67ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Tanja @igon Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo1 (1804–1810 in 1814–1818) “Das Laibacher Wochenblatt sollte und könnte den Titel: ,Krainische oder Illyrische Blätter’ führen, weil es seinem Inhalte und seiner Bestimmung nach von Krainern verfaßt, und für Krainer berechnet seyn sollte und seyn könnte.”2 Politi~no dogajanje na {ir{em obmo~ju, kamor je spadalo tudi slovensko ozemlje na prelomu 18. in v za~etku 19. stoletja, zaznamujeta dva mejnika. Najprej je to reformno obdobje v znamenju Habsbur`anke Marije Terezije (1717–1780), ki mu je z izbruhom francoske revolucije sledil preobrat v evropski zgodovini. “Francija je postala eksperimen- talni laboratorij za ideje, ki so bile rojene zato, da spremenijo duhovno podobo ~love{tva.”3 Zaradi strahu pred idejami francoske revolucije so na Dunaju `e leta 1793 ustanovili Dvorni policijski urad, ki se je leta 1801 zdru`il s cenzurnimi uradi in postal Dvorni urad za policijo in cenzuro. Vse do leta 1810 je bila glavna skrb urada namenjena tiskarski obrti ne pa tudi posameznim izdajateljem in avtorjem. ^e Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen {e ni tr~il ob ve~je cenzurne zaplete, je to ~akalo `e njegovega naslednika Illyri- sches Blatt (1819–1849).4 Dvorni urad za policijo in cenzuro je vse predmar~no obdobje vodil grof Josef Sedlnitzky, ki “je bil prototip rigidnega birokrata; sleherna samoiniciativ- nost dr`avljanov mu je bila neznansko sumljiva.”5 @e v dobi Zoisa (1747–1819), Linharta (1756–1795) in Vodnika (1758–1819) je bil na Slovenskem znan izraz “razsvetljen”, mo`je pa so se po evropskem zgledu {teli za raz- svetljence. ^e o evropskem razsvetljenstvu govorimo nekje od za~etka 18. stoletja dalje, potem smo Slovenci vstopili v to obdobje z zakasnitvijo. Leta 1768 je Marko Pohlin izdal slovnico Kraynska grammatika, dogodek, ki stoji na za~etku slovenskega razsvetljenstva, obdobja, ki ga na neki na~in zaokro`uje leto 1819 s smrtjo Zoisa in Vodnika. Misleci tega ~asa, `ive~i na na{ih tleh, so se imeli za razsvetljence v evropskem smislu besede. Bili so ljudje, ki so znali s svobodnim razumom razmi{ljati o ~loveku, o njegovih potrebah in 1 Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen, ki je dvanajst let v prvi polovici 19. stoletja izhajal kot priloga ~asnika Laibacher Zeitung, bomo v nadaljevanju kraj{e imenovali samo Laibacher Wochenblatt, vendar pa ga ne smemo zamenjati s tednikom nem{ke ustavne stranke, ki nosi isto ime in je v Ljubljani izhajal 80-ih letih 19. stoletja (1880–1893). 2 F. Xav. Richter, Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Einrichtung des Laibacher Wo- chenblattes. V: Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. 3 I. Grdina, Od revolucije do kongresa. V: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 17–28, tu str. 17. 4 Sklepi iz Karlovih Varov (“Karlsbader Beschlüsse”) iz leta 1819 so odsev prohibitivne Metternichove literarne politike, ki je razumela cenzuro kot osrednji instrument za zagotavljanje obstoje~ega dr‘avnega reda na podro~ju tiska. 5 J. Cvirn, Odlok o cenzuri. V: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 74–75, tu str. 75. ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 2001 • 1 (122) • 67–91 68 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... koristih, o sre~i in na~inih, kako sre~o dose~i. Zavra~ali so praznoverje, verski fanatizem, predsodke in zablode, zastarele dr`avne, dru`bene in verske oblike, samovoljno sodstvo, plemstvo, vojne itd. Pod vplivom dogodkov, ki so zaznamovali to obdobje v Evropi, ter pod vplivom vse- stranskega svobodnej{ega kulturnega razvoja se je po~asi pojavljala zavest o narodni samo- bitnosti ter potreba po preporodu tudi na razli~nih stopnjah literarnega udejstvovanja. Z Ilirskimi provincami je dobival slovenski preporod vedno ve~ prista{ev obenem pa tudi oporo v razli~nih in{titucijah. Posebej zaslu`en za to je bil @iga Zois, mecen, vzgojitelj in svetovalec. Bil je opora A. T. Linhartu, Valentinu Vodniku, Jerneju Kopitarju in drugim. Med zagovorniki razsvetljenskih in preporoditeljskih idej sre~amo poleg `e na{tetih {e: na Koro{kem Urbana Jarnika, na Dunaju `e omenjenega Kopitarja in v Celju Janeza Antona Zupan~i~a. Enako gibanje pa se je pojavilo pri drugih Slovanih, ki so stkali vezi tudi s Slovenci (npr. Kopitar in Dobrovský). Slovenci smo dobili prvo moderno slovnico, pripravljala se je refor- ma pravopisa, raslo je zanimanje za ljudsko pesem – leta 1806 je bila prvi~ objavljena pesem o Pegamu in Lambergarju, sicer pa se je zanimanje za ljudsko blago pojavilo `e konec 18. stoletja. Leta 1790 sta dan zagledali Linhartovi komediji @upanova Micka in Mati~ek se `eni, leta 1806 pa je Vodnik izdal Pesmi za poku{ino, s katerimi je bila slovenska poezija prvi~ dostojno predstavljena. V drugi polovici 18. stoletja na Slovenskem `e lahko govorimo o slovenskem preporo- du, ki se pojavi kot posledica najrazli~nej{ih faktorjev: vpliv evropskega razsvetljenstva, revolucija v Franciji, pojav Dobrovskega in slavistike, Herderjeve ideje v Nem~iji itd. Kljub vsemu ne smemo pozabiti, da gre zgolj za literarno in kulturno gibanje, ki se ni {irilo z veliko naglico. Vzroke po~asnega napredovanja lahko poi{~emo v pripadnosti k nem{kemu dr`avnemu okviru, zakoreninjenosti tradicije in v neizoblikovanosti lastnega politi~nega in socialnega programa v tem ~asu. Veliko ve~ino imen, ki so oblikovala duh slovenskega preporoda, sre~amo med sodelav- ci Laibacher Wochenblatta zum Nutzen und Vergnügen: Vodnik (1758–1819), Breckerfeld (1740–1806), Zupan~i~ (1785–1833), Richter (1783–1856) in drugi. Ne glede na pou~no in razsvetljensko naravo lista pa je Janko Tavzes v svoji disertaciji Slovenski preporod pod Francozi leta 1929 opozoril na dejstvo, da je Laibacher Wochenblatt prina{al “sicer frag- mente iz kranjske literarne pro{losti, pa vendar je pomenil nevarnost za proces na{ega prepo- roda, ker je vabil iz mlade inteligence nem{ke pesni{ke prispevke.”6 6 J. Tavzes, Slovenski preporod pod Francozi, Ljubljana 1929, str. 12. 69ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ^asnikarstvo na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja7 Prvi ~asnik na slovenskih tleh, pisan v nem{kem jeziku, je pri{el med bralce iz Mayrjeve tiskarne8 v Ljubljani v za~etku 18. stoletja, imenoval se je Wochentliche Ordinari – Layba- cher Zeitungen ter izhajal v letih 1707–1709. Njegova narava je bila informativna, novice so bile povzete po tujih ~asnikih in so v Ljubljano prihajale z zamudo.9 Po nekaj zamenjavah lastnikov Mayrjeve tiskarne je staro tradicijo od leta 1765 dalje nadaljeval Janez Friderik Eger (ok. 1735–1799). Tu so tiskali tudi Lublanske novice (1797– 1800), s katerimi se je rodilo slovensko ~asnikarstvo, poleg tega pa je v Egrovi tiskarni v letih 1775–1776 izpod pre{e prihajal drugi nem{ki ~asopis na Kranjskem: Wochentliches Kund- schaftsblatt des Herzogthum Krain, ki ga je urejal sam Baltazar Hacquet, v Franciji rojeni naravoslovec. List, ki je prina{al najrazli~nej{e novice, ekonomska poro~ila, nasvete za poljedel- ce, objavljal sezname umrlih, cene `ita, obve{~al o licitacijah ter s svojimi ~lanki u~il in razsvetljeval bralce, je izhajal samo dve leti, nakar je Hacquet sporo~il publiki, da zaradi premajhnega {tevila naro~nikov v naslednjem letu Kundschaftsblatt ne bo ve~ med njimi.10 Konec 18. stoletja v Ljubljani rastejo nove tiskarne, Mayrjevi in Egrovi se pridru`i Klein- mayrjeva.11 @e leta 1783 je za~el Kleinmayr v Ljubljani izdajati Wöchentlicher Auszug von Zeitungen, ki se je `e naslednje leto preimenoval v Laibacher Zeitung ali Laibacherico (Ljubljan~anka), kot so ~asopis poimenovali v Ljubljani, in je izhajal vse do leta 1918, ko je brez pojasnila iz{la njegova zadnja {tevilka. Od leta 1807 do 1821 so v mestu izhajali tudi ~asniku konkuren~ni listi, ki so jih tiskali Kleinmayrju konkuren~ni tiskarji. O~itno so imeli ljubitelji “~rne umetnosti” premalo domi{ljije, zato so svoje liste imenovali preprosto po kraju izhajanja Laibacher Zeitung, pred naslov pa dodali svoje ime. Tako sre~amo od leta 1788 do 7 Ve~ o nem{kih ~asopisih in ~asnikih, izhajajo~ih pri nas, glej T. @igon, Nem{ko ~asopisje na Sloven- skem, Ljubljana 2001. 8 Pri nastajanju ~asopisa se je Janez Jurij Mayr (Salzburg, ok. 1675 – Ljubljana, 1733), prvi tiskar po Mandelcu v Ljubljani, lahko oprl tudi na izku{nje svojih predhodnikov, saj je Janez Krstnik Mayr ‘e v drugi polovici 17. stoletja (1668) v Salzburgu tiskal Wochentliche Ordinari Post-Zeitungen, kasneje naslovljene Saltzburgische Ordinari-Zeitungen. Rodbina Mayr je pri{la v Ljubljano leta 1678 na ‘eljo kranjskih de‘el- nih stanov po priporo~ilu J. L. Schönlebna (glej J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, 2. nespremenjena izdaja, Novo mesto 1877–1879, 11. knjiga, str. 725) ter tako zapolnila ve~ kot stoletno tiskarsko in zalo‘ni{ko vrzel na Kranjskem, ki jo je za seboj pustila protireformacija. 9 Tako na primer ljubljanski ~asnik z dne 22. februarja 1708 prina{a vesti z Dunaja z dne 11. februarja ter celo novico iz Haaga, datirano z dnem 31. januar 1708. ^asnik je menjal naslove tudi glede na to, iz katerega kraja so prihajale novice: 21. septembra 1707 izide Wochentliche Ordinari-Laybacher Zeitungen, 16. januarja 1708 Wochentliche Extra-Ordinari Zeitungen, 30. januarja 1708 Ordinari und Extra-Ordinari Zeitungen von Wien und unterschiedlichen Orthen, 18. aprila 1708 Wochentliche Ordinari Zeitungen, Extract-Schreiben von unterschiedlichen Orthen aus ganz Italien, medtem ko je naslov ~asnika 9. januarja 1709 Wochentliche Laybacherische Ordinari Zeitungen. Ve~ o tem glej F. Vatovec, Slovenski ~asnik 1557– 1843, Ljubljana 1961, str. 53–54; T. @igon, nav. delo, str. 13–15. 10 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain, {t. 52, 1776 str. 824. Glej tudi T. @igon, nav. delo, str. 16–20. 11 Rodbina Kleinmayr ima zasluge za ustanovitev prve tiskarne v Celovcu konec 17. stoletja. Tiskarna je bila ves ~as svojega delovanja v dru‘inskih rokah, zlato dobo pa je dosegla pod Ignacem Alojzem (Celovec, 1745 – @u‘emberk, 1802), ki se je v Ljubljano najverjetneje preselil leta 1778 ter kaj kmalu pridobil dovoljenje z Dunaja za ustanovitev tiskarne v mestu. Delo v njej je steklo ‘e spomladi leta 1782. Poleg redkih slovenskih knjig, med katerimi ne gre spregledati Linhartovega Mati~ka, je Kleinmayr tiskal predvsem v nem{~ini. Ve~ o rodbini Kleinmayr glej K. E. Newole, Die Offizin Kleinmayr in Klagenfurt bis zur Gründung der Zeitschrift “Carinthia”. V: Carinthia I, let. 144, Celovec 1954, str. 417–539; K. E. Newole, Die Offizin Kleinmayr in Klagenfurt seit der Gründung der Zeitschrift “Carinthia”. V: Carinthia I, let. 146, Celovec 1956, str. 295–403; B. Ber~i~, Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 72–76. 70 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 1797 v Ljubljani Merkische Laibacher Zeitung, od 1799 do 1800 Degotardische Laibacher Zeitung, od 1807 do 1813 pa Vereinigte Edel von Kleinmayr’sche und Leopold Eger’sche Laibacher Zeitung. Konec leta 1810 so Francozi zaradi nezadovoljivega {tevila naro~nikov na njihov uradni list Télégraph ukinili izdajanje nem{kega ~asnika Laibacher Zeitung.12 Prvotni na~rt je bil, da bi uradni list izhajal v francoskem, italijanskem, nem{kem in ilirskem jeziku, dejansko pa so ga tiskali v le treh izdajah, saj primerka ilirskega tiska do danes {e niso na{li. Po odhodu Francozov je leta 1814 spet za~ela izhajati Laibacherica, tokrat pod imenom Vereinigte Laibacher Zeitung, ki je leta 1821 dokon~no postal Laibacher Zeitung, tiskan v Kleinmayrjevih delavnicah. ̂ asnik, neke vrste uradni list, je prina{al najpomembnej{e politi~ne, dnevne in lokalne novice, feljtone, beletristi~ne sestavke, pesmi, biografije, gledali{ke novi- ce, poro~ila o literaturi itd. Priloga Inteligenzblatt pa je bila namenjena uradnim in privatnim sporo~ilom in oglasom. Med prilogami ~asnika velja omeniti {e: Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen (1804–1810 in 1814–1818), Illyrisches Blatt (1819–1849), Politi- sches Blatt (1848) in Blätter aus Krain (1857–1865). Leto 1800 je prelomnica na slovenskem ~asnikarskem podro~ju. Naslednjih 43 let je Fran Vatovec ozna~il kot “mednovi{ko obdobje”13. Vodnikove Lublanske novice, prvi slo- venski ~asnik, ki je med bralce pri{el leta 1797, je ob prelomu stoletja prenehal izhajati.14 Šele leta 1843 so kot strokovni list v sloven{~ini za~ele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice.15 Leopold Korde{ (1808–1879), v letih 1838 do 1840 ter leta 1844 urednik Carniolie,16 domovinskega ~asopisa in razvedrilnega lista za umetnost, gledali{~e in dru`abno `ivljenje (Carniolia. Vaterländische Zeitschrift und Unterhaltungsblatt für Kunst, Literatur, Theater und geseliges Leben),17 je na~rtoval izdajanje politi~nega periodi~nega glasila Kranjske ali Slovenske novice v slovenskem jeziku, ki bi ga spremljala literarna priloga Zora. Guverner Schmidburg (1799–1846),18 ki je pred tem brez vednosti 12 Ve~ o Télégraphu glej J. Tavzes, Slovenski preporod pod Francozi, Ljubljana 1929, tu str. 12. 13 Mednovi{ka doba je obdobje od zatona Vodnikovih Lublanskih novic leta 1800 do rojstva Bleiwei- sovih Kmetijskih in rokodelskih novic. “[…] to je ono medobdobje, ko je na slovenskih, ‘e zoranih ~asni{kih brazdah zavladal popolen molk, ko se je slov. beseda zatekla pod tujo ~asni{ko streho in so tuji listi odpirali na{im mo‘em svoje predale.” Glej F. Vatovec, 140 let slovenske ‘urnalistike, Maribor 1937, str. 9. 14 Lublanske novice so prina{ale predvsem zunanjepoliti~ne novice o najnovej{ih dogajanjih: o napole- onskih vojnah s pozivom urednika k obrambi domovine, sicer pa je Vodnik, razsvetljenec svojega ~asa, pisal tudi zabavne in pou~ne prispevke o kulturi, objavljal gospodarska poro~ila ter s tem pokrival najpomembnej{a podro~ja takratnega javnega ‘ivljenja. Ve~ o tem glej M. Miladinovi} Zalaznik, Das Revolutionsjahr 1848 in den Laibacher Blättern Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt und Kmetijske in rokodelske novice. V: Amann, Klaus; Lengauer, Hubert; Wagner, Karl (ured.), Literarisches Leben in Österreich 1848–1890, Wien–Köln–Weimar 2000; Böhlau Verlag, str. 601–623, tu str. 602. 15 O tej problematiki glej M. Miladinovi} Zalaznik, Das Revolutionsjahr 1848 …, str. 604–606. 16 Od 1. maja 1840 do 28. aprila 1843 je bil urednik Carniolie Franz Hermann von Hermannsthal (1799–1875). Ve~ o njem glej M. Miladinovi} Zalaznik, Franz Hermann von Hermannsthal. V: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), Ljubljana 2001, str. 238–239. 17 Ve~ o Carniolii glej M. Miladinovi} Zalaznik, Literarna in kriti{ka ustvarjalnost v nem{ki reviji Carniolia (Ljubljana, 1838–1844) s posebnim ozirom na domovinskost, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1994. 18 Baron Jo‘ef Kamilo Schmidburg je bil junija 1822 imenovan za de‘elnega guvernerja v Ljubljani. Delo je opravljal do leta 1840, ko je bil zaradi bolezni upokojen. Med {tevilnimi zaslugami ne moremo spregledati njegovih simpatij za slovenski narodni preporod. Schmidburg je bil {iroko razgledan in izo- bra‘en mo‘, ki se je kljub obilici upravnega dela zanimal za kulturno ‘ivljenje. Celo guvernerjeva hi{a je bila prizori{~e gledali{kih predstav. Peter Radics poro~a o igri, ki jo je Franz Jacomini napisal leta 1826 posebej za Schmidburga in njegovo dru‘ino ter so jo o~etu zaigrali kar otroci, pet h~era in sin. Glej P. Radics, Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Kulturbilder anläßlich der Eröffnung des Kaiser Franz Joseph-Jubiläumstheaters, Ljubljana 1912, str. 99–100. 71ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) {efa cenzurnega in policijskega urada na Dunaju dovolil izdajanje Carniolie, tokrat ni mogel odlo~iti sam. Pro{nja je romala na Dunaj, Sedlnitzky pa je tako posredno izvedel za Carniolio. Zahteval je pojasnila. Medtem ko se je Schmidburg pohvalno izrazil o Carniolii in njenem uredniku, pa sta bila gubernijski svetnik Wagner in policijski direktor Sicardi proti zamisli o izdajanju ~asnika v slovenskem jeziku, med drugim tudi zato, ker naj bi bil Korde{ po Metelkovem in Pre{ernovem mnenju premalo ve{~ sloven{~ine.19 Korde{ je kas- neje skupaj s tiskarjem Blaznikom prosil samo za dovoljenje za izdajanje literarnega glasila, vendar pa se Sedlnitzky te teme ni dotaknil nikoli; za nazaj je dovolil le izdajanje Carniolie, verndar le, ~e se bo dr`ala cenzurnih navodil. Prizadevanja Korde{a je nato nadaljeval tiskar Jo`ef Blaznik (1800–1872). Ker sta bila de`elni gubernij in Sedlnitzky gluha za njegove pro{nje, se je obrnil na Notranjeavstrijsko industrijsko in obrtno dru{tvo. S podporo kranjske delegacije v njem je 10. februarja 1843 Sedlnitzky izdal dovoljenje za izdajanje tehni~nega lista v slovenskem jeziku, katerega urednik je postal dr. Janez Bleiweis. Skupina treh duhovnikov, Janez Cigler (1792–1867), Ksaver Andrioli in Ignac Holz- apfel (1799–1868), si je sicer `e pred tem prizadevala za ustanovitev ilirskega tedenskega lista z naslovom Slavinja, ki bi izhajal vsak petek kot priloga ~asnika Laibacher Zeitung, vendar so bila njihova prizadevanja neuspe{na.20 Namesto Slavinje je smela {ele leta 1830 iziti Kranjska ~belica,21 ki je redno iz{la v prvih treh letih, ~etrti zvezek pa je pri{el na svetlo leta 1834. Peti zvezek je bil izdan {ele leta 1848, po petnajstletnem odmoru, h ~emur je veliko pripomogel tudi dunajski cenzor in nasprotnik ^belice Kopitar; to pa je bil obe- nem tudi zadnji zvezek ^belice. V tej t. i. mednovi{ki dobi so morali avtorji iskati mo`nosti, kjer so lahko objavljali, to pa so ponujali nem{ki listi. V Ljubljani Laibacher Zeitung s svojimi prilogami, med katerimi ne gre spregledati Laibacher Wochenblatta zum Nutzen und Vergnügen in njegovega nasled- nika Illyrisches Blatta, pomembna pa je tudi `e omenjena Carniolia, na Koro{kem in Štajer- skem pa so bili tovrstni ~asopisi Carinthia (Celovec, od 1811 dalje), Kärtnerische Zeit- schrift (Celovec, 1818–1835) ter gra{ki Der Aufmerksame (1812–1842). Ker v prvi polovici 19. stoletja {e ne moremo govoriti o nacionalni diferenciaciji, je toliko bolj razumljivo, da so v nem{kih ~asopisih, ki so se ukvarjali s kulturnimi, gospodarskimi, etnografskimi, do- moznanskimi in drugimi temami, objavljali tako slovenski kot nem{ki pisci.22 V za~etku 19. stoletja sta torej v Ljubljani izhajala dva nem{ka lista z istim naslovom Laibacher Zeitung. Prvega je izdajala Egrova, drugega pa Kleinmayrjeva tiskarna. Oba ~asnika sta se 2. julija 1807 zdru`ila v Vereinigte Edel von Kleinmayer’sche und Leopold Eger’sche Laibacher Zeitung. List je prina{al predvsem avstrijske pokrajinske “politi~ne” 19 SBL, Ljubljana 1925–1932, 1. zvez., str. 515. 20 V imenu “dru‘be nekaterih svetnih duhovnikov” so zaprosili za dovolitev ~asopisa Slavinja, pisanega v slovanskem jeziku, v kranjskem nare~ju. Na zahtevo Dunaja so idejni o~etje ~asopisa pripravili podrobno predstavitev Slavinje, v kateri so 15. oktobra 1824 zapisali: “Das herauszugeben beabsichtigte krainische Wochenblatt soll bloss ein literärisches Blatt seyn, daher keine politischen Neuigkeiten in selbes aufgenom- men werden […]” Slavinja naj bi bil domovinski list, ki pa v svojih prispevkih ne bi obravnaval le Kranjske, temve~ bi bi zajel vse Slovane. Glej J. Poga~nik, Zgodovina slovenskega slovstva II, Maribor 1969, str. 93– 96. 21 Miha Kastelic (1799–1868) je 8. januarja 1830 zaprosil ljubljanski gubernijski kolegij, naj mu dovoli izdajati zvezke “domorodnih poezij”. Samo po posredovanju naklonjenega guvernerja Schmidburga je Kastelic ‘e 11. februarja iz urada Sedlnitzkega dobil dovoljenje za izdajanje. 22 Vo{njak je v svojih Spominih zapisal: “V na{i hi{i smo med seboj navadno nem{ko govorili, toda znali smo tudi slovensko. ^utili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in drugimi.” Glej J. Vo{njak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 16. 72 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... novice ter pusta in skopa poro~ila o so~asnih dogodkih po Evropi. @e dve leti po zdru`itvi obeh listov, je ~asnik postal Vereinigte Laibacher Zeitung in ga je tiskal Kleinmayr. Leta 1804 je dobil Kleinmayrjev ljubljanski ~asnik tudi svoj dodatek, ~asopis za “zaba- vo in korist”, Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen.23 Do leta 1807 je imel tovrstno literarno prilogo tudi Egerjev ~asnik, imenovala pa se je Anhang der Laibacher Zeitung24 in je kazala na podobnost z Laibacher Wochenblattom. Stadelmannov ~asopis “za korist in zabavo” Ignaz Alois Kleinmayr (1745–1802), lastnik Kleinmayrjeve tiskarne, utemeljitelj tretje tiskarske delavnice v Ljubljani, je leta 1794 vodenje tiskarne prepustil svoji `eni Tekli, rojeni Lieber,25 sam pa se je preselil na posestvo v @u`emberku, kjer je imel papirnico. @e marca 1795 je Tekla Kleinmayr tiskarno za letno pla~ilo 800 goldinarjev in 50 odstotkov rabata od prodane zaloge v knjigarni oddala v najem Andreju Gasslerju,26 ki pa je leta 1804 prekinil najemno pogodbo z njo. Tekla se je za vodenje tiskarne in knjigarne v naslednjih letih pogodila z Jurijem Stadelmannom (ok. 1780–1807), po njegovi smrti leta 1807 pa je posle za kratek ~as spet vzela v svoje roke. Na vsesplo{no odprtost, razgledanost in inteligenco mo`a, ki je pred tem slu`boval v gra{ki licejski knji`nici, ka`e dejstvo, da je ne le nadaljeval z izdajanjem Kleinmayrjevega Laibacher Zeitunga, temve~ je za~el izdajati tudi literarno-znanstveno tedensko prilogo za pouk in zabavo Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen, ki jo je tudi urejeval. S tem tednikom je Ljubljana dobila novo zvrst lista, ki ga po definiciji Ivana Prijatelja lahko imenujemo ~asopis.27 Nova priloga Kleinmayrjevega ~asnika ni vsebovala politi~nih vesti, pa~ pa je prina{ala domoznanske, zemljepisne, zgodovinske in topografske ~lanke, biogra- fije, objave pesmi, kratke prispevke o gledali{~u, modi, zdravju in zdravljenju, anekdote, kratka poro~ila o knji`evnih novostih itd. Pri poro~anju o knji`nih novostih v ~asopisu pogre{amo smotern izbor, saj je Stadelmann o tovrstnih novostih razpravljal brez repa in glave. 23 V Ljubljani so ohranjeni vsi letniki ~asopisa. Vse letnike hrani knji‘nica Narodnega muzeja, ki ji je leta 1929 in 1931, kot je zapisano na katalo‘nem karton~ku, manjkajo~e letnike poklonil Otomar Bamberg (1848–1934), zadnji zasebni lastnik nekdanje Kleinmayrjeve tiskarne v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knji‘nica, ~asopisna ~italnica, hrani letnike 1804, 1805, 1814 (nepopolno), 1815 (nepopolno), 1816 (nepopolno) in 1817 ter 1818. 24 Nekatere {tevilke hrani knji‘nica Narodnega muzeja v Ljubljani, prilo‘eno letniku 1807 Laibacher Wochenblatta. 25 Glej B. Ber~i~, Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 74. Arko pa poro~a, da je Kleinmayr ‘e 23. marca 1789 tiskarno izro~il svoji ‘eni, katere o~e se je imenoval Lieber. Glej A. Arko, Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani, Ljubljana 1875, ponatis izdaje iz leta 1875 je leta 2000 izdal Trubarjev antikvariat, str. 21. 26 Podatki o rojstvu in smrti niso znani. 27 V sloven{~ini je razlika med izrazoma ~asnik in ~asopis malenkostna, predvsem je vezana na bolj ali manj arhai~no rabo. Raba besede ~asnik pe{a, sicer pa beseda pomeni tako kot ~asopis “dnevno ali tedensko glasilo za obve{~anje javnosti”. Ivan Prijatelj je med prvimi opozoril na terminolo{ki problem. Pravi, da je ~asnik namenjen v prvi vrsti politiki in {ele nato ostalim vpra{anjem kulturnega ‘ivljenja ter izhaja iz dneva v dan. ^asopisi se po njegovi oceni glede na namen, kateremu slu‘ijo, delijo na leposlovne ali knji‘evne in umetni{ke, dru‘inske ali zabavne, publicisti~ne ali revije ter v strokovne ~asopise. ^asopisi so tako “stalen in trden dokument kulture naroda.” Glej I. Prijatelj, Na{i ~asopisi. V: Ljubljanski zvon, letnik XXXVIII, Ljubljana 1918, str. 201–216, tu str. 201. 73ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Jurij ali nem{ko Georg Stadelmann je bil rojen okoli leta 1780 v Bregenzu ob Boden- skem jezeru, umrl pa je po ve~mese~nem bolehanju v Ljubljani leta 1807. Bil je tiskar, zalo`nik in ~asnikar ter, kot pravi Wurzbach, tudi pisatelj.28 Svoje prve korake v svet znanja je Stadelmann naredil v Constanzi in v Innsbrucku, svoj {tudij pa je dokon~al v Gradcu. Aprila 1802 je prevzel mesto praktikanta v licejski knji`nici v Gradcu: “Diese Stelle gewährte ihm reichliche Gelegenheit, seinen Wissensdrang zu befriedigen; er hatte sie eben auch aus dieser Absicht gesucht. Die Literatur des Mittelalters, worin die Bibliothek ziemlich gut bestellt war, und in dieser Richtung manches seltene Werk besaß, zog ihn zumeist an.”29 Leta 1804 je pri{el Stadelmann v Ljubljano, kjer je za Andrejem Gasslerjem prevzel v najem Kleinmayrjevo tiskarno in knjigarno, obenem pa je v njegove roke pre{lo tudi ured- ni{tvo Laibacher Zeitunga. O Stadelmannovem tiskarskem delovanju skoraj ni poro~il, ravno tako nimamo posebej evidentiranih njegovih morebitnih slovenskih tiskov. Sklepa- mo lahko, da je bila njegova dejavnost v prvi vrsti posve~ena izdajanju in urejanju ~asopisa ter knjigotr{tvu, medtem ko je tiskarstvo zaostajalo.30 @e prvega marca 180431 je za~el Stadelmann v Ljubljani izdajati prilogo Laibacher Zeitunga imenovano Laibacher Wochen- blatt zum Nutzen und Vergnügen (“als Zugabe zur Edel von Kleinmayerischen Laibacher Zeitung”). Wurzbach hvali Stadelmannov poeti~ni talent in navaja, da je v tisku iz{lo Stadel- mannovo delo Empfindungen eines österreichischen Patrioten bei der gänzlichen Befreiung Italiens.32 Stadelmann je bil izobra`enec z literarnim in znanstvenim ~utom. Zanimiv konji~ek, s katerim se je ukvarjal, je bilo zbiranje inkunabul,33 lesorezov ter sestavljanje seznama starih tiskov.34 Njegove izku{nje s ~asnikarskega podro~ja, ki jih je nabral `e v Gradcu pri urejanju literarne priloge splo{nega ~asnika za Notranjo Avstrijo,35 so bile zagotovo dobra dota na pot novoustanovljenemu Laibacher Wochenblattu. Kmalu po prihodu v Ljubljano se je Stadelmann spoprijateljil z J. A. Zupan~i~em (pod nem{kimi teksti se je podpisoval Johann Anton Suppantschitsch), zagotovo pa je imel stike tudi s Zoisovim krogom, o ~emer pri~a korespondenca med Kopitarjem in Zoisom.36 Prav stiki s Zoisom in njegovimi somi{ljeniki so pripomogli k temu, da je Stadelmann vzljubil cel kup preporodnih gesel, njegov list pa je, ~eprav pisan v nem{~ini, na neki na~in postal opora preporodu na Kranjskem. Veliko prijateljstvo, ki je vzklilo med Zupan~i~em in Stadelmannom, sicer sodelavcema pri ljubljanskem tedenskem listu, se ka`e v tem, da je Zupan~i~ prijatelju, umrlemu pri komaj 27-ih letih, posvetil pesem Elegie am Kirchhofe. Ein Todtenopfer für Stadelmann, objavljeno leta 1807.37 Poleg tega pa je Zupan~i~ v ~etrti {tevilki Laibacher Wochenblatta, 24. januarja 1807, objavil tudi ganljiv nekrolog prezgodaj preminulemu Stadelmannu: 28 Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaisertums Oesterreichs, Wien 1856–1891, 36. zvez., str. 321. 29 Ravno tam. 30 B. Ber~i~, nav. delo, str. 81. 31 Na predstrani izvoda, shranjenega v ~asopisni ~italnici v NUK-u, lahko preberemo sporo~ilo, zapisa- no v rokopisu, ki pravi, da izvodu ni prilo‘en list, ki je naznanjal, da bo iz{el Laibacher Wochenblatt: “Der Verleger der Edel von Kleinmayr’schen Laibacher Zeitung an das Publikum” List naj bi bil datiran: Laibach, den 28. Februar 1804, Georg Stadelmann, Verleger. Glej izvod v ~asopisni ~italnici, signatura 39739. 32 Wurzbach, nav. delo, 36. zvez., str. 322. 33 Glej F. Kidri~, Zgodovina slovenskega slovstva od za~etkov do Zoisove smrti, Slovenska Matica, Ljubljana 1929–1938, str. 385. 34 SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 434. 35 Wurzbach, nav. delo, 36. zvez., str. 321. 36 Korespondenca je ohranjena v prepisih Ivana Prijatelja. Ve~ o tem glej F. Kidri~, nav. delo, str. 385. 37 SBL, 3. zvez., str. 434. 74 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... “Am 15. d. M. früh Morgens gegen 7 Uhr starb allhier Herr Georg Stadelmann, Pa- chtinhaber der Edel v. Kleinmayerischen Buchhandlung und Buchdruckerey in der Blüthe seiner Jahre, nach einem dreimonatlichen Krankenlager […] Erschöpfende Kenntnisse in der Bibliographie, in der Geschichte der Literatur des Mittelalters, mit vorzüglicher Hinsi- cht auf die lateinischen Dichter derselben Zeit, Geschmack, Scharfsinn, und kritische Grün- dlichkeit machten ihn zum achtungswerthen Literator. Allein theurer war er seinen Freun- den noch als Mensch; denn das Liebenswürdige und Gefällige in seinem Umgange, das Interesse seiner Gespräche, seine Bescheidenheit und sein stets reger Sinn für jeden Genuß des Lebens machten ihn bald Jedermann zum Freunde […] Theuer war er dem ganzen Pu- blikum; denn die kritische Auswahl von Daten, und die pragmatische Zusammenstellung derselben, die sein Zeitungsblatt zu einem der besten im Inlande erhoben, zeigen in ihm klar den denkenden Forscher der Zeitgeschichte, und erschweren seinen Verlust allgemein.”38 Stadelmannova uredni{ka politika V Laibacher Wochenblattu je Stadelmann videl neke vrste “morali~ni tednik”. List se je od vseh ostalih tedanjih ljubljanskih ~asopisov bistveno razlikoval predvsem po tem, da ni prina{al novic o politi~nih dogodkih. Bil je literarno-znanstvena priloga uradne Laibache- rice, ki so jo {e najbolj od vsega zanimale domoznanske teme, obenem pa je bila temeljna naloga tednika, da bralcem posreduje znanje, jih podu~i in jim pribli`a nekatere pomembne dogodke iz doma~e zgodovine, predstavi pomembne osebnosti, `ive~e na Kranjskem, jih seznani z naravnimi znamenitostmi, obenem pa jih zabava s kraj{imi zbadljivimi epigra- mi,39 mislimi in anekdotami, ~lanki o modi in izumih. Sem in tja sre~amo v Laibacher Wochenblattu tudi poro~ila o gledali{~u in novih knji`nih izdajah, vendar pa pri tovrstnem poro~anju posebne sistematike ni opaziti. Stadelmann v svojem listu ni skrival, da je nem{ke krvi, {e ve~: bil je tudi pod mo~nim vplivom vedno bolj prisotne nem{ke narodne zavesti, o ~emer pri~ajo nekateri ~lanki. Sta- delmann tako `e v prvi {tevilki Laibacher Wochenblatta iz leta 1804 ostro protestira proti ~lanku, ki ga je objavil Prager Zeitung, v katerem neznani avtor predlaga, da bi se Nemci in Francozi najla`je pobratili in spoznali z izmenjavo svojih otrok, ki bi se tako priu~ili tudi jezika: francoski otroci nem{kega in obratno. Stadelmann je opozoril na dejstvo, da nem{kemu o~etu pa~ ne more biti vseeno ali mu vrnejo francoskega ali nem{kega otroka. V prispevku z naslovom Bemerkungen über ein Sprachbildungsmittel der Grenznachbarn verschiedener Nationen, podpisan z G. St., pa pi{e: “Die Prager Zeitung, und mit einigen Zusätzen auch ein ausländisches Journal empfeh- len als ein sehr taugliches Sprachbildungsmittel den Gränznachbarn verschiedener Natio- nen ihre Kinder wechselseitig zur Erziehung auszutauschen […] Diesen Vorschlag jenen deutschen Provinzen zu machen, kann der Geist Herrmanns keinem Deutschen eingeben. Ich glaube, jede Nation soll das reine Gepräge ihrer Herstammung erhalten, und zwey verschie- dene Nationen fraternisieren, heisse so viel, als beyde zusammen in ein characterloses Zwittergeschöpf umbilden […] Krain gränzt an Italien, und Croatien, ich frage den Verfas- ser der Notiz, mit welcher Nation räth er die Jugend von Krain auszutauschen?”40 38 Laibacher Wochenblatt, {t. 4, 24. 1. 1807, nepaginirano. 39 Na primer: “Frau Liebereich pflegt stets zu sagen: / Ein wahrer Engel ist mein Mann, / Doch Niemand glaubt daran, / Weil Engel keine Hörner tragen.” Laibacher Wochenblatt, {t. 18, 1805, nepaginirano. 40 Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 1804, nepaginirano. 75ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Svoja stali{~a je Stadelmann razkril {e nekajkrat. V 15. {tevilki iz leta 1804 je tako ponovno ogor~eno reagiral na pisanje tokrat francoskega lista Journal de Paris, ki je poro~al, da se francoski jezik v Nem~iji vedno bolj dviga na raven univerzalnega jezika.41 Leta 1806 je v 33. in 34. skupni {tevilki v prispevku z naslovom Ein Wort über die Deutschen branil Nemce pred o~itkom, da propadajo.42 Ravno tako je Stadelmann ve~krat spregovoril o svoji antipatiji do francoske revolucije, vendar pa je o Napoleonu vseeno vedno pisal spodobno in brez neumestnih `aljivk.43 O izredni {irini, odprtosti in izobra`enosti mo`a, ki je urejal Laibacher Wochenblatt govori tudi to, da njegov nem{ki nacionalizem nikoli ni postal napadalen. @e v ~lanku o zamenjavi otrok44 je spregovoril o narodni vzgoji ne le za Nemce, temve~ za prav vsak narod, ki naj dobi ~isti zna~aj svojega porekla. V drugi {tevilki svojega tednika45 je najavil, da je naloga Laibacher Wochenblata, da objavlja drobce iz pokrajinske zgodovine46 ter najrazli~nej{e `ivljenjepise zaslu`nih Kranjcev.47 Veliko jih je pri{lo izpod Zupan~i~evega peresa.48 Svoje napovedi iz druge {tevilke se je Stadelmann dr`al, poleg tega pa so se prispevki, ki jih je objavljal, dotikali tudi najrazli~nej{ih tem o Slovanih na splo{no,49 o zanimanju tujcev za Kranjsko ali pa so govorili o kranjski literarni preteklosti in sedanjosti. Leta 1806 v 25. in 26. {tevilki, ki sta iz{li v eni skupni {tevilki, naletimo na naslov Vaterländische Literatur. Vorläufige Nachricht von dem krainerischen Wörterbuche des Herrn Professors Valentin Vodnik zu Laibach.50 Vodnik se je precej ~asa posve~al slovarju, s katerim se je za~el resneje ukvarjati v 90-ih letih 18. stoletja. Odlo~il se je – za razliko od Kumerdeja – le 41 Ravno tam, {t. 15, 1804, nepaginirano. “Neulich theilte das Journal de Paris die große Neuigkeit mit, da sich die französ. Sprache in Deutschland immer mehr zur Universalsprache erhebe, daß man in den Gesellschaftszirkeln überein gekommen sey, nur Französisch zu sprechen u. s. w.” 42 Ravno tam, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. 43 ^lankov o Francozih je veliko. Stadelmann objavlja tudi biografije velikih francoskih mo‘, na primer: Miszellen zur Charakteristik der Zeitgeschichte. Biographische Notizen vom Prinzen Bernadotte. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. 44 Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 1804, nepaginirano. 45 Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 1804, nepaginirano. 46 Nekateri naslovi: Etwas über die Buchdruckerkunst in Krain (Laibacher Wochenblatt, {t. 3, 1804, nepaginirano); Beytrag zur Länderkunde. Das Herzogthum Gottschee (Laibacher Wochenblatt, {t. 6, 1804, nepaginirano); Völkerbeschreibung der österreichischen Monarchie (Laibacher Wochenblatt, {t. 10 in na- slednje {tevilke, 1804, nepaginirano); Beytrag zur Länderkunde. Istrien (Laibacher Wochenblatt, {t. 20–26, 1804, nepaginirano). 47 Nekateri naslovi: Fragmente aus der Geschichte von Krain. Fragment einer Biographie Herberts Freyherrn v. Auersperg (Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 1804, nepaginirano); Biographische Fragmente zur Geschichte von Krain. Georg Slatkoina (Laibacher Wochenblatt, {t. 31, 1805, nepaginirano); Beiträge zur Landeskunde und Geschichte von Krain. Thomas Chrön, Bischof zu Laibach (Laibacher Wochenblatt, {t. 39, 1805, nepaginirano). 48 Herbert Auersperg (Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 1804, nepaginirano); Toma‘ Hren (Laibacher Wochenblatt, {t. 39, 1805, nepaginirano); Johann Ludwig Schönleben (Laibacher Wochenblatt, {t. 4, 1804, nepaginirano). 49 Konec novembra 1806 je Laibacher Wochenblatt objavil v svoji 53. in 54. {tevilki sporo~ilo Nach- richt an die Freunde der Slavischen Literatur, v katerem je J. Kopitar opozoril na potrebo dopisovanja in sodelovanja z zunanjimi slavisti ter pozval rojake, naj za~no sodelovati z Dobrovskim in z njegovim ~asopisom Slavin. “Er [Dobrovský] giebt eine Zeitschrift heraus, unter dem Titel: Slawin, Bothschaft an alle Slavischen Völker, oder Beyträge zur Kenntniß der Slavischen Literatur nach allen Mundarten […] Der Bothe aus Böhmen wünscht sich, seinem Meister auch aus Krain welche Rückbothschaft mitzubringen, und wir laden daher unsre verehrten Landsleute ein, ihr Scherflein zu dieser wichtigen und folgereichen Anstalt beyzutragen.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 53–54, 1806, nepaginirano. 50 Laibacher Wochenblatt, {t. 25–26, 1806, nepaginirano. 76 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... za nem{ko-slovenski slovar, vendar pa je delo ostalo v rokopisu. Poleg Laibacher Wochen- blatta leta 1806 so o Vodnikovem slovarskem delu poro~ali tudi drugi ~asopisi: leta 1802 Patriotisches Tagblatt iz Brna, leta 1807 dunajski Intelligenzblatt der Annalen der deut- schen Literatur des deutschösterreichischen Kaiserthums, o slovarju pa je leta 1806 poro~al tudi Vodnik sam v pismu ^ehu Dobrovskemu.51 Istega leta {tevilki 33 in 34 prineseta {e eno zanimivo objavo: Historische Fragmente über die krainerische Poesie. Avtor prispevka je podpisan z inicialkami A. S., vendar pa zlahka prepoznamo pisanje J. A. Zupan~i~a. Med drugim avtor omenja slovensko ljudsko slovstvo, spregovori o Pohlinu in Linhartu ter navaja slovenske naslove. Poro~a pa tudi o gledali{~u v Ljubljani, in sicer o Kotzebujevem Hahnenschlagu, ki ga je leta 1803 za slo- venski oder priredil Jernej Kopitar, sklepne verze je prevedel Valentin Vodnik, uprizorili pa so ga otroci na ljubljanskem stanovskem odru: “Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel Tinzhek Petelinzhek mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache, und sehr viel Nai- ves aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, daß dieses artige Stück noch Manu- script ist.”52 Zupan~i~ nadaljuje z literarnimi prispevki, ki jih ne ceni preve~, saj njihova poeti~na vrednost ni vredna omembe,53 v nadaljevanju pa ori{e nastanek in izid Vodnikovih Pesmi za poku{ino: “Seit einigen Jahren erschienen in den krainerischen Kalendern und Zeitungen auch einige einzelne Gedichte, die ihr Verfasser nun sammelte und in diesem Jahre herausgab. Sie heißen: Pé∫me sa pokú∫hino. Richtige Darstellung der Laune und des Charakters der Nation, und ein rein slavischer, der Natur getreuer Ausdruck bestimmen den Werth dieser lesenswürdigen Gedichte, wie es sich auch von ihrem für die Ausbildung unseres Dialektes so thätigen Verfasser nicht anders erwarten ließ.”54 Med posebej zanimive prispevke iz ~asa Stadelmannovega urednikovanja sodi Zupan- ~i~ev ~lanek o slovenskem ljudskem slovstvu in prevod pesmi o Pegamu in Lambergarju, objavljen leta 1806 v 37. {tevilki tednika (Übersetzung des krainerischen Volksliedes von dem Turniere zwischen dem Ritter Lamberg und Pegam). V uvodu, ki govori o ljudskem blagu na splo{no ter spregovori o prevodu slovenske ljudske pesmi v nem{~ino, je avtor zapisal: “Volkslieder bezeichnen jedesmal mehr oder weniger treffend den eigenthümlichen Geist und Character der Nation, von der sie gefunden werden; und sind daher kein unwichti- ger Beytrag zur Kenntniß der Sitten, und des Fortschreitens der Cultur, und des Geschmac- kes in einem Lande […] Das Lied von Pegam wird in Oberkrain, besonders in Katzenstein, wo Christoph Lamberg hauste, noch vielfältig gesungen […] Die gegenwärtige Übersetzung ist beynahe wörtlich getreu, und macht auf alles Verdienst eigenartiger Behandlung Verzi- 51 Glej SBL, Ljubljana 1980–1991, 4. zvez., str. 514. 52 Laibacher Wochenblatt, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. August Kotzebue (1761–1819) je bil v svojem ~asu zelo popularen avtor zabavnih odrskih del. Napeta zgodba in muzikalna zasnova brez idejne in miselne globine so zna~illne tudi za Tin~ka Petelin~ka, igro, postavljeno v me{~ansko okolje. 53 Navaja na primer Shtiri pare kratkozha∫nih novih pesmi: Od Paula Knobelna skovane, Inu Krajnzam sa ∫pomin dane. Einige dieser Lieder kann Niemand lesen, ohne zu erröthen, und ihr poetischer Werth ist unter aller Beurtheilung. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 33–34, 1806, nepaginirano. 54 Ravno tam. 77ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) cht. Die schmucklose Einfalt, welche den Charakter des Volksliedes ausmacht, ist sorgfältig beybehalten […] ”55 Poro~ila o gledali{~u v Ljubljani se v Stadelmannovem ~asu v Laibacher Wochenblattu pojavijo velikokrat,56 urednik pa je dobro skrbel tudi za geografska in etnografska poro~ila. K prvim tako spadajo prispevki o doma~ih57 in mestoma tudi o tujih de`elah,58 k drugim pa najrazli~nej{e etnografske zanimivosti, na primer zna~ilnosti ljudi, `ive~ih v habsbur{ki monarhiji (Völkerbeschreibung der österreichischen Monarchie),59 v enajsti {tevilki pa med drugim spregovori tudi o obla~enju Kranjcev (Characteristik der Winden und Krainer in körperlicher Hinsicht. – Kleidungsart).60 Poleg na{tetega najdemo v Stadelmannovem Wochenblattu {e pesmi, ki prihajajo izpod peres J. A. Zupan~i~a in J. G. Fellingerja (1781–1816), naletimo pa tudi na pesmi nem{kih avtorjev, na primer Goetheja in Wielanda, prispevke s podro~ja ekonomije, zabavne in razve- drilne prispevke (npr. o `enskih karakternih potezah, ki se v nadaljevanjih iz {tevilke v {tevilko pojavljajo v letniku 1805), anekdote, zabavne spise itd. Stadelmann sicer ni obja- vljal pesmi in prispevkov v slovenskem jeziku, v vsem ~asu njegovega uredni{tva ne najde- mo v njegovem listu niti ene same slovenske rime,61 vendar pa mu kljub temu ne moremo o~itati, da ni podpiral slovenskega preporoda. Stadelmannovi sodelavci Podobo Laibacher Wochenblatta v prvih letih njegovega izhajanja je sooblikovalo nekaj zaslu`nih mo`. Med njimi ne gre spregledati `e ve~krat omenjenega profesorja na celjski gimnaziji J. A. Zupan~i~a, ob njem moramo izpostaviti {e Franca Antona Breckerfelda, posred- no pa sta na nastajanje, vsebino in obliko lista vplivala tudi baron @iga Zois in Valentin Vodnik, nekatere ~lanke – veliko smo jih `e nanizali – ki so imeli informativno funkcijo in so vplivali ter bili pomembni tudi za slovenski preporod, pa je prispeval Stadelmann sam. Zupan~i~ (1785–1833)62 je bil leposlovec, zgodovinar in potopisec. Sprva se je pre`ivljal kot doma~i u~itelj pri gra{~aku Fr. K. baronu Hallerju-Hallersteinu na Raki, zatem je decem- 55 Laibacher Wochenblatt, {t. 37, 1806, nepaginirano. Ve~ o Pegamu in Lambergarju glej A. Janko, Johann Anton Suppantschitsch / Janez Anton Zupan~i~ (1785–1833) – Bedeutung und Grenzen seines literarischen Werkes. V: Mádl, Antal; Motzan, Peter (ured.): Schriftsteller zwischen (zwei) Sprachen und Kulturen, München 1999, str. 59–68. 56 Laibacher Wochenblatt, {t. 10, 1804, nepaginirano. “Da dieses Blatt inskünftige von Zeit zu Zeit kurze kritische Theateranzeigen enthalten wird, so mag es nicht überflüßig seyn, eine Übersicht der Mitglie- der unserer Schaubühne voraus zu schicken.” 57 Zupan~i~ev prispevek Fragmente aus der alten Geographie. Über das alte Nauportum (Laibacher Wochenblatt, {t. 7, 1805, nepaginirano); Breckerfeldov prispevek Topographischer Beytrag zur Länderkun- de von Krain. Möttling (Laibacher Wochenblatt, {t. 43, 1805, nepaginirano) itd. 58 Na primer: Länder- und Völkerkunde. Etwas über die deutschen Kolonien bey St. Petersburg (Laiba- cher Wochenblatt, {t. 8, 1806, nepaginirano); Länderkunde. St. Domingo (Laibacher Wochenblatt, {t. 14, 1805, nepaginirano). 59 Laibacher Wochenblatt, {t. 10, 1804, nepaginirano. 60 Ravno tam, {t. 11, 1804, nepaginirano. 61 Kot zanimivost navajam, da je na primer celo ljubljanski tiskar Merk, ki je od leta 1788 do najkasneje 1797 izdajal Kleinmayrju konkuren~ni Merkische Laibacher Zeitung, 21. novembra 1789 v 93. {tevilki svojega lista objavil uvodni slovenski verz posve~en slavnemu junaku Loudonu [Laudon je napa~en zapis imena], osvoboditelju Beograda pred Turki: Shivite jenu pite / Lubleni Lublanski Ludie / Vukaite, vekajte / Thu Laudonov ve∫elje. Glej Merkische Laibacher Zeitung, {t. 93, 1789, nepaginirano. 62 Ve~ o njem glej A. Janko, nav. delo (glej op. 55). 78 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... bra 1807 nastopil slu`bo kot provincionalni suplent za zgodovino in zemljepis, se leta 1808 priglasil za brambovca, nakar ga je pot vodila na Dunaj, kjer je `ivotaril,63 in ga kon~no pripeljala v Celje, kjer je na gimnaziji pou~eval zgodovino, zemljepis, matematiko, prirodo- slovje, fiziko in gr{~ino. Javno se je za~el Zupan~i~ udejstvovati najprej v leposlovju. Njegovi zgodnji prispevki veliko obetajo, ka`ejo pa vpliv Nemcev: Klopstocka, Matthiso- na, Höltyja in Schillerja. V Stadelmannovem listu je dobil prilo`nost za objavo svojih pesmi in drugih prispevkov. Poleg smisla za poezijo in dramatiko je kazal tudi navdu{enje za zgodovinopisje. V 32. {tevilki Laibacher Wochenblatta iz leta 1807 je pozval oblastva, gra{~ake in duhov{~ino ter druge prijatelje domoznanstva, naj mu posredujejo (njemu oseb- no ali uredni{tvu) morebitne podatke o zgodovinskem in narodopisnem gradivu, da le-to ne bi utonilo v pozabo.64 Pod vplivom Herderja je Zupan~i~ opozoril na ljudsko blago, ki ga je treba ohraniti prihodnjim rodovom kot dragoceno izro~ilo, ki pripoveduje zgodbo o narodni zgodovini in zna~aju. Vodnik mu je izro~il svoj iz ve~ ina~ic sestavljen ep o Pegamu in Lambergarju, ki ga je Zupan~i~ prevedel v nem{~ino, ga objavil s kraj{im uvodom leta 1806 najprej v Laiba- cher Wochenblattu, nato pa leta 1807 {e v samostojni bro{urici z naslovom Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam. Sodelavec ljubljanskega tednika je Zupan~i~ ostal tudi v letih od 1814 do 1818, kasneje pa je objavljal v Illyrisches Blattu. Franz Anton Breckerfeld65 je bil rojen leta 1740 v Starem gradu blizu Novega mesta, izhajal je iz plemenite dru`ine in je bil, vse dokler njegove `ivljenjske poti leta 1807 ni pretrgala smrt, veliki ljubitelj in zbiratelj narodnega blaga. Kot prakti~en poljedelec se je ukvarjal z gospodarskimi vpra{anji, marljivo je zbiral leksikalno gradivo (slovenska imena rastlin, pti~ev in rib), slovenske pregovore ter izraze za najrazli~nej{a dela (tkanje, oranje itd.). Skupaj z Zupan~i~em sta za~ela v Laibacher Wochenblattu `e v prvem letniku (1804) objavljati najrazli~nej{e domoznanske in zgodovinske ~lanke, ki so se v nadaljevanjih pojavljali v listu pod naslovom Fragmente aus der Geschichte von Krain. Zupan~i~ je tu objavljal predvsem `ivljenjepise znanih in zaslu`nih mo`, Breckerfelda pa so bolj zanimale topografske in zgodovinske teme, zanimiv je npr. njegov prispevek o zgodovini Istre,66 ki je v nadaljevanjih izhajal v ve~ {tevilkah.67 Maksimilijan Wurzbach prevzame uredni{tvo Urednik Laibacher Wochenblatta Stadelmann je 15. januarja 1807 za vedno zaprl o~i. Uredni{tvo je po njegovi smrti prevzel Maksimilijan Wurzbach (1781–1854),68 o~e avtorja biografskega leksikona Konstantina Wurzbacha. Maksimilijan je bil sin avstrijskega stot- nika Samuela Wurzbacha. Prve korake v svet znanja je naredil v Ljubljani, kjer je bil v gimnaziji so{olec Jerneja Kopitarja,69 zatem pa je {tudiral na Dunaju in je bil 2. junija 1806 promoviran za doktorja prava. Leta 1809 je odprl odvetni{ko pisarno v Ljubljani. 63 Iz denarne zadrege mu je ~esto pomagal Kopitar. 64 Laibacher Wochenblatt, {t. 32, 8. 8. 1807, nepaginirano. 65 Zanimivo, vendar ne presenetljivo je, da Wurzbach Breckerfelda v svojem biografskem leksikonu ne navaja. Ob dejstvu, da veliki leksikograf tudi Leopoldu Korde{u v svojem delu ni namenil niti besedice, nas ne sme presenetiti, da neomenjen ostane Breckerfeld. 66 “Das Land ist gebirgig; hat viele, gute, edle Weine; vortreffliches Öhl; einen nicht undankbaren Boden, schmackhaftes Obst, und für das Vieh, besonders für Schafe, gar wohl geeignete Weiden […]” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 20, 1804, nepaginirano. 67 Laibacher Wochenblatt, {t. 20–26, 1804. 68 Ve~ o Maksimilijanu Wurzbachu glej Wurzbach, nav. delo, 59. zvez., str. 25–26. 69 SBL, Ljubljana 1980–1991, 4. zvez., str. 726. 79ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) V dru`abnosti naklonjeno hi{o Wurzbachovih je med drugimi zahajal tudi Pre{eren, ki je nedvomno poznal oba Maksimilijanova sinova, Karla in Konstantina, ki sta pripadala krogu svobodomiselne mladine.70 Maksimilijan je pisal nem{ke pesmi, leta 1807 prevzel uredni{tvo Laibacher Wochenblatta, pozneje pa vanj po{iljal svoje pesnitve. Sprva je Wurzbachu {e nekako uspevalo, da je list obdr`al na prej{nji kvalitetni ravni. Med pesni{kimi stvaritvami so v ospredje stopali prispevki {tajerskega ~astnika Johanna (Gustava) Georga Fellingerja (1781–1816). Fellinger je {tudiral pravo v Gradcu, bil vzgoji- telj na gradu Blagovni pri Celju, stopil v vojake in nato pri{el kot nadporo~nik in konskrip- cijski revizor v Postojno. V Celovcu je v letih med 1810 do 1814 ob~eval z Urbanom Jarnikom (1784–1844) in prevedel ve~ njegovih pesmi. V rokopisu je Fellinger zapustil opis Postojnske jame. Fellingerjevo `ivljenje je bilo kratko. Leta 1809 so ga v bitki na Piavi zajeli Francozi, {e pred tem pa si je na bojnem polju po{kodoval desno oko. Te`ave z vidom in s tem povezana nezmo`nost udejstvovanja na bojnem polju pa tudi zavrnitev njegove pro{nje za civilno slu`bo so botrovale temu, da je zapadel v melanholijo, ki mu je naposled, v starosti komaj 35 let, uni~ila `ivljenje. Fellinger ni pisal le pesmi – njegova pesni{ka zbirka Gedichte71 je iz{la v Celovcu 1819 in 1821 s spremno besedo dr. J. G. Kumpfa,72 pisal je tudi drame, igre, tragedije, v tisku pa je leta 1808 v Gradcu iz{lo njegovo pisanje Abgerissene Scenen aus der Geschichte der Men- schheit. Ein Gesuch.73 V Laibacher Wochenblattu je objavljal pesmi vse od leta 1806 dalje, njegovi zanimivi prispevki pa so: Freundschaft und Frohsinn,74 Perioden der Jugendschwärmerey,75 Gedanken eines frohen Schwärmers,76 Menschenkraft und Menschengeist; Ode,77 Sehnsucht.78 Poleg Fellingerja je bil zaslu`en za podobo lista tudi Zupan~i~, ki je {e naprej skrbel za objave topografskih in zgodovinskih ~lankov, sam pa je ~esto prispeval biografske drobtini- ce. Med zanimivej{imi prispevki je {e Zoisov ~lanek o ~love{ki ribici, objavljen v 29. {tevilki leta 1807.79 Tako je Stadelmannov list tudi pod Wurzbachom nekaj ~asa {e zaslu`il ime po glavnem mestu slovenske pokrajine. Toda vseeno so se ~asopisni stolpi~i vedno bolj polnili s prispevki o tujih de`elah, domoznanstvo se je umikalo v ozadje. 70 Ravno tam. 71 V 35. {tevilki Laibacher Wochenblatta, 21. avgusta 1818, naletimo na oglas, ki vabi bralce, da Fellingerjeve Pesmi naro~ijo v prednaro~ilu v Kornovi knjigarni v Ljubljani, v 41. {tevilki istega leta pa neznani avtor, podpisan kot –mm– v prispevku Fellingers Werke hvali Fellingerjev pesni{ki opus: “[…] die lyrischen Gedichte sind die eigentliche Sphäre seines Genius, Gedankenfülle, Reichtum der Bilder, ein tiefes zartes Gefühl, das mit holder Gemütlichkeit sich den Gegenständen hingiebt und liebend auf ihnen verweilt, charakterisieren seine Geistesprodukte […]” 72 Dr. Kumpf je ob Fellingerjevi prezgodnji smrti prijatelju posvetil nekrolog in ga objavil 30. decembra v 51. {tevilki Laibacher Wochenblatta. Johann Gottfried Kumpf (1781–1862) je bil zdravnik in pisatelj, rojen in umrl v Celovcu. Leta 1818 je ustanovil Kärtnerische Zeitschrift. Pred tem se je bolj posve~al zdravni{ki praksi, sicer pa je Kumpf izdajatelj Fellingerjevih pesmi (1819, 1821) v dveh zvezkih. Glej Wurzbach, nav. delo, 13. zvez., str. 372. 73 Wurzbach, nav. delo, 4. zvez., str. 170. 74 Laibacher Wochenblatt, {t. 40, 3. 10. 1807, nepaginirano. 75 “Tausend ferne Welten schwimmen / Durch den blauen Ozean, / Kleine Flockenwölkchen glimmen, / Lieblich schwebt der Mond heran, / Weißer Nebel deckt die Hayne, / Und im fahlen Dämmerscheine / Ruht der große Schöpfungsplan […]” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 41, 10. 10. 1807, nepaginirano. 76 Ravno tam, {t. 51, 19. 12. 1807, nepaginirano. 77 Ravno tam, {t. 4, 23. 1. 1808, nepaginirano. 78 Ravno tam, {t. 20, 4. 5. 1808, nepaginirano. 79 Zois se je zavzeto zanimal za ~love{ko ribico in je imel ponavadi vsaj dva ‘iva primerka Proteusa anguinusa v svojem kabinetu. V korespodenci je Zois ribice imenoval sirene. Glej SBL, Ljubljana 1980– 1991, 4. zvez., str. 838. 80 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... Kopitar pi{e Zoisu: “Ni~ ve~ kranjskega ni v tem listu.” @e peti letnik (1808) ljubljanskega tednika je bil tak, da v njem skorajda ni bilo ve~ prepoznati Stadelmannovega domoznanskega koncepta. Tik pred bo`i~em, 23. decembra 1808, je tako Kopitar pisal Zoisu: “Primerek Laibacher Wochenblatta je tudi med /Va{imi/ slovanskimi knjigami, in sicer do 1808, ko ni dobil Wurzbach ni~ ve~ kranjskega, ampak je ponatiskoval le severnonem{ke zabavne liste.”80 Menda sam Zois letnika 1808 sploh ni ve~ prejemal. Wurzbach se je z izdajanjem trudil do sredine maja 1809 (zadnja ohranjena {tevil- ka v knji`nici Narodnega muzeja nosi datum 13. maj 1809),81 nato pa za pol leta prekinil izdajanje, sedmi letnik pa je zopet normalno iz{el leta 1810, zadnja {tevilka tega letnika je iz{la 30. novembra. Nekateri naslovi iz leta 1808 pri~ajo o slabi uredni{ki politiki in dobesednem kopiranju tujih zabavnih tiskov: Über Humanität und humane Kriterien; Wirkung der Musik auf die Thiere,82 Die Thiere wissen die Erdbeben vorher,83 Parodien über die Liebe, Ehe und Freund- schaft,84 Die Macht der Liebe,85 Bruchstücke einer Reise durch Spanien im Jahr 1802,86 Ueber die indianischen Völkerschaften an der östlichen Grenze von Peru,87 Ueber das Hutabnehmen beym Grüßen,88 Sprache des Herzens89 itd. Še bolj nas preseneti {esti letnik Laibacher Wochenblatta. Vsako soboto prinese ~asopis med bralce `e prej omenjene suhoparne teme, obenem pa ob~asno objavlja tudi pesmi s podro~ja brambovske lirike ter prispevke pre`ete z nem{kim nacionalizmom. Slovenska preporodna miselnosti postane na straneh lista prava redkost. V peti {tevilki leta 1809, iz{li 4. februarja, objavi Laibacher Wochenblatt pesem Germa- nia, ki bi jo utegnili zagovorniki slovenske preporodne miselnosti razumeti kot pravo izzi- vanje.90 G e r m a n i a “Verzweifle nie,” ruft in der Deutschen Brust Der Wahrheit, und des Rechtes Götter-Stimme […] In Grüften schläft der Auferstehung Keim, Der sich am Sonnenlicht, zur kräft’gen Frucht entfaltet; In Deutscher Brust ruht so die neue Welt, Und Deutsche Kraft wird herrlich sie gestalten, Den nimmer weichet von dem Volk die Kraft, Das seinem Fürsten treu, in sich nur Rettung sucht.” 80 F. Kidri~, nav. delo (glej op. 33), str. 387. 81 Kidri~ kot zadnjo ohranjeno {tevilko navaja {tevilko z dne 15. aprila 1809. Knji‘nica Narodnega muzeja hrani {tevilke do sredine maja 1809, poleg tega pa je Laibacher Wochenblatt izhajal tudi {e leta 1810. 82 Laibacher Wochenblatt, {t. 2, 9. 1. 1808, nepaginirano. 83 Ravno tam, {t. 3, 16. 1. 1808, nepaginirano. 84 Ravno tam, {t. 4, 23. 1. 1808, nepaginirano. 85 Ravno tam. 86 Ravno tam, {t. 19–20, 7. 5. 1808, nepaginirano. 87 Ravno tam, {t. 36, 3. 9. 1808, nepaginirano. 88 Ravno tam, {t. 37, 10. 9. 1808, nepaginirano. 89 Ravno tam, {t. 51, 17. 12. 1808, nepaginirano. 90 Prim. F. Kidri~, nav. delo, str. 387. 81ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) V trinajsti {tevilki (15. april 1809) sta se zvrstili {e dve podobni pesmi: Aufruf an Kar- nioliens Heldensöhne in pesem An Se. König. Hoheit den Erzherzog Ferdinand, ki so jo brambovci peli na glasbeni akademiji v Krakovu 16. marca 1809 in govori o avstrijskih narodih, ki so kljub razli~nim jezikom in obleki ena slo`na nacija, {e posebej, ~e jih ogrozi sovra`nik: “Und wo die Feinde stolz und hoch Nur trennen, schmähen, drohn, Sind Oesterreichs Völker stolzer noch, Nur eine Nation, Sie ruft geschlungen Hand in Hand: Hoch lebe Oesterreichs Ferdinand!”91 Francozi ukinejo “Laibacherico” in z njo prilogo za “zabavo in korist” Vse bolj je bilo v Laibacher Wochenblattu ~utiti tudi prisotnost Napoleona v Evropi. Tednik je tako `e 4. marca 1809 v svoji deveti {tevilki posvetil ~lanek Napoleonovi ideji univerzalne monarhije Sind Universal-Monarchien auf die Dauer möglich?, v katerem je razpravljal o Napoleonovi ideji in jo pobijal z zgodovinskimi dejstvi. Veliki imperatorji – Aleksander Veliki, Karel Veliki – so namre~ `e `eleli ustvariti svoje univerzalne monarhije, pa jim ni uspelo.92 Leto 1810 je prineslo {e ve~ sprememb. Za~ele so se pojavljati pesmi v francoskem jeziku,93 ode Napoleonu v franco{~ini,94 prispevki o zgodovini Ilirije od rimske province dalje,95 poro~ila o `ivljenju v Parizu96 itd. V listu samem pa tudi pri Kidri~u, ki ne navaja, da je Laibacher Wochenblatt izhajal tudi leta 1810, ne najdemo podatka o uredniku ~asopi- sa v tem letu, vendar pa lahko sklepamo, da je bil to Franc Peesenegger,97 ki so mu Francozi po ukinitvi Laibacherice zaupali urejanje Télégrapha. Toda kaj kmalu so bili dnevi Laibacher Wochenblatta zum Nutzen und Vergnügen sku- paj z Laibacher Zeitungom {teti; z novim letom 1811 prenehata izhajati oba,98 uradni 91 Laibacher Wochenblatt, {t. 13, 15. 4. 1809, nepaginirano. 92 Ravno tam, {t. 9, 4. 3. 1809, nepaginirano. “Alexander von Macedonien, Roms Weltherrschaft, und das Reich Karls des Großen. Diese drey Beherrschungen nennt Machiavelli die Universal-Monarchien; er fragt, wo sie jetzt sind, und will vielleicht dadurch anzeigen, daß sie keine lange Dauer aushalten können.” 93 Ravno tam, {t. 2, 12. 1. 1810, nepaginirano. Les Souhaits du jour de l’An. 94 Ravno tam, {t. 32, 24. 8. 1810, nepaginirano. Ode. A l’occasion du jour de Fête de Naissance De sa Majesté l’Empereur et Roi. Célébré à Laybach le 15 Août 1810. 95 Ravno tam, {t. 9, 2. 3. 1810, nepaginirano. 96 Ravno tam, {t. 17–18, 27. 4. 1810 in 4. 5. 1810, nepaginirano. Schilderung der Vermählungs- Feyerlichkeiten zu Paris. 97 Franc Peeseneger (ok. 1762–1841), frankofil, ljudski {olnik, filolog in urednik, Bavarec po rodu, je bil leta 1792 s cesarskim odlokom imenovan za gimnazijskega profesorja retorike v Ljubljani. Bil je poznavalec gr{ke in latinske klasike, ljubitelj francoskega jezika in literature, dober nem{ki stilist, zaradi ~esar je tudi urejal Kleinmayrjev Laibacher Zeitung in od leta 1811 dalje Télégraph. Glej SBL, Ljubljana 1933–1952, 2. zvez., str. 278–281. 98 2. januarja 1811 se je Laibacher Zeitung zdru‘il s Télégraphom. Prvotni na~rt je bil, da bi novi uradni list izhajal v francoskem, italijanskem, nem{kem in ilirskem jeziku, dejansko pa so ga tiskali v le treh izdajah, saj primerka ilirskega tiska do danes {e niso na{li. V francoskem jeziku je list izhajal od oktobra 1810 do septembra 1813, italijanska izdaja se je obdr‘ala zgolj kratek ~as: od oktobra do konca leta 1810, saj je bila italijan{~ina v provincah jezik manj{ine prebivalstva, nem{ko izdajo pa so tiskali od za~etka leta 1811 do konca avgusta 1813. Za slovensko izdajo, ki se v~asih omenja, zaenkrat ni dokazov. 82 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... ~asnik in njegova priloga za zabavo in korist. Nova oblast v Ilirskih provincah je 11. decem- bra 1810 v 75. {tevilki Kleinmayrjevega in Egerjevega ~asopisa Vereinigte Laibacher Zei- tung naznanila slede~e: “Den Herrn Abnehmern dient hiermit zur Nachricht, daß mit dem ersten Jänner die Laibacher Zeitung mit dem Telegraph vereinigt wird, der forthin in der französischen, illyri- schen und deutschen Sprache besonders erscheinen wird. Der Telegraph wird die Nachri- chten aus Frankreich nach den Pariser Journalen liefern […] Die deutschen Artikel werden aus der Wiener, Osner, Presburger, Hamburger, Frankfurter, Augsburger und Ulmer Zeitung genommen werden. Der bisherige Redakteur der Laibacher Zeitung, Herr Peesenegger, der nun einer der Mitarbeiter des Telegraphen ist, wird sich mit der Ausbeute aus gedachten Zeitungen beschäftigen, und ausschließlich die Redaktion der deutschen Nachrichten für den Telegraph besorgen. Da die deutschen Angelegenheiten für die Bewohner der Illyri- schen Provinzen ein so großes Interesse sowohl in Hinsicht der Handlung als in Bezug ihrer Gewohnheiten darbieten, so wird Herr Peesenegger nichts vernachläßigen, um sie in diesem Punkte gänzlich zu befriedigen.”99 Télégraph je bolj spominjal na prej{nji Laibacher Zeitung kot pa na njegovo prilogo za korist in zabavo. Objavljal je vladne uredbe in oblikoval javno mnenje, pisano na ko`o Napoleonu. Literarnih prispevkov v listu je do leta 1813, ko uredni{tvo prevzame nadarjeni literat Charles Nordier (1780–1844), ki uvede celo feljton, malo. Kljub vsemu je bila franco- ska izdaja Télégrapha korak pred dotedanjimi nem{kimi ~asopisi. Ne le da je list prina{al slovenisti~ne ~lanke v francoskem jeziku – te je konec koncev objavljal tudi Stadelmann v Laibacher Wochenblattu, Télégraph je prostor namenjal tudi objavam slovenskih pesni{kih izdelkov, za kar je imel Laibacher Wochenblatt manj posluha.100 Ponovno med bralci Takoj po odhodu Francozov so v Ljubljani ponovno za~eli izdajati uradni Laibacher Zeitung. V Trstu je 26. septembra 1813 iz{la zadnja {tevilka Télégrapha, in sicer s francoski- mi, nem{kimi in italijanskimi teksti. Kleinmayrjeva tiskarna, ki je tiskala Laibacher Zei- tung, se je `e takoj leta 1814 odlo~ila, da bo kot prilogo uradnemu ~asniku ponovno obudila tudi list za zabavo in korist, pou~no literarno prilogo Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen. @e leta 1809 je Tekla Kleinmayr, vdova po Ignazu Aloisu Kleinmayrju, ki je po Stadel- mannovi smrti leta 1807 dobri dve leti sama vodila tiskarsko delavnico, zopet poiskala najemnika. Januarja 1809 je za {est let sklenila najemno pogodbo in predala vse tiskarske in zalo`ni{ke pravice tiskarju Jo`efu Sassenbergu (1773–1849). Ta je pod svojim imenom vodil Kleinmayrjevo podjetje ves ~as francoske okupacije.101 Kleinmayrjeve delavnice pa so pre`ivljale te`ke ~ase. Francozi so v Ljubljani odprli {e ~etrto tiskarno (L’Imprimerie Impérial du Gouvernement des Provinces Illyriennes), ki je tiskala Télégraph Officiel. Ber~i~ pi{e, da je samo papirnica, ki so jo imeli Kleinmayrjevi v @u`emberku, v teh letih re{ila podjetje gotovega propada.102 99 Vereinigte Laibacher Zeitung, {t. 75, 11. 12. 1810, nepaginirano. 100 Prvi slovenski tekst objavljen v nem{kem listu sre~amo 21. novembra 1789 v Merkovem Laibacher Zeitungu (glej op. 61), Laibacher Wochenblatt je {ele v 45. {tevilki, 29. novembra 1814 objavil pesem v slovenskem jeziku Ob ∫lavnimu Godu Franzeta I. E∫traihar∫kiga Ze∫arja, nato pa 5. junija 1818 sonet Jovana Vesela Koseskega Der Trost v nem{kem jeziku z vzporednim slovenskim prevodom (Pota‘ba). 101 B. Ber~i~, nav. delo, str. 75. 102 Ravno tam. 83ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Sassenberg je torej za~el ponovno tiskati najprej Vereinigte Laibacher Zeitung,103 (oktob- ra 1813), januarja naslednjega leta pa je spet o`ivil tudi prilogo Laibacher Wochenblatt. @al je imel Sassenberg nesre~no roko pri izbiri urednika; delo je prevzel Kleinmayrjev ~rkosta- vec Pavel Deinzer (1786–1835).104 Morda ne bi bilo po{teno vse krivde, da se list sprva ni mogel uveljaviti, naprtiti Deinzer- ju, ~eprav ne moremo mimo dejstva, da je bil slab urednik. Zagotovo so bile delno krive tudi takratne politi~ne razmere, ki so narekovale vsebino Laibacher Wochenblatta. Tako so v list za{le anekdote, ki so sme{ile Napoleona in netile navdu{enje za cesarjeve zaveznike, za Ruse in njihovega carja, obenem pa so vneto sledile prizadevanjem svete alianse. Namesto verzov, ki smo jih bili navajeni iz prvih letnikov ~asopisa (1804–1808), je Deinzer v ~asopi- su nizal neslane {ale, neduhovite uganke, zgodbice, vse, ~emur bi le s te`avo lahko pripisali kakr{no koli literarno vrednost. Obenem se zdi, da je Deinzer namerno ali nenamerno pozab- ljal na naslov lista, ki je {e vedno ostajal Laibacher Wochenblatt, poro~al pa o vsem drugem, le o Kranjski, o Kranjcih in o Ljubljani ne. V prvih dveh letnikih po odhodu Francozev v Laibacher Wochenblattu sre~ujemo celo tako eksoti~ne naslove kot so: Völkerkunde: Die Tatarischen Völker, Schilderung von Tunis, Beschreibung von Washington itd. Ker je Deinzerju o~itno manjkalo tudi sodelavcev – ali pa jih ni znal pritegniti – mu ni preostalo drugega, kot da je v listu za~el nizati imena znanih nem{kih literatov, zlasti avstrij- skih. Pod pesnitvami so bili podpisani: Johann Nepomuk Edler von Kalchberg (1765– 1827), Adolf Bäuerle (1786–1859), Ignaz Franz Castelli (1781–1862) in drugi. Med znani- mi imeni pa sre~amo Fellingerja,105 `e v letniku 1814 pa tudi ime na Dunaju `ive~ega Ljubljan~ana Karla Meisla (1775–1853).106 Vsaj od leta 1816 dalje sta svoje prispevke Deinzerju izro~ala tudi Zupan~i~107 in Franz Xaver Johann Richter (1783–1856),108 nem{ke verze pa je objavljal tudi urednik sam. Omeniti moramo tudi prvo objavo Jovana Vesela Koseskega (1798–1884), ki se je v listu podpisal kot Johann Vessel Koseski. Mladi pesnik se je 17. januarja 1817 prvi~ predstavil javnosti s hvalnico J. Strassoldu109 Ode auf die Ankunft Se. Exellenz des Herrn Landes-Gouverneurs.110 Samo teden dni kasneje, v ~etrti {tevilki 103 Leta 1807 sta Eger in Kleinmayr za~ela sodelovati in izdajati skupen Vereinigte Edel von Klein- mayer’sche und Leopold Eger’sche Laibacher Zeitung, ki se je leta 1810 preimenoval v Vereinigte Laiba- cher Zeitung, zatem prenehal izhajati ter ponovno pri{el med bralce leta 1814. Leta 1820 se v Ljubljani kon~a obdobje konkuren~nih listov, Vereinigte Laibacher Zeitung postane Laibacher Zeitung. 104 O Deinzerju ‘al nimamo podatkov, ne omenjajo ga Wurzbach ali drugi leksikoni. Kidri~ navaja, da je bil Deinzer protestant, o ~emer pri~a mrli{ka matrika pri Sv. Jakobu v Ljubljani, da je bil tujec in da je umrl leta 1835, star 49 let. Glej F. Kidri~, nav. delo, str. 632. 105 Empfindungen der Krainer bey der Ankunft ihres allgeliebten Monarchen Franz I. Kaisers von Oesterreich. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 20, 17. 5. 1816, nepaginirano. 106 Karl Meisl je bil dramati~ni ljudski pesnik, med leti 1802 in 1844 je napisal kakih 200 ljudskih iger, s katerimi je ustvaril prehod od starej{e trivialne dobe na klasi~no dobo dunajske ljudske igre. Od Meisla je dobil prve pobude F. Raimund. Meisl je bil prvi, ki je prirejal predstave v dobrodelne namene. Glej Wurzbach, nav. delo, 17. zvez., str. 284; SBL, Ljubljana 1933–1952, 2. zvez., str. 88. 107 Ein Bruchstück aus des Professors J. A. Suppantschitsch Wanderungen durch den Cillierkreis. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 4–5, 2. 2. 1816, nepaginirano. Supantschitsch je za Laibacher Wochenblatt pisal ‘e prej, tako je objavljal pesmi ‘e v letniku 1814; npr. Frühlingsgruß (Laibacher Wochenblatt, {t. 22, 31. 5. 1814, nepaginirano). 108 Was sich 1716 oder vor hundert Jahren in Laibach zugetragen. Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 49, 6. 12. 1816, nepaginirano. 109 Strassoldo Julij Jo‘ef (1771–1830) je, ko je bilo leta 1816 ustanovljeno kraljestvo Ilirija z de‘elnim gubernijem za Kranjsko in Koro{ko v Ljubljani, postal guverner in na tem mestu ostal vse do svojega odhoda iz Ljubljane leta 1818. Glej SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 497. 110 Laibacher Wochenblatt, {t. 3, 17. 1. 1817, nepaginirano. 84 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 24. januarja 1817, pa se je s svojo nem{ko pesmijo oglasil tudi mladi Gori~an, ^opov prija- telj, Franz Leopold Savio (1801–1847), podpisan kot F. L. S – o.111 Kar nekaj avtorjev, ki so v Laibacher Wochenblatu podpisani z inicialkami, ni mo`no pravilno uvrstiti: J. Selan, B….t, B-r, Wn, F. K…r, Benkiser idr.112 V tem ~asu je tednik objavil celo eno slovensko pesem. V 45. {tevilki, 29. novembra 1814, namre~ najdemo pesem: Ob ∫lavnimu Godu Franzeta I. E∫traihar∫kiga Ze∫arja, poleg pi{e: Gott erhalte Franz den Kaiser; na godbo sloshene po Josephu Haydn: péta v Metliki 4 dan me∫za Li∫topada 1814. Deinzer ni imel posluha za povesti, novele, da o romanu niti ne govorimo, {e najve~ te`e dajejo tedniku Richterjevi zgodovinski prispevki, ki so pisani v znanstvenem jeziku. Poro~ila o gledali{~u in knji`evnih novostih se uredniku ne zdijo tako pomembna, da bi zasedala prostor v njegovem listu, pre{tejemo jih lahko na prste ene roke,113 omeniti pa je treba nekrolog Fellingerju,114 ki ga lahko uvrstimo k literarni tematiki, izpod peresa dr. Kumpfa, izdajatelja Fellingerjevih pesmi v Celovcu. Edini prispevek, ki se dotika slovenistike se v Deinzerjevem listu pojavi 24. januarja 1817, v ~etrti {tevilki, in nosi naslov Ein Wort an Freunde der Sprachkunde. Avtor je podpi- san kot “neki kranjski filolog” (eingesandt von einem krainerischen Philologen),115 Kidri~ pa navaja,116 da bi to utegnil biti Martin Kuralt.117 V prvi polovici leta 1817 so postali z listom nezadovoljni tudi v Ljubljani. Deinzer se kot urednik nikoli ni podpisoval, zato niti ni bilo jasno, komu o~itati slabo podobo lista. Med ljudmi so kro`ila celo ugibanja, da je urednik Franz Xav. Richter, {olnik in profesor zgodovine, vendar pa je Richter te govorice v dvajseti {tevilki, 16. maja 1817, odlo~no zanikal.118 Nato je minilo pet mesecev. @e oktobra 1817 pa je ljubljanski tednik objavil predloge in nazore o smotrnej{i ureditvi lista (Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Ein- richtung des Laibacher Wochenblattes).119 Podpisani R. pa je zagotovo `e bil Richter.120 Njegovi nazori in predlogi o smotrnej{i ureditvi lista so bili hud udarec uredni{ki politiki in tedanjemu uredniku Deinzerju. 111 Sonet, objavljen v 4. {tevilki, je Savio posvetil Fellingerju (Sonett an der Todtenurne Fellingers). Zanimivo je, da Savia Wurzbach v svojem leksikonu ne omenja. 112 Glej F. Kidri~, nav. delo, str. 633. 113 V trinajsti {tevilki, 28. marca 1817, Deinzer objavi ~lanek Ueber die Trauerspiele: die Schuld von Müllner und die Anfrau von Grillparzer (votum separatum). Kot avtor je podpisan neki Berghoffer. 114 Laibacher Wochenblatt, {t. 51, 20. 12. 1816, nepaginirano. 115 Ravno tam, {t. 4, 24. 1. 1817, nepaginirano. “Jedermann wünscht, daß man seine Sprache ja nur in der Mundart seines Landesbezirkes in Büchern schreiben möchte. Die Erfüllung dieses Wunsches ist unmö- glich, da es Legionen verschiedener Mundarten in einer jeden lebenden Sprache gibt; daher laßt uns einen billigen Vergleich treffen, und annehmbare Capitulations-Puncte vorschlagen […] Jetzt nur noch eines: Dieser Aufsatz ist dem ächten deutschen Ohr ein unleidlicher Slowenismus, jedoch gibt es mehrere meiner Landesleute, welche meinen werden, er sey der Himmel weiß, wie schön deutsch aufgesetzt.” 116 F. Kidri~, nav. delo, str. 633. 117 Kuralt Martin (1757–1845) je bil preporoditelj in pesnik. Glej SBL, Ljubljana 1925–1932, 1. zvez., 591–593. 118 Laibacher Wochenblatt, {t. 20, 16. 5. 1817, nepaginirano. “Erklärung. Zur Widerlegung eines höchst ungegründeten Verdachtes erklärt der Unterzeichnete:1. Daß er nie Redacteur dieses Blattes gewesen, 2. daß er bey dem, aus dem Wanderer eingerückten Aufsätze über den Handelstand nicht einmal einen consultativen Antheil genommen, 3. daß es mit seinem Charakter gänzlich unvereinbar sey, über irgend einen Stand, am allerwenigsten über den Handelstand zu radotiren. Franz Xav. Richter, ord. offentl. Profes- sor der Universalgeschichte.” 119 Ravno tam, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. 120 F. Kidri~, nav. delo, str. 634. 85ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 121 “Dennoch fehlt es dieser Provinz eben so wenig an geschichtlichem und Tagsinteresse, als an Männern von Talent und Geschmack, welche dem Laibacher Wochenblatte seinen alten, nur unwillkührlich unterbrochenen Ruhm wiederzugeben und durch ernste Theilnahme für die Dauer zu sichern vermöchten.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. 122 “Erst seit dem Jahre 1817 nimmt das Wochenblatt einen bedeutenderen Aufschwung, es hatte damals die Redaction der Professor der Weltgeschichte am hiesigen Lyceum, Franz Xav. Richter, übernommen, […] ein hochgebildeter, von dem Verkehre mit der Welt sich nicht abschließender Gelehrter.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 123 Podatki so povzeti po Wurzbachu, 26. zvez., str. 46–48 in SBL, 3. zvez., str. 97–101. 124 Vereinigte Laibacher Zeitung, {t. 36, 28. 4. 1815, nepaginirano. 125 “Im Herbste 1815 erhielt er die Professur der Weltgeschichte am Lyceum zu Laibach. Im Besitze eines umfassenden Wissens, voll reger Thatkraft und Liebe für seine neue Heimat, arbeitete er nun für die Aufhellung der Geschichte Innerösterreichs in einer Weise, welche ihm einen ehrenden Platz unter den Historikern Krains sichert. Mit großem Eifer durchsuchte er Archive (insbesondere hat er sich bei der Ordnung des reichen ständischen Archives zu Laibach Verdienste erworben), sammelte mit Bienenfleiß und bearbeitete manche bunte Partie in der Geschichte.” Glej Wurzbach, 26. zvez., str. 46. Richter v svojem pisanju primerja v letih od 1814 do 1817 izhajajo~i Laibacher Wochen- blatt z njegovim predhodnikom, ki je pod Stadelmannovo in kasneje Wurzbachovo taktirko izhajal od leta 1804 do za~asne ukinitve Laibacher Zeitunga pod Francozi. Njegov najve~ji `al pa resni~en o~itek je, da je Laibacher Wochenblatt v primerjavi s prvimi letniki tednika mo~no nazadoval. V njem ni najti domoznanskih prispevkov, ~eprav de`eli ne manjka niti dogodkov niti u~enih mo`, ki bi o njih pisali.121 Celo tednik nem{ke ustavne stranke, ki je svoje ime prevzel po listu iz prve polovice 19. stoletja, je leta 1880 v feljtonu Ein Laibacher Wochenblatt aus früherer Zeit zapisal, da je Laibacher Wochenblatt leta 1817, ko je uredni{tvo prevzel Franz Xaver Richter, do`ivel pravi razcvet.122 Kdo je bil Franz Xaver Richter? Richter123 se je rodil leta 1783 v Osoblahi (Hotzenplotz), njegov rojstni okoli{ pa je takrat pripadal moravski enklavi v avstrijski Šleziji. Do~akal je dokaj visoko starost; v 73. letu je umrl na Dunaju. Richter je bil vsestranska osebnost: zgodovinar, topograf, knji`evnik, urednik in {olnik. Bil je prvorojeni med sedmimi otroci. Gimnazijo je kon~al v tedanji pruski Šleziji, v Oplotah, kamor ga je o~e poslal na prigovarjanje va{kega duhovnika, v Olomucu pa je obiskoval licej in bogoslovje. Richter je dosegal izvrstne uspehe `e na gimnaziji ter se je poleg klasi~nih {tudij posve~al tudi italijanskemu in francoskemu jeziku. Posebej franco{~ina mu je bila zelo ljuba in je jezik skrbno negoval. V Olomucu je sprva {tudiral filozofijo, vendar pa se je po prezgodnji smrti o~eta premo`enjsko stanje dru`ine tako poslab{alo, da si je moral Richter sam slu`iti kruh. Pou~eval je klavir in u~il kot doma~i u~itelj, obenem pa mu ni preostalo drugega, kot da se je namesto {tudiju medicine posvetil teologiji. Po letu 1806 je najprej slu`boval kot duhovnik v Olomucu in Te{inu, okrog leta 1810 se je zaman potegoval za mesto profesorja filozofije v Linzu, dobil pa je mesto profe- sorja zgodovine, zemljepisa in vzgojeslovja v Brnu. V Ljubljani so nekaj let zatem, 28. apri- la 1815,124 razpisali mesto profesorja na liceju. Richter je tu `e jeseni istega leta zasedel stolico za splo{no zgodovino ter svoj predmet predaval filozofom obeh letnikov do leta 1823/24.125 Oktobra 1824 je Richter ponovno zapustil Ljubljano, saj je po posredovanju barona Schmidburga napredoval za bibliotekarja univerzitetne knji`nice v Olomucu. Richter pa ni deloval zgolj na strogem znanstvenem podro~ju, v spekter njegovega zanimanja sta spadali tudi beletristika in delno politika. 86 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 126 Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Einrichtung des Laibacher Wochenblattes. 127 “delo Kranjcev in za Kranjce dolo~en” 128 Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. Prevod povzet po F. Kidri~, nav. delo, str. 634–635. 129 Laibacher Wochenblatt, {t. 44, 31. 10. 1817, nepaginirano. Richterjevi nazori in predlogi o smotrnej{i ureditvi Laibacher Wochenblatta126 V traktatu o Laibacher Wochenblattu je Richter nanizal nekaj to~k, ki so se mu zdele pomembne in na katere je `elel opozoriti. Pri tem sta mu bila za vzgled dva `e obstoje~a lista, ki sta se posve~ala domoznanskim vpra{anjem: Der Aufmerksame (Graz, 1812–1842) in Carinthia (Celovec, od 1811). Richter je izpostavil slede~e: 1. Naslov lista naj bi se glasil Krainische ali Illyrische Blätter, saj bi bil ~asopis po svoji vsebini in po svojem namenu “von Krainern verfaßt, und für Krainer berechnet”.127 2. Vsebina bi morala biti kolikor je le mogo~e domovinska, domovinoznanstvo pa bi mo- ralo biti v listu na prvem mestu, {ele nato bi sledil izbor koristnega in najbolj{ega iz tujih ~asopisov. 3. Pod pojem “domovina” spada vse, kar zvi{uje in plemeniti ljubezen in privr`enost vla- darju in domovini in skrbi za napredek vsestranske izobrazbe (izvzem{i bogoslovje in politiko). Tu Richter na{teje, o ~em naj bi pisal Laibacher Wochenblatt:128 a) o zgodovini de`ele po vseh panogah, zlasti z ozirom na rimske in slovanske staro`itnosti, spomenike srednjega veka, biografije, karakteristike in zanimive pote- ze slavnih rojakov starej{e in novej{e dobe; b) o domovinski geo- in topografiji tako starega kot tudi srednjega veka, dalje o stati- stiki, in sicer v strogo znanstveni obliki, v obliki potovalnih opisov ali prilo`nostnih potovalnih bele`k, zato tudi opisi naravnih znamenitosti, ki jih ima na{a de`ela tako veliko, javnih in privatnih zavodov za blagostanje prebivalstva; c) o domovinski botaniki, flori, mineralogiji, slatinah, meteorolo{kih opazovanjih, o fu`inah ter iznajdbah in popravkih, ki spadajo sem; d) o javni in privatni vzgoji, klimatskih in krajevnih boleznih, o dietiki, prina{al naj bi svarila in nasvete; e) o vsem, kar se ti~e Slovencev, torej o njihovem jeziku, nravi, obi~ajih, narodnih pripovedkah, narodnih pesmih in pregovorih; f) izpod peres Kranjcev bi prihajala poezija in prozai~ni sestavki, {aljive in resne vsebi- ne, `ivljenjski nazori, krepke misli, v kolikor so v skladu z dostojanstvom lista; g) list bi prina{al dnevna poro~ila, oznanila priporo~enih spisov za ljudstvo in kores- pondence. Richter je svoje pisanje zaklju~il s peto to~ko, v kateri je pozval in povabil vse kranjske literate k sodelovanju pri listu in jih prosil, naj svoje prispevke izro~ijo redakciji brezpla~no. Šele ~e bi pri~elo primanjkovati domovinske snovi, bi lahko sem in tja objavili kak{en ~lanek tujca o Kranjski ter najzanimivej{e vesti iz ostalih avstrijskih provinc ali drugod iz tujine. Tednik bi tako postal domovinski list, ki bi bil iskan v domovini in tujini in bi zaslu`il ime pokrajinski list.129 87ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 130 Ravno tam, {t. 45, 7. 11. 1817, nepaginirano. 131 “Jeder Beitrag aus den im Plane ausgesprochenen Fächern soll, wenn er kostenfrei einlangt, mit Danke angenommen, und falls er sich anders mit der Würde dieses Blattes verträgt, nach Befehl mit oder ohne Nennung des Verfassers aufgenommen und dieses Blatt demnach ein Archiv vaterländischer Gegen- stände werden, daß, sobald die Kosten gedeckt sind, später vielleicht öfter als einmal in der Woche wird erscheinen können.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 45, 7. 11. 1817, nepaginirano. 132 “domoznanstvo zvi{uje in krepi ljubezen do domovine” 133 Mi{ljen je Franc Xaver Richter, ~eprav njegovega imena ne izda niti zalo‘nik, niti se ime ne pojavi v kateri koli {tevilki lista, vendar pa stil in na~in pisanja, nov in sve‘ veter, ki je vel iz vsake nove {tevilke, ter poznavanje osebnosti F. Xav. Richterja nedvoumno pri~ajo o njegovem uredni{tvu. Poleg tega je bil Richter od leta 1817 dalje tudi urednik uradnega ~asnika Laibacher Zeitung, katerega priloga je bil Laiba- cher Wochenblatt. 134 Med Richterjevimi u~enci so bili: Matija ^op, Bla‘ Crobath, Peter Petruzzi, Fr. L. Savio, Miha Kastelic, France Pre{eren, A. M. Slom{ek, Jovan Vesel Koseski idr. Glej SBL, Ljubljana 1933–1952, 3. zvez., str. 101. 135 Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 136 Glej F. Kidri~, nav. delo, str. 635. An die Freunde der Krainischen Literatur @e v naslednji {tevilki je zalo`nik ljubljanskega tednika Kleinmayr odgovoril na Rich- terjevo pisanje iz prej{nje {tevilke. Izjava, naslovljena na prijatelje kranjske literature (An die Freunde der Krainischen Literatur)130 sicer ni podpisana, vendar pa lahko glede na stil pisanja skoraj z gotovostjo trdimo, da je pri nastanku ~lanka sodeloval tudi profesor Richter. Zalo`nik se je najverjetneje strinjal z Richterjevimi predlogi, predvsem je bil zadovoljen s pro{njo za brezpla~no sodelovanje avtorjev, saj bi v dolo~enem ~asu, ko bi bili pokriti stro{ki, list mogel izhajati tudi ve~krat na teden, podprl pa je tudi idejo, da so topografski, domoznanski in gospodarski ~lanki potrebni,131 saj “Vaterlandskunde erhöht und stärkt die Vaterlandsliebe.”132 V nadaljevanju so izpostavljena podro~ja, katerih naj bi se dotikali ~lanki v Laibacher Wochenblattu v prihodnje. Kot zelo dobrodo{le prispevke navaja opise posameznih okro`ij, krajev z njihovimi znamenitostmi, staro`itnostmi, populacijo, prehra- no itd.; poro~ila o starosti cerkva in gradov in njihova kraj{a zgodovina; predloge za izbolj{anje poljedelstva, vrtnarstva, za osu{evanje mo~virij, gojenje gozdov itd. V ~lanku pa Laibacher Wochenblatt sporo~a bralcem tudi, da bo nova podoba lista zaupana novemu uredniku.133 Povabilo prijateljem kranjske literature k sodelovanju je kmalu obrodilo sadove, o ~emer je v feljtonu v Laibacher Wochenblattu iz leta 1880 pisal tudi neznani avtor, ki je hvalil ponovni razcvet lista in na{teval Richterjeve sodelavce ter njihove zasluge za vi{jo in kvalitetnej{o raven lista obenem pa pohvalno zapisal tudi, da so topografsko-statisti~ni opisi posameznih okro`ij in krajev na Kranjskem izpod peresa profesorja Richterja in njego- vih u~encev,134 raznovrstne notice in zgodovinske razprave {e vedno, tudi konec 19. sto- letja (in {e danes, op. T. @.) zanimivo branje.135 Kmalu po za~etku Richterjevega dela so bile vidne prve spremembe. Od konca leta 1818 do prenehanja izhajanja Laibacher Wochenblatta so v list vse poredkeje zahajali izposojeni nem{ki verzi. Med podpisanimi avtorji naletimo na imena Kalchberg, Appel, Pfeiffer itd.; nekateri avtorji, ki so se podpisovali z za~etnicami, pa so uganka in ne moremo dognati, kdo se skriva za inicialkami:136 F. K., J. H. Wessenberg, Georg Edler, Kö–r, Ferdinand Tichy in drugi. Za razliko od Deinzerja je Richter stmel k temu, da k sodelovanju pri oblikovanju lista pritegne ~imve~ doma~ih piscev, Kranjcev ali priseljencev, ki bi pisali o Kranjski. ^e je {e na za~etku svojega urednikovanja objavljal svoje pesmi, se je lahko `e leta 1818 pohvalil 88 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... 137 Franz Xaver Heinrich, {olnik in urednik, rojen v Olomucu v zlatarjevi rodbini. Laibacher Zeitung in Illyrisches Blatt je urejeval od 1827 do 1838. Glej SBL, Ljubljana 1925–1932, 1. zvez., str. 300. 138 Eden zanimivej{ih Costovih prispevkov je vsekakor v 14. {tevilki lista, 3. aprila 1818, objavljen domoznanski prispevek Vaterländische Erinnerungen. Die Aepfel-Canonade an der Türkenschanze am Ostermontage. 139 Laibacher Wochenblatt, {t. 25, 27. 6. 1817, nepaginirano. 140 Ravno tam, {t. 18–20, 24. 4.; 1. 5. in 8. 5. 1818, nepaginirano. 141 Ravno tam, {t. 24, 5. 6. 1818, nepaginirano. 142 Koseski ni na{el besede, ki bi v sloven{~ini ozna~evala pihanje burje, zato je novo skovanko v sonetu ozna~il in pomen razlo‘il v nem{~ini v opombi pod pesmijo: “Burijó, Zeitwort von Burja, der Nordwind, bedeutet das Heulen des Nordwindes.” 143 Glej SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 423. 144 Ravno tam. 145 Poleg njega je 17. septembra 1817 tekst v slovenskem in nem{kem jeziku (napis za ~ebelji panj Karla Smolle) v Laibacher Wochenblattu objavil le {e Martin Kuralt. 146 Laibacher Wochenblatt, {t. 4, 24. 1. 1817, nepaginirano. 147 Savio se je do leta 1816 {olal v Gorici, nato je od{el v Ljubljano ter se leta 1818 vpisal na filozofijo, se vrnil v Gorico ter tam opravil izpite za drugi semester. @elel je {tudirati bogoslovje, vendar pa mu je o~e nasprotoval. Savio je hudo trpel, na koncu pa se je uklonil o~etovi volji ter leta 1822 nadaljeval {tudij prava, ki ga je za~el na Dunaju, na univerzi v Padovi. z drugimi imeni. Svoje prispevke so mu za~eli izro~ati Zupan~i~, profesor Heinrich (1797– 1844),137 dr. Maksimilijan Wurzbach, o~e Konstantina Wurzbacha, domopisec Heinrich Costa (1799–1871),138 kasneje – `e v ~asu Illyrisches Blatta – pa tudi preporoditelj Martin Kuralt (1757–1845). Med vidnej{imi imeni takratne mlaj{e generacije moramo omeniti Franca Leopolda Savia (1801–1847), Jovana Vesela Koseskega (1798–1884) in Petra Petruzzija (1799–1875). Koseski se je v listu prvi~ pojavil `e 24. januarja 1817. Odi posve~eni de`elnemu guver- nerju Strassoldu so sledile {e druge objave pesmi: balada po Valvasorju Franz Plaßman von Oedengratz,139 romanca o Erazmu Predjamskemu Erasmus Lueger,140 in sonet Der Trost, objavljen v nem{kem jeziku in v slovenskem prevodu.141 Slovenski naslov je Pota`ba, prva kitica pa se v sloven{~ini glasi: Naj sgine svet, gorijo naj pushave, Vihar valove morja naj dervi, Na sraku zhernimo naj grom buzhi, Naj burijó*) sneshnikov golizhave.142 Menda se je Koseski, ki se je pod nem{ki tekst podpisal Johann Vessel, pod slovenskega pa Janes Vesél, glede naslova posvetoval z Vodnikom, ^op pa se je veselil sonetne oblike.143 Jeseni leta 1818 se je Koseski odpravil na Dunaj in obmolknil. Pesnil ni ve~ niti nem{ko niti slovensko vse do leta 1844. Vsekakor ni ve~ objavljal v Laibacher Wochenblattu. Iz njego- vega pisma Bleiweisu leta 1845 je razvidno, da je mo~no dvomil v svoj talent in v svoje pesni{ke zmo`nosti.144 Poudariti pa je potrebno, da je v vsem ~asu Richterjevega urejevanja Laibacher Wochenblatta edino Koseski (izjema je le {e Kuralt) 145 ~util potrebo, da objavi pesem v nem{kem in v slovenskem jeziku, vsi ostali so pisali samo nem{ko. Gori~an Franz Leopold Savio je svojo prvo pesem v listu objavil teden ni za Koseskim. Podpisal se je kot F. L. S – o., predstavil pa se je s sonetom posve~enim prezgodaj umrlemu Fellingerju Sonett an der Todtenurne Fellingers.146 Z Laibacher Wochenblattom je Savio, ki je bil med drugim tudi dober ^opov prijatelj, sodeloval v letih 1817 do 1818, ko je `ivel v Ljubljani.147 V glavnem je v tedniku objavljal sonete. Navdu{eval se je za Klopstocka in 89ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) 148 Glej SBL, Ljubljana 1960–1971, 3. zvez., str. 208. 149 Ode auf die höchsterfreuliche Ankunft Seiner Majestät Franz I. (Laibacher Wochenblatt, {t. 18, 24. 4. 1818, nepaginirano); sonet Scopoli (Laibacher Wochenblatt, {t. 32, 31. 7. 1818, nepaginirano), ep Emona’s Erbauung (nadaljevanje v ve~ih {tevilkah, prvo v Laibacher Wochenblatt, {t. 35, 21. 8. 1818, nepaginirano). 150 Glej SBL, Ljubljana 1933–1952, 2. zvez., str. 327–329. 151 Wurzbach ju ne omenja. 152 V Laibacher Wochenblattu je objavljal Meteorologisches Tagebuch. 153 Objavil je malo prispevkov, zanimiv je njegov ~lanek v 9. {tevilki z dne 27. 2. 1818 An die Herren Aerzte, Mundärzte, Apotheker und Seelsorger. 154 Richter je Vodniku posvetil nekrolog v 4. {tevilki Illyrisches Blatta, 22. januarja 1819. 155 Ve~ o Illyrisches Blattu, nasledniku Laibacher Wochenblatta glej M. Birk, “…vaterländisches Inte- resse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung…”. Illyrisches Blatt (Ljubljana 1819–1848), literarni ~asopis v nem{kem jeziku v slovenski provinci predmar~ne Avstrije, Maribor 2000. 156 “Mit Ende 1818 hörte das Wochenblatt auf und trat an dessen Stelle unter der nämlichen Redaction das ’Illyrische Blatt’. Diese Namensänderung geschah aus dem Grunde, um auch Beiträgen, die sich auf ganz Illyrien bezogen, die Spalten zu öffnen und einen erweiterten Kreis von Mitarbeitern zu gewinnen.” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 157 Laibacher Wochenblatt, {t. 52, 18. 12. 1818, nepaginirano. An die Freunde der Laibacher politi- schen Zeitung und des damit verbundenen Wochenblattes. nem{ko ljudsko pesem, nanj pa sta vplivala tudi Petrarca in Fr. Schlegel. Imel je izrazit ~ut za gladek, teko~ verz in tenek ~ut za jezik.148 Peter Petruzzi, filolog in zgodovinar, je v Laibacher Wochenblattu leta 1818 objavil nekaj pesmi.149 Po poreklu in jezikovno-kulturni pripadnosti je bil Petruzzi Italijan, v smi- slu svojih literarnih objav – predvsem v letih 1814 do 1818 – je bil Nemec, obenem pa je bil odprt tudi do slovenskih preporodnih prizadevanj v predmar~ni dobi.150 Poleg na{tetih se v listu ve~krat pojavljata tudi Franz Xaver Mully in Franz Pichs,151 ki sta vsaj po prispevkih in verzih sode~ tako kot Petruzzi pripadala nem{kemu kulturnemu krogu. Richter ni imel pretiranega smisla za gledali{~e, saj ~lankov, ki bi se dotikali te teme ni zaslediti. Še najbolj zastopana zvrst objav je t. i. informativni ~lanek. Sprva je take prispev- ke pisal Richter sam, kasneje pa so se mu pridru`ili {e profesor Frank s podro~ja meteorolo- gije,152 apotekar Jo`ef Wagner,153 Vodnik pa je v nadaljevanjih prispeval razpravo o rimskih spomenikih v Iliriji.154 Slovenisti~nih prispevkov Richterjev list ni prina{al, {e najbli`e preporodnemu razmi{ljanju so bile objave biografij znamenitih Kranjcev, ki jih je ponavadi pisal Richter sam. Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen postane Illyrisches Blatt Z novim letom 1819 se je Laibacher Wochenblatt preimenoval v Illyrisches Blatt.155 Sprememba imena je povezana s tem, da list ni bil ve~ namenjen le Ljubljani, temve~ vsej pokrajini z Ljubljano kot prestolnico. Ilirsko kraljestvo je bilo ustanovljeno avgusta 1816 kot formalna dr`avno-pravna enota v habsbur{ki monarhiji, nastala po teritorialnih spre- membah po napoleonskih vojnah. Ilirija je obsegala severni del Ilirskih provinc, saj je Dalmacija postala samostojna enota. Vojvodina Kranjska z Ljubljano se je tako zna{la v sredini novo ustanovljene dr`avopravne enote.156 Tednik z novim imenom so zaradi tega, da bi pridobili ve~ prostora, tiskali z manj{imi ~rkami, sicer pa ni spremenil svoje uredni{ke politike, ostal je zvest ciljem, ki jih je urednik Richter podal v oktobru in novembru leta 1817. V 52. {tevilki Laibacher Wochenblatta leta 1818 je uredni{tvo bralcem najavilo odhod starega lista in prihod novega naslova na njego- vo mesto. 157 90 T. ZIGON: LAIBACHER WOCHENBLATT – LJUBLJANSKI TEDNIK ZA KORIST IN ZABAVO ... Laibacher Wochenblatt je odigral pomembno vlogo med kranjskimi razumniki svojega ~asa. Richter, katerega delo je leta 1880 hvalil tudi nem{ki Laibacher Wochenblatt,158 je dal listu poseben pe~at, pritegnil k sodelovanju veliko ljudi, ki so v soustvarjali tedanje javno kulturno `ivljenje, ter vplival na oblikovanje miselnosti mlade generacije. Zanimivo je, da sta bila oba urednika, Stadelmann in Richter – ki sta Laibacher Wochenblatt dvignila na vi{jo strokovno in umetni{ko raven – to seveda {e posebej velja za Richterja – tujca, vendar pa je njun posluh za Kranjsko, njene znamenitosti, ljudi, kulturo in obi~aje presegal meje nacionalnega. Stadelmann, ki sicer nikoli ni zanikal svojega nem{kega porekla, je kazal veliko razumevanje za kranjsko literaturo in dvignil Laibacher Wochenblatt na raven, ki je tednik vse od njegove smrti do nastopa Richterja ni ve~ dosegel. Richter je dal listu doma~o vsebino, pritegnil k sooblikovanju njegove podobe mlade ljudi, utrl pot romantiki in na~eloma ni oviral slovenskega preporoda. Svoje poslanstvo je videl v tem, da razsvetljuje in u~i, {iri nem{ko pokrajinsko literaturo in publicistiko, obenem pa je bil kljub vsemu na trenutke enostranski. Njegov odnos do gledali{~a je bil odklonilen, zato mu na straneh Laibacher Wochenblatta ni namenjal prostora, mladim slovenskim literatom je sicer omogo~il, da so bili brani, vendar pa jih je spodbujal k pisanju v nem{kem jeziku. Vseeno moramo Richterjevo uredni{tvo oceniti zelo pozitivno, navsezadnje je v njegovem ~asu v ljubljanski tednik za{la tudi slovenska beseda, Veselova in Kuraltova. ^eprav je `e Vodnik s svojimi Novicami dokazal, da je sloven{~ina “goden” jezik za pisanje in izra`anje tudi v literarnem smislu, pa se postavlja vpra{anje, ~e so slovenski preporoditelji s Zoisom in Vodnikom na ~elu sploh razmi{ljali o mo`nosti nem{ko-slovenskega, ~e `e ne slovenskega lista, ali pa za podobne pobude niso imeli pravega navdu{enja. Pomen Laibacher Wochenblatta, lista za “korist in zabavo”, prvega ljubljanskega lite- rarnega tednika, smemo iskati v njegovi razsvetljenski in pou~ni funkciji, v tem, da je ob sebi zdru`il mlade in starej{e kranjske literate, pesnike, zgodovinarje in druge ustvarjalce ter jim ponudil primerno zbirali{~e ter s tem mo`nost objavljanja svojih prispevkom. Z u s a m m e n f a s s u n g Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen (1804–1810 in 1814–1818) Tanja @igon In der vorliegenden Studie über das Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen wird der Versuch unternommen, die 12 Jahrgänge des Blattes zu bewerten, das in Ljubljana in den Jahren 1804 bis 1818 erschien, ausgenommen in der Zeit der französischen Illyrischen Provinzen (1809–1813). Das Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen war die wöchentliche Beilage der amtlichen Laibacher Zeitung (1784–1918), deren Verleger der bekannte Laibacher Drucker Kleinmayr war. Die Laibacher Zeitung blieb bis 1918 eine Art offizielles Amtsblatt. In den letzten Jahrzehnten des 18. und im ersten Jahrzehnt des 19. Jahrhunderts erschienen bei anderen Druckereien in Ljubljana konkurrierende Ausgaben zur Laibacher Zeitung (Merkische Laibacher Zeitung 1788–1797; Degotardische Laibacher Zeitung 1799–1800; Leopold Egerische Laibacher Zeitung 1800–1807). Im Jahre 1804 kam Georg 158 “Ueberblickt man die Reihe der vom Professor Richter redigierten Jahrgänge […] so muß auch die strenge Kritik jenem für unser Vaterland in so erfolgreicher Weise thätigen deutschen Gelehrten das glänzen- de Zeugniß geben, daß er es verstanden hat, die heimischen Kräfte zu einem gemeinnützigen Unternehmen herbeizuziehen, und wie er es in seinem Programme versprochen hat […]” Glej Laibacher Wochenblatt, {t. 1, 21. 8. 1880, nepaginirano. 91ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Stadelmann (1780–1807) nach Ljubljana und wurde der Pächter der Kleinmayrschen Buchhandlung und Buchdruckerei. Vor seiner Zeit in Ljubljana war Stadelmann an der k. u. k. Lycealbibliothek in Graz als beeideter Praktikant eingestellt. Während er bei der Bibliothek arbeitete, besorgte er auch die Redaktion der wöchentlichen Beilage des allgemeinen Zeitungsblattes für Innerösterreich, die unter seiner Leitung sichtlichen Aufschwung erlebte. Seine Erfahrungen konnte er in Ljubljana gut verwerten. Am 1. März 1804 erschien die erste Nummer des Laibacher Wochenblattes zum Nutzen und Vergnügen, einer Zeitung, die von allen anderen in Ljubljana erscheinenden Zeitungen zu unterscheiden war: Sie enthielt keine politischen Nachrichten, sondern beschäftigte sich mit den historisch-topographischen Themen, die mit Krains Vergangenheit zusammenhingen, sowie mit Volkskunde. Sie veröffentlichte kurze biographische Skizzen der berühmten Krainer, brachte gelegentlich aber auch Theaterkritiken, Buchrezensionen und verschiedene Artikel über Wirtschaft, Medizin, Erfindungen, Mode usw. Um den hochgebildeten Stadel- mann scharte sich eine Anzahl tüchtiger Mitarbeiter Johann Anton Suppantschitsch (1785–1833), dessen Lieblingswissenschaften die Geschichte und Altertumskunde waren, Franz Anton Breckerfeld (1740–1807), der sich so wie Suppantschitsch gern der Geschichte und der Heimatkunde widmete u. a. Stadelmann starb im Alter von erst 27 Jahren. Die Redaktion des Blattes übernahm der Rechtsgelehrte Maximilian von Wurzbach (1781–1854), Vater des berühmten Lexikographen Constant von Wurzbach, der das 60 Bände umfassende Biographische Lexikon des Kaisertums Österreich herausgab. Maximilian Wurzbach gelang es nicht, das Blatt auf dem früheren literarischen Niveau zu halten. Die vaterländischen Beiträge wurden im Laibacher Wochenblatt eine Rarität, Landwehrlyrik bahnte sich den Weg in die Zeitung, “Krainerisches” war nicht mehr im Blatt zu finden. Am 13. Mai 1809 erscheint die letzte Nummer unter Wurzbachs Redaktion. Erst im Januar 1810 kommt das Laibacher Wochenblatt wieder unter seine Leser. Obwohl der Redakteur im Blatt nie genannt wird, lässt sich vermuten, dass die Redaktion Franz Peesenegger (um 1762–1841), der zugleich auch die Laibacher Zeitung redigierte, übernahm. Ende 1810 wurde die Herau- sgabe des Laibacher Wochenblattes auf Betreiben der Franzosen eingestellt. Bis Ende des Jahres 1813 gaben sie ihre Zeitung Der Télégraph, die auch in deutscher Sprache erschien, heraus. Das Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen wurde erst mit dem neuen Jahr 1814 wieder ins Leben gerufen. Dach unter der redaktionellen Leitung des Schriftsetzers bei Kleinmayr, Paul Deinzer (1786–1835), konnte die Zeitung keine guten Erfolge bei ihren Lesern erzielen. Deinzer übersah bei seiner Arbeit einen wichtigen Punkt: er vergaß, dass das Laibacher Wochenblatt für Krainer geschrieben sein sollte – also hätte das Blatt auch vaterländische Themen behandeln müssen. Stattdessen veröffentlichte er Werke der deutschen Literaten. Von den deutschschreibenden slowenischen Autoren ist in Deinzers Blatt nur Suppantschitsch zu finden. Im Oktober 1817 schlug ein nur mit dem Buchstaben R. unterschreibender Autor in seinem Beitrag unter dem Titel Ansichten und Vorschläge zu einer zweckmäßigeren Einrichtung des Laibacher Wochen- blattes eine Reform des Laibacher Wochenblattes vor. Hinter der Initiale ist unschwer der damalige Professor der Universalgeschichte am Lyzeum in Ljubljana, Franz Xaver Richter (1783–1856), zu erken- nen. Die vaterländischen Beiträge wurden wieder ins Blatt aufgenommen, die Zeitung wurde, wie Richter sich selbst ausdrückte, “von Krainern verfaßt, und für Krainer berechnet”. Er hob das fachliche und künstlerische Niveau des Blattes, veröffentlichte selbst darin zahlreiche Abhandlungen aus verschiedenen Fachgebieten und gewann neue Mitarbeiter: die Dichter Valentin Vodnik, Franz Leopold Savio, Johann Vesel Koseski, den Philologen und Historiker Peter Petruzzi, den Astronomen Professor Frank, den Historiker und Publizisten Heinrich Costa. Hinzu kamen noch die früheren Mitarbeiter des Blattes J. A. Suppantschisch, M. Wurzbach u.a. Ende des Jahres 1818 wurde die Herausgabe des Wochenblattes eingestellt. An dessen Stelle trat unter der gleichen Redaktion das Illyrische Blatt. Prevod Tanja @igon