Listek, Prve rože. (Češki spisal V. Beneš-Tfebizsk^. Poslovenil D. Pf.) Kadarkoli vidim na kmetih hišo, pod okni hiše ograjo, za ograjo vrtec, v vrtcu grede obrobljene s svežim zelenjem, vsikdar premišljujem, da je ta hiša ali ko6a s slamnato streho pred zelenim vrtom tako močno podobna starcu, ki sedi na osojah, in kateremu pri nogah igrajo otroci, drug lepSi in gib6neji od drugega. Pred hiSo Nebeskih v Kvetnici nahajala se je pod okni tudi ograja. Nekdaj bila je pobarvana z zeleno barvo; toda od te barve ostale so le tu in tam komaj vidne lise. Okoli pokropljenih sten vil se je za ograjo vrtec. Toda ta vrtec se je popolnoma razlikoval od drugih. V njem ni bilo ne jedne grede, ne jedne poti, saino trata, na kateri je bila trava za pol lakta visoka; tudi ne jedne cvetlice ni bilo, toda rož grm pri grmu. Vendar je bilo poznati, da se teh grmov 6loveSka roka uže dosti let ni doteknila, da so vzrastli in oveli ginevali in vsehali sami, izkratka, da jih je samo Bog imel na skrbi. In med temi rožami sedel je dan na dan star kotar in brez prestanka milo gledal rde6o barvo, kakor bi želel, da mu še enkrat zardi na koncu življenja ovelo, brazdovito bledo lice. Bilo je v prvih dneh junija, ko sem posetil vas Kvetino, v vasi hram z rožnim vrtcem pod oknom, a v hramu starega kotarja. Bil je uže slab, glavo je nosil nekako preve6 naklonjeno in tudi njegovo oko izgubilo je nekdanji svit in iasnost preišnjih dnij. Dobil sem ga v vrtu na drenovi klopi. Pozdravila sva se, potresla si roke, a jaz segnil sem mimogrede po najbližnjem grmu, na katerem se je blestela roža, ki je bila letos v vsem letu prva. V tem trenotku sem obeutil njegovo koš6eno desnico, ki je z vso silo zgrabila mojo roko; hitro sem se ogledal in stresel po vsem telesu. O6i star6kove so se izbulile, ustnici ste se mu tresli in ovelo lice dobilo ie skoraj izraz blaznosti. Hotel sem za korak odstopiti, toda nisera mogel. Še vedno tiščal je starec mojo roko s svojo desnico kakor s kleš6ami. «Ali ste uže pozabili? — Ve mlade glave prehitro pozabljate!« Njegov glas zvenel je otlo, kakor bi bila tu pod njegovimi prsi sama otlina. «Spominjam vas na to! Triindvajset let se pred moiimi o6mi nikdo ni doteknil rož, a za mojim hrbtom tudi ne, ker sem grozil, da izgubi vonj na veke, kdor se dotakne katere, da mu vsahne roka, kdor katero utrga. Razumete? In triindvajset let cvetejo te rože, opadajo, in veter razveje po vrtu njih listje. A dal sem tudi v pogodbo napisati, da ta vrtec pustijo, kakor je bil za mojih časov, ako mi hočejo vstre6i. Toda vaši glavi se 6udim, da tako hitro pozabi!» Star6ek me je potegnil k sebi na klopico. O6i so bile zopet globoko vpadle, lice zopet mirno, a vendar tudi prijazno vkljub otožnosti, katera se ie še pove6ala od časa, kar sem poslednjič bil tu. «To morate staremu dedku odpustiti! Vi veste zakaj?» In kotar si je oddehnil, tako prav iz dna svojih prsi. Vedel sem, zakaj; toda sam vrag mi je pošepnil, da sem segnil po grmu, in še danes si to tako mislim. Potem sva jela govoriti in kmalu se mu je žalostni obraz razjasnil, ko sem odšel, stisnil mi je roko tako odkritosr6no, kakor bi nekaj slutil; a v starih modrih o6eh tvorili so se biseri in kanili drug za drugira po gubah obiičja, kakor bi hoteli obraz omo6iti, nemara se potem vendar še jedenkrat razcveto na njem rožice. (Dalje prih.)