OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Občni zbor Muzejskega društva Škofja Lo ka, ki je bil 27. oktobra 1989, je bil združen s praznovanjem 50-letnice Loškega muzeja. Program je bil sestavljen kot skupna priredi tev oziroma proslava, ki je bila združena z občnim zborom, z otvoritvijo muzejske peda goške delavnice s predvajanjem videoprojekcij o zbirkah Loškega muzeja, nato je sledil še večerni ogled muzejskih zbirk in v galeriji ogled razstave Ex tempore Loka 89. Pokrovi telj praznovanja 50-letnice muzeja je bila Ljubljanska banka - Združena banka Ljublja na, ki je skupaj s Temeljno banko Gorenjske bila tudi podpornik pri obnovi Škoparjeve hiše v muzeju na prostem. Občni zbor Muzejskega društva se je začel ob 17. uri ob prisotnosti nekaj več kot stotih članov društva in gostov. Potekal je po ustalje nem dnevnem redu, vendar z majhno razliko. Ker je imel slavnostni nagovor ob 50-letnici Loškega muzeja Andrej Pavlovec že na za četku praznovanja muzejskega jubileja (ta go vor objavljamo na začetku Loških razgledov) in ker je hkrati tudi tajnik Muzejskega dru štva, je vse, kar je povezano z društvenim delom, prevzel nase predsednik Muzejskega društva Škofja Loka dr. Branko Berčič, ki je v obširnem predsedniškem in tajniškem poro čilu orisal delo društva in muzeja v zadnjih dveh letih. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval Dušan Ogrizek, člana pa sta bila Peter Pipp in dr. Branko Berčič, je bil za zapisnikarja imenovan tajnik Muzejskega društva Andrej Pavlovec, za overovatelja zapi snika pa dr. Anton Polenec in Ivan Jenko. Po nagovoru Andreja Pavlovca je najprej sledila še podelitev spominskih plaket Muzejskega društva Škofja Loka: Upravni odbor Muzejskega društva je na svoji seji dne 18. 10. 1989 sklenil, da ob 50-letnici Loškega muzeja prejmejo spomin ske plakete Muzejskega društva Škofja Loka za svoje prispevke pri razvoju in delovanju Loškega muzeja in pri aktivnostih za zaščito in prenovo kulturnih in naravnih spomenikov na območju mesta in občine Škofja Loka v zadnjem 10-letnem obdobju ter v spomin na postavitev in otvoritev prve škofjeloške mu zejske zbirke v letu 1939 naslednji: - oblikovalec prve muzejske zbirke: prof. France Planina; - sedanji in drugi v zadnjem desetletju delujoči sodelavci Loškega muzeja: Andrej Pavlovec, Meta Sterle, Zorka Šubic, Franc Podnar, Mira Kalan, Zdenka Kramar, Lidija Oblak, Matevž Krajnik, Vida Grah, Vinko Zadnikar ter Vinko Demšar in Janez Erjavec; - ob 50-letnem jubileju arhiva: mag. France Štukl; - za dolgoletno sodelovanje z Loškim muze jem: Slovenski etnografski muzej, Ljubljana; - za uspešno vodenje odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder v občini Škofja Loka: inž. Ivan Hafner; - za uspešno obnovo (konserviranje in resta- vriranje) kmečkega dvorca na Visokem: SO škofja Loka (za gospodarstvo občine in pri stojne upravne službe); - za obsežne aktivnosti v zvezi z zaščito in prenovo kulturne dediščine v občini: Zavod za družbeni razvoj, Škofja Loka; - za sponzorsko sodelovanje z Loškim muze jem: Ljubljanska banka - Združena banka, Ljubljana in tovarna klobukov Šešir, Škofja Loka. Nato je predsednik Muzejskega društva škofja Loka dr. Branko Berčič podal poročilo o delovanju Muzejskega društva od zadnjega občnega zbora, ki je bil 25. 9. 1987, do tega, ki ga opisujemo v tem zapisniškem poročilu. Poročilo o delu Muzejskega dru štva Škofja Loka v mandatu 1987-1989 Čas, ki ga poročilo obsega, je obdobje med dvema pomembnima našima jubilejema: 50- letnica ustanovitve Muzejskega društva in 50- 208 letnica začetka delovanja škofjeloškega muze ja. Torej pogled na delo društva od jubileja do jubileja. Zato so po zadnjem občnem zboru sledile še nekatere aktivnosti iz programa jubilejnih prireditev. V novembru 1987 je bil na Loškem gradu organiziran razgovor o problematiki gradiva in sodelavcev za domoznanske publi kacije, kot so Loški razgledi. Udeležilo se ga je polovico od čez dvajset povabljenih uredni štev. Konec novembra pa je na občinski pro slavi državnega praznika Muzejsko društvo ob svoji 50-letnici prejelo visoko državno od likovanje: Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Temu družbenemu moralnemu prizna nju je sledil še obračun stroškov ob jubilejnih manifestacijah, ki je bil v največji meri porav nan zahvaljujoč prispevkom obeh pokrovite ljev, občinske skupščine in občinskega združe nja obrtnikov. V obdobju med obema občnima zboroma je bila v ospredju društvenega zanimanja pred vsem problematika zaščite kulturnih spomeni kov in obnove kulturne dediščine. Kot je bilo napovedano na jubilejnem občnem zboru, so od jeseni 1987 dalje stekle zadnje priprave in uradni postopki, da je bil na začetku leta 1988 sprejet občinski odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni in zgodovinski spomenik. Z že prej uveljavljenim zazidalnim načrtom za staro mestno jedro Škofje Loke ter družbenim dogovorom vseh, ki se jih tiče prenova starih mestnih in vaških jeder v občini Škofja Loka, je bila s tem dokončno vzpostavljena pravna in strokovna osnova za vse nadaljnje aktivnosti na področju zaščite in kvalitetne prenove naše kulturne dediščine. Muzejski delavci in društveni člani so sicer sodelovali pri oblikovanju vseh nave denih dokumentov, vendar se je ob imenova nju novega odbora pri občinskem izvršnem svetu, ki vodi in koordinira prenovo, ugotovi lo, da v njem ni predstavnikov muzejskih društev z območja občine. Zato je naše društvo izdelalo predlog za ustrezno dopolnitev druž benega dogovora o prenovi in je bilo dogovor jeno, da bodo muzejska društva redno vklju čena v delo odborov za prenovo, ki delujejo v Škofji Loki, Železnikih in Žireh. Zato si je društvo zadalo nalogo, da poskuša svoje članstvo in druge prebivalce Škofje Loke čim bolje seznaniti z vsebino, smernicami in možnostmi za ohranitev kulturnih znamenito sti mesta. Sprožilo je iniciativo in nato skupaj Občni zbor Muzejskega društva ob 50-letnici Loškega muzeja 27. oktobra 1989. Foto M. Pavlovec 209 z občinskim odborom za prenovo kot založni kom izdalo posebno publikacijo z gradivom o obnovi starega mestnega jedra Škofje Loke. Odbor za prenovo je poskrbel za razpošiljanje oziroma prodajo publikacije, skupaj z dru štvom pa pozneje organiziral javno razpravo o tej problematiki na društvenem Blazniko- vem večeru. Sicer pa smo na spomeniškovarstvenem po dročju doživljali prijetne in neprijetne dogod ke. Med slednje uvrščamo društveno interven cijo oziroma protest ob dogajanjih, ki so bila povezana z gradnjo novega obrtniškega objekta ob mestni Kašči na Spodnjem trgu. Že poleti 1985 je bil tod nekontrolirano poru šen del ohranjenega mestnega obzidja, jeseni 1987 pa je bil uničen in ostal nedokumentiran tudi del njegovih temeljev. Ocenili smo, da ob tem nista ustrezno postopala ne pristojna služ ba spomeniškega varstva ne pristojni občinski upravni organ. Zato smo skušali zadevo razči stiti v posebnem razgovoru z vsemi udeleženi mi, vendar smo naleteli na slab odziv. Dobili smo ustrezne informacije in dokumentacijo od projektivnega biroja SGP Tehnik iz Škofje Loke o njegovem postopanju ter pisno stro kovno mnenje Ljubljanskega regionalnega za voda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ugotavlja, da sploh ni šlo za temelje mes tnega obzidja. Člane društvenega odbora ta ugotovitev ni prepričala, ker so razpolagali z drugačno zgodovinsko dokumentacijo. Zato je odbor zahteval, da ga v prihodnje povabimo k vsem podobnim obravnavam na zaščitenem območju oziroma o zaščitenih objektih; pre slabo povezavo med spomeniškovarstvenim zavodom in društvom pa moramo izboljšati z neposredno vključitvijo ustreznega zavodo- vega strokovnega sodelavca v društveno delo vanje (odbor). Imeli pa smo več pozitivnih formalnih ali neformalnih stikov in pogovorov s predsedni kom občinske skupščine, s krajevno skupnost jo Škofja Loka oziroma z odborom za prenovo ali občinskim Zavodom za razvoj. Tako smo spremljali dogajanje v zvezi z urejanjem kmečkega dvorca na Visokem, sodelovali pri njegovi kulturnozgodovinski dokumentaciji in v razgovorih o najbolj primerni namembnosti ter pri izbiri novega upravljalca. Danes z veseljem lahko ugotovimo, da je ob prizadeva nju vodstva občine in finančni podpori gospo darstva občine Visoko strokovno obnovljeno in zaščiteno ter da je tako uspešno odpravljen dolga leta obremenjujoči naš kulturni madež. Društvo je nadalje posredovalo zaradi vse večjega in nevarnega propadanja znamenite Martinove in Zigonove hiše na škofjeloškem Mestnem trgu. Martinova hiša bo v kratkem gradbeno konservirana, Žigonova hiša pa je za zdaj zavarovana pred najhujšim in bo v prihodnje tudi prenovljena. Spremljali smo tudi obnovo fasade in adaptacije v Starolo- škem gradu za ureditev zbirk slovenskega poštnega muzeja. Ko so na pristojnem mestu obravnavali probleme okrog obnove Pepeto- vega jezu v Puštalu, smo jim posredovali zgo dovinsko dokumentacijo o mostu in svoja sta lišča. Pridružili smo se tudi stališču spomeni- škovarstvenega zavoda in Zgodovinskega dru štva Slovenije proti rušenju rojstne hiše po membnega slovenskega zgodovinarja dr. Franca Kosa v Selcih. Z društveno članico pa smo se dogovorili o obnovitvi napisa na spo minski plošči botaniku Franu Jesenku v Kopa liški ulici. Sproti smo sledili dogajanju v zvezi z idejo o gradnji obvozne ceste v Poljansko dolino skozi Puštal ter od načrtovalcev zahte vali, naj nam pred odločanjem posredujejo ustrezno gradivo (dokumentacijo), da bo dru štvo opredelilo svoje stališče in oceno v zvezi s spoštovanjem odloka o spomeniškovarstveni zaščiti mestnega območja. Za povezovanje s svojim članstvom in za seznanjanje s preteklim in sedanjim dogaja njem na območju nekdanjega loškega gospo stva izdaja društvo svoje publikacije in prireja strokovne pogovore. V tem času sta izšla 34. in 35. zvezek Loških razgledov, in sicer za leti 1987 in 1988. Zaradi divje rasti tiskarskih cen se je moral obseg zbornika nekoliko zmanjšati, vendar je po skrbni zaslugi urednika dr. Franca Lebna ostal vsebinsko neokrnjen. V takšnem položaju, ko ni bilo mogoče v letnem zborniku objavljati obsežnejših prispevkov oziroma tematskega gradiva, smo se odločili poskusiti s posebno serijo občasnih publikacij z imenom Loški razgledi - Doneski, ki bi bile posvečene posameznim strokovnim vpraša njem in bi jih izdajali v sodelovanju zavzetih sponzorjev. Prva številka z naslovom Prenova starega mestnega jedra Škofje Loke (uredil Marjan Potočnik s sodelavci) je sredi leta 1988 prinesla vse s tem vprašanjem povezano gradi vo, njen založnik pa je bil Odbor za prenovo starih mestih in vaških jeder v občini Škofja Loka. Finančni položaj je nekoliko upočasnil tudi izhajanje sicer uspešne serije Vodnikov 210 po loškem ozemlju (doslej: Lubnik, Ratitovec, Blegoš, Dražgoše, Sorica in Soriška planina), ki jo s sodelavci pripravlja urednik dr. Anton Ramovš. Medtem ko se zbira gradivo za vodnik po Sorskem polju, pa sta Muzejsko društvo in Loški muzej skupaj leta 1989 izdala vodnik po zbirkah Loškega muzeja ob njegovi 50-let- nici (kot Vodniki 6 uredil Andrej Pavlovec). Ob tem je zanimivo, da je zaloga vodnika o Dražgošah že pošla in se bo treba z občinsko organizacijo Zveze borcev dogovoriti o pona tisu oziroma novi izdaji. V preteklem mandatu je izvršni odbor po skušal ponovno oživiti javne pogovore z dru štvenimi člani o različnih strokovnih vpraša njih s svojega delovnega področja, kot so včasih (pred vojno in po njej) bili t.i. muzejski večeri. Obnovili smo jih in v spomin na zasluž nega dolgoletnega društvenega predsednika poimenovali Blaznikovi večeri. Na prvem sredi januarja 1988 je odbornik Vinko Demšar vodil pogovor o virih za osvetlitev zgodovine Škofje Loke od leta 1800 dalje, na katerem so ob številni udeležbi društvenih članov s svo jimi prispevki sodelovali priznani slovenski strokovnjaki s področja lokalnega zgodovino pisja. Drugi Blaznikov večer je društvo sredi maja 1989 organiziralo skupaj z občinskim odborom za prenovo in z zavodom za razvoj ter je bil vsebinsko povezan s publikacijo o prenovi starega mestnega jedra Škofje Loke (vodil ga je predsednik odbora za prenovo Matevž Dagarin). Ob veliki udeležbi društve nih članov je potekala živahna razprava med njimi in snovalci prenovitvenega programa. Naslednji Blaznikov večer naj bi v povezavi z jubilejem Loškega muzeja govoril o novem gradivu za spoznavanje preteklega dogajanja na območju Loškega muzeja. Seveda je bila na društvenih sejah tekoče obravnavana problematika Loškega muzeja. Sproti so nas obveščali (poročali odborniki Janez Erjavec, Andrej Pavlovec, Franc Pod- nar) o delu pri dopolnjevanju in posodabljanju muzejskih zbirk ter o problemih v zvezi s popravili in adaptacijami muzejskih objektov, obravnavali pa smo tudi letne delovne pro grame in poročila o njihovem izvrševanju. Med drugim smo razpravljali o boljši ureditvi grajskega dvorišča, o obnovi Škoparjeve hiše in drugih muzejskih objektov na prostem, o vzdrževanju in obnovi gradu in grajskega ob zidja in o sanaciji lipovega drevoreda na graj skem vrtu. Skupaj smo iskali rešitve za upo rabo in vzdrževanje mestne Kašče, kjer naj bi po sedanjih dogovorih našli svoje mesto umet nostna galerija loških rojakov in spominska zbirka slikarja Franceta Miheliča ter predsta vitev razvoja obrti v Škof ji Loki (oz. Sloveniji) in njene sedanje dejavnosti. Kot eden izmed ustanoviteljev Loškega muzeja (poleg občin ske skupščine) smo bili vključeni v posvetova nja ob reelekciji ravnatelja muzeja, ko je dotedanji ravnatelj Janez Erjavec odšel na drugo delovno mesto in je bil za vršilca te dolžnosti izbran višji kustos Andrej Pavlovec. V zadnjem času pa smo se skupaj dogovarjali o možnih oblikah aktivnosti in o pripravah na 50-letnico odprtja prvih zbirk loškega lokal nega muzeja v letu 1939. Muzejski sodelavci so v pripravah na ta jubilej zbirke Loškega muzeja kvalitetno preuredili, jih dopolnili in tudi sodobneje opremili ter s tem dosegli nov uspeh v razvoju muzeja (več o tem v slavnostni besedi ravnatelja Andreja Pavlovca). Sprožili smo tudi predlog za dodelitev ustreznega družbenega priznanja škofjeloški muzejski us tanovi ob njenem polstoletnem aktivnem in uspešnem delovanju. Podobno kot o muzeju smo bili redno obveščeni tudi o delovanju škofjeloškega zgo dovinskega arhiva (poročal odbornik in vodja arhiva mag. France Štukl), eno sejo društve nega odbora na leto pa imeli v njegovih prosto rih in si ogledali tudi stanje v arhivskih zbir kah. Sodelovali pa smo še z vrsto drugih sorodnih dejavnikov. Tako s Kmetijskim inšti tutom Slovenije pri vzidavi spominske plošče dr. Ernestu Kramerju na Mestnem trgu. Ob kongresu Jugoslovanskega antropološkega društva v Škof j i Loki smo ugledne strokov njake pozdravili, jim podarili društvene publi kacije in sodelovali pri vodstvu po mestu in po muzeju. S prosvetnim društvom v Sorici smo sodelovali pri obnavljanju stavbe, v kateri je Groharjeva spominska zbirka. Povezani smo bili z živahnim delovanjem Muzejskega društva in njegove muzejske zbirke v Železni kih, opozorjeni pa smo bili tudi na upadanje dejavnosti Muzejskega društva v Žireh v zad njem času, o čemer naj bi se pogovorili na naslednjem sestanku koordinacije za muzej sko dejavnost v občini. Pred časom vzpostav ljena zveza z domoznanskim društvom v Frei- singu (Zvezna republika Nemčija) ni zaživela, razen izmenjave publikacij z njihovo škofijsko knjižnico. Udeležili smo se jubilejnih slove snosti ob 60-letnici Planinskega društva Do- 211 vje-Mojstrana, s katerim imamo stalno pove zavo (odbornik Ivan Jenko) zaradi deleža pri ureditvi Triglavske muzejske zbirke; z gradi vom pa smo se odzvali tudi željam priredite ljev razstave ob 100-letnici rojstva loškega rojaka Jakoba Volčiča, ki so jo organizirali v Pazinu. Društveni delegati so redno sodelovali na sejah organov občinske kulturne skupnosti Škofja Loka in na sejah republiškega vodstva Zgodovinskega društva Slovenije, katerega član je tudi naše muzejsko društvo (stalni delegat Vinko Demšar). V mandatnem obdobju, ki se izteka, se je društveni izvršilni odbor sestal na 20 rednih sejah in na dveh delovnih razgovorih, se pravi, po pravilu vsak mesec, razen v poletnem do- pustniškem času. Udeležba na sejah je bila največkrat polnoštevilna, sodelovali pa so tudi posamezni člani nadzornega odbora in dru štvenega razsodišča (ki pa je sicer bilo brez dela). Poleg spredaj opisanih zadev so bila na dnevnih redih tudi druga vprašanja iz dru štvenega področja, med njimi delovni načrti in njihovo izvajanje, spremljanje finančnega stanja, določanje prodajnih cen za publikacije, sklepanje pogodb, pobiranje in izravnavanje društvene članarine itd. Ob sproščenem prija teljskem srečanju smo nazdravili aktivnima odbornikoma inž. Pavletu Hafnerju in dr. Francu Lebnu ob njunih življenjskih jubilejih, z vso prizadeto resnostjo pa se na odborovi seji spomnili tudi umrlega Nika Žumra, za služnega muzejskega navdušenca in organiza torja v Železnikih, Na več sejah je odbor načenjal tudi vpraša nje društvenega članstva. To je sicer še vedno dovolj številno: skupaj ok. 700, od tega z območja občine ok. 550 in zunaj nje ok. 150 članov. Vendar se struktura članstva stalno stara, dotok novih članov iz mlajših generacij in v zadnjih desetletjih priseljenih občanov pa je sila skromen; zlasti pogrešamo sodelovanje izobražencev, predvsem prosvetnih delavcev, čeprav ti pridno vodijo šolsko mladino na ogled muzeja. Osula se je vrsta društvenih častnih članov, kjer je od petih izvoljenih ostal samo še prof. France Planina (žal se, zaradi slabega zdravja, ni mogel udeležiti občnega zbora), kakor tudi ustanovnih članov (od enaj stih jih je ostalo pet). Spoznali smo, da se moramo predvsem ob sodelovanju sedanjih članov posvetiti pridobivanju novih društve nih članov. Ob tem naj se vsem društvenim odbornikom in drugim članom iskreno zahva lim za sodelovanje pri skupnih prizadevanjih za spoznavanje in ohranjanje naše bogate in zanimive kulturne dediščine ter se priporočim za zvestobo tudi v prihodnje. Finančno poročilo je podala blagajničarka društva Ana Marija Cegnar Ker se datum občnega zbora ne sklada z datumi finančnega letnega obračuna, tako kot na vsakem občnem zboru doslej, tudi tokrat podajamo finančni obračun za dve leti, in sicer za leto 1987 in 1988 in skupaj za obe leti. Iz leta 1986 smo prenesli 3.050.300 din, torej skoraj vse, kar nam po plačilu prejšnjih Loških razgledov ostane ali se nabere v društveni blagajni. To seveda uporabimo že zopet za plačilo Loških razgledov. Na prejšnjem ob čnem zboru smo sicer povišali članarino na 800 din, kar je tako malo, da se je te članarine nateklo le za 224.400 din, dotacije za dejavnost društva smo prejeli 3,198.900 din in za takoi- menovani tiskovni sklad 24,960.000 din, to je za Loške razglede. Od prodanih publikacij smo iztržili 8,084.800 din in od drugih prihod kov ter obresti 2,585.900 din. Skupaj za obe leti 42,104.300 din. Odhodki, torej vse tisto, kar bremeni dru štveno blagajno, pa so bili tolikšni: za pisarni ški material in poštnino smo plačali 1,436.700, za bančne stroške 28.600, za potne stroške in dnevnice 95.900 din, amortizacija nas je ve ljala 249.100 din, stroški proslave 50-letnice društva 693.800 din, drugih stroškov smo imeli 204.500 din. Toda največ je bilo izdatkov za tiskanje Loških razgledov št. 33 in 34 ter predplačilo za tisk 35 št. Loških razgledov. To je pobralo skoraj ves denar, in sicer kar 36,164.000 din, vse to samo za tiskarske stro ške, medtem ko so bili avtorski honorarji izplačani v višini 2,559.300 din. Iz teh številk, ki ste jih slišali in ki so pobrane iz finančnega poročila, si ne moremo vsi skupaj ustvariti tiste slike finančnega sta nja, ki ga zmorejo osvetliti le odstotki oziroma prikaz finančnega stanja, prikazan v odstot- kovni vrednosti med posameznimi postavka mi. Struktura med prihodki in odhodki pa je izredno zanimiva slika stanja finančnega po slovanja društva. Če na prvem mestu prele timo prihodke, to je po domače povedano ves tisti denar, ki se steka v društveno blagajno, 212 Odprtje muzejske pedagoške delavnice po občnem zboru. Foto M. Pavlovec potem so na prvem mestu sredstva, ki jih prispeva Občinska kulturna skupnost, ali kot jih še drugače in po starem imenujemo kar dotacija. Ta med prihodki predstavlja 74 % vseh dohodkov, na drugem mestu so dohodki od prodaje publikacij (npr. Loški razgledi), ki so z 19% le kot dokaz, da člani Muzejskega društva in stalni naročniki prejemajo zbornik le za simbolično ceno in ne po ekonomski. Drugi ali ostali prihodki pa so udeleženi v celoti le še s sedmimi odstotki. Še bolj zanimiv je pregled odhodkov ali izdatkov. Na prvem mestu in največ, kar se odliva iz blagajne, predstavlja tisk Loških razgledov. Kar za 87 % je teh stroškov in smešno malenkostni so izdatki za avtorske honorarje, ki v tej strukturi izkazujejo le borih 6 % za vsa tista strokovna podkovana, poljudna, domoznanska, znan stvena in druga priobčila, ki jih Loški razgledi vsako leto znova prinašajo. In drugi izdatki predstavljajo le 7 % in izkazujejo vso skrom nost, s katero posluje muzejsko društvo. Šte vilke in odstotki so tisti, ki govore tudi z druge strani o našem skrbnem delu. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal dr. Anton Polenec, in ugotovil samo to, da nadzorni odbor ni našel nepravilnosti v poslovanju muzejskega društva. Nadaljeval je še, da ga je obvestila tudi disciplinska komisi ja, da poroča skupaj z nadzorno komisijo, da v obravnavanem obdobju ni bilo nobenih krši tev društvenih pravil. Po teh dveh kratkih poročilih je predlagal tudi razrešnico doseda njemu odboru. Občni zbor je razrešnico sprejel in delovno predsedstvo je nato predlagalo volitve novega predsednika društva in članov odbora ter nadzornega odbora in disciplinske komisije. Občni zbor se je izrekel za javne volitve z dviganjem rok. Za predsednika Mu zejskega društva Škofja Loka je bil ponovno izvoljen dr. Branko Berčič. Za člane izvršnega odbora so bili izvoljeni: Ana Marija Cegnar, Vinko Demšar, Ludvik Kaluža, Sveto Kobal, France Leben, Jože Oman, Andrej Pavlovec, Peter Pipp, Franc Podnar, Marjan Potočnik in France Štukl. V nadzorni odbor: Rajko Brank, Ivan Jenko in Miha Loboda. 213 V disciplinsko komisijo: Silvo Marguč, Du šan Ogrizek in Anton Polenec. Nato je občni zbor sprejel še sklep o dru štveni članarini. Zaradi stalne inflacije in predvidenih nekaterih drugih ukrepov, je ob čni zbor pooblastil izvršni odbor Muzejskega društva Škofja Loka, da v skladu s svojo presojo oblikuje višino članarine za vsatko leto posebej, ali, če je to v interesu društva, tudi polletno. Novo izvoljeni predsednik društva dr. Branko Berčič se je vsem zahvalil za udeležbo, končal z občnim zborom društva in prisotne povabil v okrogli stolp, kjer je kustos muzeja Franc Podnar predstavil muzejsko pedagoško delavnico, v kateri so si nato skupaj ogledali video posnetek o zbirkah Loškega muzeja. 214