gledališko predstavo. 5grq se: Nihilistka — Maska satana Kdo ie blazen! Zač. ob 8. zv. Slovenci! Pokažimo ljubezen do gledališči s tem. da mnogoštevilno obiščemo to prireditev!
— Prejeli smo in priobčujemo: Slavno uredništvo v Ljubljani. Val dstvj z velikim zanimanjem. Zatorej cenjeni list se bere v vseh sloiili ljudstva z velikim zanimanjem. Zatorej -dovolite, da se poslužim Vašega posredovanja v sledečih zadevali. Nai potu k Bellevue je postavljen žeie-i zen kažipot z ostrim robom. I a kažipot je zelo pokvarjen in tako nagnjen, da si lahko marsikdo po noči glavo razseka. Opozorite slavno policijsko ravnateljstvo, da ga pusti popraviti ali pa popolnoma odstraniti. V prvi vrsti bi bil poklican posestnik Bellevue-a, da Ra pusti popraviti. ker ta kažipot služi edino njemu v korist. Ena druga stvar ie namerjena proti slavnemu magistia-tu. Naš magistrat ima v upravi ve? ustanov blagih ranjkih Ljubljančanovi ki so določili razne svote vsako leto kot dekliško balo za poštene zaročence. Od tega dotični še nič ne zvedo. ker se razglaša samo v blaženi Ljubljančanki, ki je večini našega ljud stva nepristopna in se zaradi tega tu-di nihče ne oglaša. Ko bi se razglašalo v Dnevu ali po v Slovenskem Narodu, bi se iih gotovo več oglasilo posebno v naših slabih časih, ko _ie vsak stotak več vreden nego preje. Prosim Vas torej, da to zadevo v Vašem cenjenem listu blagovolite razglasiti. (V zadnjem slučaju se menda g. dopisnik moti. ker magistrat raz-giaša vse tudi v slovenskih listih.)
— Nogometna tekma. Danes po-poludne ob 4. uri se vrši na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda nogometna tekma med rezervo in II moštvom ljubljanske »Ilirije«. Topot si stojita prvokrat nasproti ta dva nasprotnika. Ker so si nasproti sko-1 ral enake moči. bo ta tekma gotovo polna napetih trenotkov. Vstopnina 20 vin.
— Razpisana ustanova. Razpisanih je 6 mest grofa Franceta Co-, droipota ustanove za dekliško bala* po 84 K. Več je razvidno iz dotične-ga razglasa na mestni hišL
Vilfanova koč« na Begunjšici se je zaprla dne 9. t. m. Ključ od koče se dobi pri Podružnici S. P. D. x Ra^-do.vliici.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
Ljubljana.
Telefon St. 296.
Pisarna, delavnica In skladišče na Tržaški cesti.
Telefon št. 296.
Stopnjice, balkoni, spomenik* stavbni okraski j
®	‘t(*’	d
Mr .,m m jar —at —»•*	..s.	k.	t-jI
— Ob priliki jutrajšnje dirke sestanejo se vsi kontrolerji in dirkači točno ob 1. uri popoldne na dvorišču pri Novem svetu, r.akar ie odhod k startu na Tržaško cesto km 2.8. Pred dirkači vozil bo reditelj na motornem kolesu, za dirkači pa avto z zdravn kom. Ker v Ljubljani že dolgo vrsto let nismo imeli sličnih priredb je samo ob sebi umevno da je za dirko splošno zanimanje.
— Društvo slov. trg. sotrudni-kov v Ljubljani, ponovno vabi svoje člane in prijatelje društva, da se v polnem številu udeležijo društvenega pešizleta v nedeljo, dne 14. t. m .v Škofljico. Zbirališče pri Karlovškem mostu, točno ob pol 2. uri popoldne. Odbor.
— Javna dražba se vrši v pode-ljek dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v Kolodvorski ulici št. 8. in sicer se bode prodajalo:	deske,	mizarsko
orodje, stroji in izdelki Ludovika XV. XVI itd. Kupci se vabijo. Prodala se bode tudi ena šupa. zelo pripravna.
— Žepna tatica — In zaupljiva ljubljanska policija. Pred 14 dnevi so se na ljub. trgu ponavljale žepne tatvine. Gospodinjam, ki so na trgu kupovale so izginjale denarnice in denar. Kmalu so imeli na sumu neko Adamič, ki ie bila znana kot pijanka In je rada stikala PO trgu. Pred tednom je polica! žensko zasledoval s pomočjo dveh žensk, in zvita tatica Je kmalu zginila s trga. Šla ie k Bon-čarju. Tam so jo preiskali in našli pri nji sicer tri denarnice — pa le par 'desetic. Popoldne pa ie ženska menjevala krone. Policija ie to žensko prijela — pa jo ie spustila, ker ni našla dokazov. Domače preiskave pa ni izvršila, čudno pa je. da te ženske ni več na trg in da je ta teden minil — brez tatvin.
— Nesreča. Ko se ie pripeljal pretekli četrtek sluga tukajšnje okrajne bolniške blagajne Jurij Brozovič službenim potom na svojem kolesu v Zeleno jamo. mu ie nenadoma spodrsnilo. Brozovič ie padci in se pri padcu tako poškodoval na levi nogi. da so ga morali z vozom odpeljati domov.
— V mestni klavnici se je od 17. avgusta do 24. avgusta 1913 zaklalo 88 volov. 7 bikov. 10 krav. 244 prašičev. 372 telet. 41 koštrunov. 13 kozli-čev. Vpeljanega mesa ie bilo 969 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 28 telet. Opomnja: 9 goved z mal. zob.
— Uboga, delavna vdova z malimi nepreskrbljenimi otroki se tem potom priporoča dobrosrčnemu občinstvu. Ako ima kdo kakšno porab-no obleko za iesen in zimo za njene male otroke, nai sporoči uredništvu »Dneva«.
— »Kdo ie storilec?« Ta krasni kriminalni roman se predvaja še do 'torka v Kino Ideal, Tudi ostali spored je prvovrsten. V sredo »Beneške sanje«. Pretresujoča drama iz življenja. ki je ravno tako pretresujoča in tragična kakor drama »Otrok Pariza«. Predstave ob 3. pol 5. 6. pol 8 In 9.
— Loterijske številke. Dunaj : 86. 2. 44. 83. 49.
Trst.
vem krovu aretirali 231etnega Angela Basilio, rodom iz Lecce v Italiji. Vzlic vsemu napristnejšemu junaštvu vendar ni nikakor dišala Basiliju vojaška služba za »patrijo«, zato se je v Aleksandriji vkrcal na parnik pod napačnim imenom Karla Černigoja in se le iz Trsta nameraval odpeljati v Švico. Ker so pa medpotonra prišli na to, da potuje pod napačnim imenom, so ga v Trstu potem aretirali.
Ponesrečen parnik. Parobrodna tvrdka Tarabocchia i. dr. v Trstu je dobila predvčerajšnjim brzojavno poročilo, da je nasedel njen parnik »Alpha« pri Freuchreefu na pečine. Moštvo parnika se je rešilo, kake poškodbe je dobil parnik, še ni znano.
Samomorilec pod vlakom. V Pulju je skočil pod vlak izvošček Josip Kisich. Izvršil je samomor, zakaj, še ni znano. Ker je ravno na istem mestu hud ovinek, strojnik samomorilca ni videl in je peljal Čezenj stroj in 6 voz. Truplo le popolnoma razmesarjeno.
Dobro ie shranil sVoj denar neki Joahim Rubo, rodom iz Barija v Italiji, stanujoč v ulici Madonnina št. 8., ko je izročil nekemu svojemu sode-želanu, 231etnemu Ignaciju de Ro-bertisu iz Malfette v barijski provin-ciji. stanujočemu pa v Trstu v ulici Navali št. 4, lepih 200 kronic, češ, naj mu jih shrani. De Robertis je res shranil denar, toda ne za Rubota, temveč sam zase. kajti ko ie Rubo prišel po denar, ni bilo od 200 K niti ene več. Rubo ie dal svojega poštenega »patrijota« aretirati.
V pouk. Nekateri ljudje mislijo, da se mora pred njih mogočnostjo tresti cel Trst in seveda tudi »Dan«. Ako se jim pove v obraz nekoliko resnice — sami ne vedo, kako bi se znašali, dolgočasijo ljudi s popravki po § 19., in prete s sodnijo. Tako je baje storil neki gospod, ker nismo dvakrat prinesli njegovega popravka. Mi pa žal ne razpolagamo z obi-lim prostorom, zato moramo šted:ti. Za zgled, kaj prinese rogoviljenje, naj navedemo sledeči slučaj. Pri zadnjih volitvah je »Dan« pisal o nekem volilgu, da je volil na pritisk svoje žene z Italijani. Pozneje se je nam pojasnilo, da to menda ni bilo res. Mi smo to popravili. Mož pa ni bil zadovoljen — ampak je šel tožit, češ, da je razžaljen, ker se je očitalo, da žena hlače nosi. In kaj je dosegel? Preiskava je ustavljena, _ ker je list ono netočnost takoj, ko je dobi! informacije, popravil, mož pa bo plačal zdaj nepotrebne stroške.
Glede včerajšnje notice o oddaji del pri šoli D. C. M. v Trstu na Aque-dotto omenjamo, da hiša ni last Družbe in da Družba nima ingerence pri oddaji e v. popravil.
Poslovilni večer. Danes 14. septembra priredilo vojaški novinci v Trstu poslovilni večer s plesom v dvorani gospodarskega društva »Vr-dela« ulica Scoglio. K obilni udeležbi vabi klub »Zvonimir«.
odtegniti.
me naravnost In samo s srbsko vlado, ki verskega življenja svojih katoliških državljanov v nobenem oziru noče ovirati in rimski stolici ne bo težko sporazumeti se 7. njo.
Bolgarsko unijatstvo je pa tudi sicer mrtvorojeno dete, ker govoriti bo imelo pri tem tudi ljudstvo, ki pa najbrže ne bo hotelo iz političnih vzrokov kar v svoji celoti zapustiti vere svojih očetov.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev, Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oelasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. uri zvečer.
Vojaščini se je hotel
Ko Je priplul Lloydov parnik »Dal-	__	.	  .	„
mfttia« x tržaško luko. so na hiegd-pravic katoličanov v.Srbi*! smv-H/u
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
NOVA BALKANSKA KONSTLLA-CIJA.
Belgrad, 13. septembra, (izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V zad-nienTčasii se pojavljajo v evropskem časopisju prav pogostoma glasovi, da odnošaji med Srbijo, Grčijo in Runui-nijo niso posebno prisrčni in da ie * porazom Bolgarske prenehal celo glavni povod srbsko - grški zvezi.
Kakorkoli »o ti glasovi že sami po sebi neverjetni, posebno z ozirom na Grško, ki more zadržati v svojih rokah pridobitve zadnjih vojn samo in edino v zvezi s Srbijo, je treba vendar naglasiti, da prihajajo vse te vesti iz enega vira in sicer iz dunajskega. k! ie znan kot najbolj nezanes-ljiv v Evropi. Odnošaji med Srbijo, Grško in Rutnunijo so slej kot prej veliko prisrčneji kot bi si to želeli oni, ki razširjajo vesti, da ta prisrčnost po sklenitvi bukareškega miru ponehuje. Poskuša se pač intrigirati na vseh koncih in krajih, ali te intrige ne bodo imele nobenega uspeha., kakor ga niti dosedaj niso imele.
PROPAGANDA ZA UNIJO NA BOLGARSKEM.
Belgrad, 13. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Propa. ganda, ki se sedai vrši na Bolgarskem v tej smeri, da bi Bolgari prestopili iz pravoslavja v unijo z Rimom. ne jemlje tukaj nihče resno in to je pravzaprav samo znamenje zadrege. v kateri se Bolgari nahajajo. Sicer pa naj Bolgari prestopijo na katero vero hočejo, Srbi se bodo malo brigali zato, ker Um je popolnoma vseeno. ako so Bolgari pravoslavni ali katoličani, ali ako Bolgari mislijo, da bodo s pomočjo unijatstva vršili v novi Srbiji kako bolgarsko propagando — in zato edino se jim gre — se zelo motijo. Srbija bo v verskem oziru do skrajnosti tolerantna, ali duhovščina se bo pač moralni omejiti na cerkev, brez ozira na to, katero kon-fesijo ona zastopa, ako pa bi se spit. ščala v kake propagande, ki bi bile naperjene proti državi, bo pač prišla v konflikt r državno avtoriteto in tega menda niti v Rimu ne pričakujejo, da se bo verska toleranca na Srbskem tako razumevala, da se bo katoliška duhovščina smela razim s cerkvenimi opravili pečati tudi z raznimi propagandami v prilog drugim, Srbiji sovražnim državam.
Bolgari računajo tudi s tem, da bodo bolgarsko unijatsko propagando v novi Srbiji podpirale katoliške države, ali se bodo uračunali, tudi v tem, ker Srbija je neodvisna država in ne bo dovolila nikomur vtikati se v njene notranje razmere in tudi rim-ska stolica stori najbolje in najpametnejše, ako se v vprašanju verskih
Lepa meblovana soba s posebnim vhodom za 2 gospoda ali gospodični s hrano ali brez. se takoi odda. Poljanska c. 47.1. nad. levo. 844—3
Sprejmem takoj ključavničarja ali kovača za izdelovanje peči proti dobri plači. Iv. Mesesnela nasl. Vipava. _	    848—2
Dva dijaka sprejme na hrano in stanovanje, ali samo na stanovanje Marija Fischer, Hrenova ul. 17.
849-2
Stanovanje z eno sobo. kuhinjo in pritiklinami se odda mirni stranki. Poizve se na magistratu pri slugi Bevc. od 8. do 9. ure.	850—3
Dobro ohranjeno pohištvo se
proda. Vodmat. Valgonijeva hiša 21.  	_	834—3
Dijaki in dijakinje se sprejmejo na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Poizve se: Stari trg 22. I.
_	856—1
Dva dijaka se sprejme na stanovanje. eventualno tudi hrano. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 853—1
KO^tr»ONDFNCA.
Gospodična želi korespondlrati z uradnikom. Poštnoležeče »Cvetka«, Opčine Trst.	859—1
šivalni stroji
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov
v Ljubljani, VVolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
■ »■■■■■»»■■thitiii ■!	a—..  i	———i
Lokal
na dobrem prostoru, primeren za trgovino, tudi za pisarno se odda takoj. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti M, Valentič, brivec, NVolfova ulica 6.
za podjetje v Opatiji se takoj sprejme. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
n->'X jtaaDBi wi««a
se sprejme. — Naslov pove „Prva anončna pisarna".
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni
Alojzija Povha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Danes pojdemo vsi na Glince-Vič kjer je velik
KONCERT
na prostornem vrtu
pri „Travnu“.
Začetek ob 4. uri popoldan.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu.
Vljudno se priporoča
3\ Tra/cua.
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejsih odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova ul. 3.
Poslopje „Mestne hranilniep“.
KŽ555CE: E....
Dva dijaka
sprejme učiteljska rodbina v oskrbo. Vpraša se: Levstikova ulica štev. 2.
Varujte se
ponaredb,
ki niso „FLORIAN“ in zdravju ne koristijo!
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel ,je Jutri bo zdrav!
Nsslov i« naročila: ..FI.ORIAN", IJublJana.
Gramofonske “
1 v v
plosce
po 20 in 40 vinarjev komad najboljše vrste. Razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej. Pri večjem naročilu poštnina prosta. Prodajani vsako sredo in soboto na ljubljanskem trgu
J. Primc,
gostilničar in izdelov. klobas, Selo št. 23 pri Ljubljani.
z novimi
slovenskimi :: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger. Ljubljana
Sodna uliea štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov in godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk:	Avstrijske
gramofonske družbe na Dunaju, t znamko „Ange!j“, in Homophon Comp.
v Berolinu, znamka „Homokord». Plošče: Jumbo, Favorit, Odlon itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. :
Lastna delavnica za izdelavo in popravljanje gramofonov in godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, igle, peresa, in cela kolesja.
Ceniki zastonj in franko.
Nilske potrebščine
vseh vrst priporoča
Marija Tičar, Ljubljana
c. rx.'sapxotI 99%Iaie kaplje**.
Naznanilo.
Zaradi opustitve koles prodajam iste po zelo znižanih cenah z jamstvom.
Kdor si misli drugo leto kupiti kolo, naj se potrudi v mojo trgovino.
Vljndno vabim
FR. ČUDEN,
trgovina s kolesi
Ljubljana, Prešernova ulica /.
;e
• • • •
dglaft® si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
šolsko mladino ::
v trgovini
sr „Pri Škofu“ ***
Ljubljana, Pred Škofijo štey. 3 — zraven škofije nasproti gostilne „Pri Sokoluw.
3 CZ
-Sj
Modni saion
Stuchly-Maschke
3 Ljubljana, Židovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- z inskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano fiLcloro "bi©,g-© — nlzlce cene.
Ob
pričetku
šol
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
oblek za dečke
in deklice.
Prvovrstna
in
najboljša
kolesa
sedanjosti.
iAfeua
Specialna trgovina s kolesi in deli
Ana Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja).
Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, ====== Izposojevanje koles.
Uradnik
star 22 let, vešč hrvaškega, ogrskega in nemškega jezika, ki Je služboval do sedaj v zavarovalnici na Ogrskem, želi službe. Ponudbo pod ,M. J. 2.“ na »Prvo anončno pisarno*.
Zdravnik za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni
ordinira zopet.
Slovenski trg št. 8 od 10.—11. in od pol 3. do pol 4.
&
SLOVAK®
Dijana
KUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice' 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. Edina zaloga:
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd.
IC-onj/blj e.
'V
S. Benisch
ta icsleijp pere!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega’ dobrega, pu. ljenegh 2 K’ boljšega 2‘40 K; prima pol-belega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6-40 K, S K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfi-nejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belegaali rumenega nankinga, peniica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm žir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjom IG K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5'20 K, 5’70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šircka 12‘80 K, J4 80 K. Razpošilja se po povzetju, od *2 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edna posebnosti likerja je
FRAN KRAIGHER
ferojaelsl mojster
G-ospcska vilic a- štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za natočila vsakovrstnih obleb po ™er/ - Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. - Cene zmerne. - Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za ________________ eksport	po	morju.	229
jg Zaloga po- | n hštvainta- " ® petniškega ! : blaga. :
B M«	MT	R	1
jirJapusj;;
  ■
BBBBBBBB
■ Ljubljana, g Marija Te- g režije cesta I (Kolizej). S
Zaloga spalnih
S$ ———-—-i-——
H ter jedilnih sob
R
BD
■
a
v različnih najnovejših slogih, b
■
Vsakovrstno drugo |
B
pohištvo, i
BBBEBEEEBkREEEEBEBE EEEEH b
e
Priznano solidno blago |
B
ter najnižje cene. S
Zaloga otomanov S —  ■
divanov, žimnic |
različne kakovosti;
zajamčeno trpežni izdelki, j
Velika izbira
otroških vozičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i t d.
e
r
f.
B C
%
s mn m mm seztje sem f! dobil nad 3 0.0 BO Komadov !f
blaga najnovejše mode in sicer:
nad 5000 oblek za dečke in gospode po K 8'— 10’— 15-— in naprej „ 2000 raglanov ali površnikov
za dečke in gospode	po	K	10-—	15—	20'— „	„
„ 2000 otročjih kostumov	„	„	3—	4•—	51—	,	„
„ 2000 štefastih hlač in modnih
telovnikov	„	„	4—	5’—	6'—	„	„
, 1000 klobukov za dečke in gosp. „ „	2’—	3'—	4'—	„	„
„ 3000 pelerin nepremočljive
najboljše kvalitete • . po K 5'— 6'— 8'— 10-— „ „
nad 15.000 damske konfekcije kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice najnoveišega kroja po «
piisnano zilzOsili cenami Dalje se dobijo tudi pristni pariški modeli.
Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Sprejme se takoj trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika v trgovino
Josip Seunig
Ljubljana.
Znanje prodaje usnja na drobno (Lederauschnitt). Prednost imajo samo boljše moči. Plača po dogovoru.
Rez. fond nad 0 K 1,000.000.
5$£l Ljubljanska kreditna banka vLfnbllaa!
Stritarjeva **lic;a štev. S, (lantna hi^a)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči lačun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
sr 414, -mi
Poslovalnica ,.Frve ces. kr. avstrijske državne razredne loteHje“.
Peter Kozina & Ks.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetie monarhij «==*
otveri dne 15. septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Varstvena znamka.
 --------------  v	Cojzovi	hiši.