Stev. 25.
V Ljubljani, 24. junija 1910.
L. leto.
1	
	
	m-
	
1	
1	< ,
kl	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Pred uradno konferenco dne 2. julija t. 1. v Mariboru se zberejo vsi slovenski učitelji in vse slovenske učiteljice v „Jfarodnem domu" v kratek pogovor. Važno! Pridite vsi!
Naznanilo.
Po sklepu upravnega odbora „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v seji dne 23. marca 1910 se bo vršila letošnja
XXII. glavna skupščina
dne 6. in 7. avgusta 1910 v ftBicloiloveiBi«
Predlogi in predavanja za glavno skupščino, delegacije in sekcije se morajo prijaviti do 1. julija t. 1. podpisanemu vodstvu ; obenem naj se naznani dotični govornik. Teme razglasimo takoj, ko se nam vpošljejo
Cenjene predsednike „Zavezeuih društev vljudno prosimo, da nvrste v vzpored enega prihodnjih zborovanj volitev delegatov v zmislu § 7., lit. e), Zavezinih pravil. Delegati naj se prijavijo vsaj do 15. julija t. 1. Izvolite delegate, ki se bodo glavne skupščine tudi res udeležili, da bo vsako društvo častno zastopano. Kdor že ve vnaprej, da ne pojde v Eudolfovo, naj se ne pusti voliti.
Društvene izkaze imajo predsedniki že v rokah. Blagovolite jih izpolniti in prav zanesljivo vrniti do 15. julija t. 1, da bo mogel tajnik sestaviti svoje poročilo.
Blagajnike Zavezinih društev pa prosimo, da pošljejo blagajniku letni donesek.
Po soglasnem sklepu lanske delegacije v Mariboru se je določil znesek za upravno leto 1909/10. od vsakega pravega člana 1 K. Od podpornih članov se ne plača članarina.
Poživljamo že zdaj vse narodno napredno učiteljstvo, naj se udeleži letošnje glavne skupščine v najmnogobrojnejšem številu.
Narodno napredno učiteljstvo pokaži posebno letos, da je solidarno v svojem stremljenju, da se ne umakne niti za ped s strogo in natančno začrtane poti, ki vodi do vzvišenega cilja, za katerim stremimo z vsemi svojimi silami. Pokažimo s svojim nastopom, da se ne strašimo, nemoralnih persekucij na naše vrste ! Pokažimo, da nas ne oplaši beg h koritom neznačajnih koristolovcev v naročje reakcionarnih in nazadnjaških strank, ki hrepene po oni minuli predpotopni dobi, ko je bil učitelj mežnar in farovški hlapec. Pridite, zavedni tovariši in tovarišice s Primorskega, Štajerskega in Koroškega k nam kranjskim učiteljem in učiteljicam, da v soglasju z Vami povzdignemo glas in obsodimo tiste, ki so se spozabili tako daleč, da so zavoljo lastne koristi, prodali korist vsega stanu 1
Vsak zaveden učitelj in zavedna učiteljica naj pohiti v Eudolfovo tiste dni!
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev".
Tajnik:	Predsednik:
Franc Gärtner.	L. Jelene.
Pod vlado barona
/
Schwarza.
„Wegen eines Lehrers will ich mich dem Dr. Sušteršie nicht vermessen."
Baron Schwarz.
0. kr. deželne vlade in deželnega predsednika dolžnost je, da se ravna po zakonih, da ščiti zakone in da pospešuje kulturo v deželi in preprečuje vse, kar bi imelo ovirati prospeh kulturnih zavodov, za katerih napredek je dolžna skrbeti država. In med te zahteve je staviti tudi šolstvo.
Na Kranjskem sta deželni predsednik baron Schwarz in z njim naša deželna vlada kapitulirala v tem oziru pred vsemogočnim doktor Šušteršičem. Izročila sta kulturni razvoj kranjske dežele, nje šolstvo in učiteljstvo dr. Šušteršiču, da preko zakonov uveljavlja svoje strankarstvo. To se je zgodilo z znano iijavo barona Schwarza pred ono zgodovinsko znamenito sejo dež. šolskega sveta: „Pro.ti volji dr. Šušteršiča ne morem ničesar storiti."
In poglejmo si, komu je izročil v tem trenutku baron Schwarz, t. j. vlada, razvoj kulture, šolstvo in učiteljstvo naše dežele. L. 1897. je v debati pri proračunski razpravi o ljudskem šolstvu v državnem zboru državni poslanec doktor S u e s s opisoval uspehe državnega šolskega zakona in blagodejni vpliv ljudskega šolstva, ki ga je zaznamovati kot dobro posledico na ljudstvo države v tako mnogih ozirih, kar je izvir tega novega zakona Poudarjal je, da je bil ta zakon in razvoj ljudskega šolstva blagoslov za državo. Eekel je: „ . . . Ponavljam, da je ta zakon in ljudsko šolstvo blagoslov za ljudstvo in državo." — In tedaj mu je odločno to zavrnil dr. Šušteršič z besedami: „Pro-kletstvo za ljudstvo"! In od tedaj so zapisane te značilne besede dr. Šušteršiča v stenografskem zapisniku državnega zbora 1. 1897., da je ljudska šola pro-kletstvo za ljudstvo.
In komu še je izročil naš dež. predsednik na milost in nemilost ves naš stan ? Izročil ga je oni stranki, ki proti pravilom dostojnosti primerja učitelja z lajajočim psom. Izročil ga je možem (Krek, Hočevar, Jaklič), ki ne poj-mijo, da je nizkotno orožje za boj zoper svojega politiškega nasprotnika psovanje, da je nemoralno psovati svojega politiškega nasprotnika in nemoralno se z nasiljem in tiranstvom bojevati zoper njega. Izročil ga je možu, ki je v dež. zbornici zasmehoval in se rogal bedi, v kateri živi učiteljstvo, ki je na shodu na Je-
senicah pavšalno, krivično blatil in dolžil učiteljstvo krivde, ki je nima.
Dovolj je povedano s tem — in pod takimi pogoji naj ostaja učiteljstvo moralno čisto, naj po zakonu vzgojuje deco k moralnosti in patriotizmu!
Zgoraj citirana poniževalna izjava barona Schwarza je skrajno razžaljenje
učiteljskega stanu, in ne čudimo se daues Slom-škarjem, da pozivljejo naboj nanož, ne čudimo se klerikalni stranki in nje voditeljem, da nas psujejo s psi in se ne čudimo, da se je J. N. Jeglič z Grabna v Ljubljani baje izjavil: „Deželni šolski svet smo mi, ki se shajamo v moji pisarni!" — Ca se pusti c. kr. vlada na ta način kompromitirati, je dobro in le mogoče pod potronaneo barona Schwarza. Ne bomo se več čudili niti najnemoralnejšemu in najguusnejšemu činu nad učiteljstvom, ker vemo, kje je njega izvir!
Dobro si zapomni učiteljstvo to izjavo! Torej učitelj danes na Kranjskem niti vreden ni, da bi ga vlada pravično in zakonito branila, on ni enakopraven človek v državi in deželi! To ima danes učiteljstvo od vlade za to, ker ji vzgojuje mladino za vdane podanike, to prejema za prepatriotično vzgojo! C. k r. vlada v Avstriji danes ne smatra učitelja enakopravnim članom človeštva!
Kaj pa bi porekla slavna vlada, če bi se učiteljstvo samo smatralo več vrednim, kakor ga smatra vlada, in bi si stavilo za smoter vzgajati v prvi vrsti ljudi, potem patriote. Morebiti bi nam bilo potem pričakovati milost-nejših deželnih predsednikov. Kaj, ko bi učiteljstvo danes pričelo izvajati konsekvence? Ce vlada danes noče čuvati in upoštevati zakonov, jih tudi učiteljstvo ne bo pospeševalo in ščitilo in b o g o j i 1 o t a k p a t r i o-
LISTEK.
f Franc Lunder.
Ne bom ocenil s temi vrsticami delovanja rajnkega tako kakor zasluži; zakaj nadejam se, da bo to storilo krepkejše pero nego je že moje Toda hvaležnost me veže, da postavim na svežo gomilo rajnkega to-le spominčico: Lunder je bil med slovenskimi šolniki velik poštenjak, odkritosrčen in blag tovariš, kremenit, neomajen značaj! Kjer je služboval, je bil priljubljen. Začel je menda na Igu kot podučitelj (v letih 1865 — 67/68.) pri nadučitelju Govekarju— ta mož je bil tudi zuačajen in delaven čez vse — bil učitelj na Brdu, v Badečah in naposled na Eaki (31 let). V vsem skupaj je služboval kakih 45 let: zakaj šele lani je zapustil z dopustom v žepu prijazno Kako, bil letos upokojen in živel na Glinicah pri Ljubljani. Ali mu ni bila šola priljubljena, ko je celo življenje njej posvetil ? Ali ni bil izvrsten šolnik, ko so ga šolske gosposke toliko let pustile, rade pustile pri plodonosnem delu? Toda v tem oziru ga ne mislim opisovati; povedati hočem o rajnkem
le to, kar mi najbolj srce teži. — Ko je bil rajnki nadučitelj v Radečah, je bil on s tov. Gasperinom vred, ki še uživa pokojnino, učiteljski zastopnik v Krškem okrajnem šolskem svetu. Takrat je bilo narodno vprašanje pogo-stoma na dnevnem redu pri sejah te korporacije. Dasi sta bili poglavitni osebi (glavar, nadzornik) zoper slovensko stvar, vendar to značaj nega Lundra ni motilo, da bi bil zapustil Slovence. V letu 1878. se je ustanovila nemška mešč. šola v Krškem. Treba je bilo nastaviti dva učitelja. Okrajni šolski svet je imel pravico prezentacije. Nemškutarji so iskali Nemcev in glasovali za Nemce, a večine niso imeli v okrajnem šolskem svetu. Ce bi bila pa učiteljska zastopnika potegnila z nemškutarji, kar pa nista storila, bi bili ti znabiti večino imeli. A ker sta bila učiteljska zastopnika značaj na,1) je zmagala po previdnosti uda g. poslanca Pfeiferja slovenska večina. Zaradi tega je bil po takrat veljavnih zakonih deželni šolski svet pri-moran, da je poslal dekrete za nemško meščansko šolo (na kateri so bili vedno in so še vedno le slovenski učenci) meni in učitelju Vidmarju,
i) A skoro gotovo jima je to eno leto pozneje (1879.) škodovalo, ko sta bila službeno prestavljena, in sicer Gasperin iz Krškega v Radeče, a Lunder (ta nekako zoper zakon) iz Radeč na Rako.
ki sva bila prvi učni osebi na tej učilnici. Na ta način sem prišel torej v Krško s pomočjo rajnkega Lundra in sem skrbel,jako skrbel in se jako trudil, da so bili (po pravici in po potrebi) vedno .nastavljeni le slovenski učitelji na meščanski šoli v Krškem, kjer deluje zdaj pet čvrstih slovenskih pedagogov, od katerih so bili štirje še moji učenci na tej šoli.
I. L a p a j n e.
Nekaj pogleda v šolstvo na Vestfalskem.
V zadnjih desetletjih se je mnogo rudarskih rodovin preselilo iz naše domovine tudi na Vestfalsko (Westfalen) na Nemškem. Večina njihovih otrok se v tamošnjih nemških šolah ponemčuje.
Pred kratkim je prišla neka učenka M. J. s svojo materjo zopet domov, ker se je oče kot rudar ponesrečil. Prinesla je s seboj tudi knjige iz nemških šol, ki lahko iz njih za naše razmere marsikaj poučnega posnamemo.
Ker gredo rudarji za zaslužkom, je hčerka v teku 3 let obiskovala 7 raznih katoliških ljudskih šol, kar je razvidno iz zvezka za izpričevala (Zeugnisheft), ki ga je dobila v Bür-
germeisterei Kray-Leithe, Landkreis Essen". Šolo je začela obiskovati v Dortmundu, potem jo je obiskovala v Wattenscheidu, Krayu, Stat. Lütgendu, Kleyu, Winterhöfenu, Bueru. V tem zvezku so na prvi strani zapisani navadni podatki učenca kakor sploh v imenikih, na drugi straui „Beseda staršem" in razpoiedba redov. Potem je na vsaki strani izpričevalo za eno leto. Bedi so za sledeče stvari: I. vedenje, II. marljivost, III. pazljivost, IV. redoljubnost, V.uspevanje (Leistungen): 1. Verouk: a) zgodbe sv. pisma, b) katekizem. — 2. Nemščina: a) ustno, b) pismeno. — 3. Eačunstvo. — 4 Oblikoslovje (imenovano „Eaumlehre"). — 5. Zgodovina. — 6. Zemljepis. — 7. Opi-savanje prirode (Naturbeschreibung). — 8. Pri-rodoslovje. — 9. Lepopis. — 10. Eisanje. — 11. Petje. — 12. Telovadba. — 13. Ženska ročna dela. — Izpričevala se izdajajo za poletni in zimski tečaj, podpisujejo pa jih rektor, glavni učitelj, razrednik (razrednica) in starši.
Učenka je prinesla sledeče knjige, izdaja za katoliške ljudske šole: Lesebuch für die Oberklassen kathol. Volksschulen (za pro-vineijo Westfalen), velja 150 M. E e a 1 i e n-buch, ki vsebuje zgodovino, zemljepis, pri-rodopis, fiziko, kemijo in mineralogijo, velja 1 40 M, Übungsbuch für den deutschen
tizem, kakor ga ta vlada sama goji, zahteva in zasluži.
Ce ne bo tem ljubezenskim razmeram med našo vlado in dr. Šušteršičem konec, nam bo kmalu pričakovati tudi najresnejših posledic.
In kot kaj bi se smatralo kranjsko uči-teljstvo, če bi bilo pri moramo poseči po najskrajnejšem orožju, da se brani samo, ker ga vlada neče in ker sama zatira njega poštenje?
• Obsodilo se nas bi kot „veleizdajalce" in šele tedaj se nas bi pričelo upoštevati kot ljudi, šele tedaj bi postali enakopravni pred zakonom in šele tedaj bi stopil zakon tudi za nas v veljavo! Pokale bi c. kr. puške in tekla bi nedolžna kri, katere je še vajena rodna nam slovenska zemlja! .. .
In tedaj bi dal naš dež. predsednik le kratko utemeljitev za svojo odgovornost, dejal bi: „Wegen eines Lehrers wird man nicht in Oesterreich streiten." — —
V polni zavesti pa, da pravica premaga vse krutosti, ostanemo mi vedno trdni in vztrajni v boju za svoje pravo in se ne odmaknemo ni za las od svojih pravic, ker bolje je, da se zaznamuje naš konec kot časten konec v boju za pravico, resnico, in poštenje slovenskega učiteljstva v človeštvu, kakor da bi poginili kot psi za plotom polni resigna-eije in gladu! Za nami pride še generacija učiteljstva, ki nas bo sodila po naših činih in po njih merila spoštovanje do nas ter obsodila naše zatiralce!
Državni poslanec župan Ivan Hribar je sestavil predlog gierte uredbe učiteljskih plač, tako da mu ga bo mogoče prihodnji teden izročiti posameznim državuozbor-skim klubom v posvetovanje,
Na delo!
Vprašalne pole komiteja za reformo ljudske šole so razposlane. S tem je započeto važno kulturno delo v Avstriji, ki ga je deležno tudi slovensko učiteljstvo in slovenski narod. Po statistični sestavi in kritiški razpravi stanja ljudskega šolstva posameznih narodov se bo napravil opis ljudskega šolstva vse države. Na slovenskem učiteljstvu je sedaj ležeče, kako se bo izvršila razprava tega kulturnega vprašanja z ozirom na naš narod. V to svrho se je osnoval v Ljubljani poseben odsek, ki bo vodil vse delo z ozirom na ljudsko šolstvo slovenskega naroda, in dolžnost učiteljstva je, da posveti nekaj dela in pozornosti sedaj tudi temu delu in vprašanjem, ki se bodo določala tu v splošno razpravo z ozirom na posamezne okraje. Poudarjati pa moramo, naj se ne smatra to vprašanje za poli-tikum, temveč za strogo kulturno vprašanje, ki ga hoče z drugimi narodi v državi rešiti tudi slovensko učiteljstvo za svoj narod — častno!
Kdor torej ni pomotoma prejel vprašalnih pol, ki se se vposlale na vodstva vseh sloven-
skih ljudskih šol, da jih porazdeli med učiteljstvo, naj se obrne na „Odsek za reformo ljudske šole" (Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev) Ljubljana. Tudi kdor želi kakršnegakoli pojasnila v tem oziru, naj se obrne na isti naslov. Pole je dopolniti do 30. t. m. in prosimo za točnost in uujnost še posebe, ker je delo še potem ogromno in mora biti deloma do septembra dokončano, če hočemo, da bo delo slov. naroda korakalo vzporedno z delom drugih narodov v državi. Komite se zopet snide septembra na Dunaju, kjer se bodo storili nadaljni sklepi.
Opomba: Slov. pedagoške liste prosimo za ponatisk tega članka.
Ljubljanski odsek komiteja za reformo ljudske šole.
Socialna demokracija za učiteljstvo.
Na deželni konferenci goriških zaupnikov socialno-demokraške stranke dne 5. junija t. 1. je g. P e t e j a n odločno obsojal gonjo, ki so jo pričeli proizvajati klerikalci proti šoli in učiteljstvu. Izvajal je, da se mora tej klerikalni agitaciji socialno-demokraška stranka odločno upreti. Stavil je o tem '^smislu tudi primerno resolucijo, kije bila s o g 1 a s njo sprejeta.
Ta odločen nastop je od naše strani najtopleje pozdravljati, ker — dasi imamo tudi sami dovolj življenske moči za boj — vendar bodo uspehi tem večji, čim večja bo odporna sila proti skupnemu nasprotniku 1
Grobovi tulijo!
V predzadnji številki smo se spomnili nesrečnega tovariša Potokarja, ki ga je udarila moč klerikalno-vladnega nasilja. Tovariš Potokar nam je pisal pismo, ki mora zbuditi v vsakem človeku, ki ni Jaklič-Krek-Hočevar-jevpga kova, solzo sočutja in čuvstvo ogorčenja, ki stiska roko v pest!
To pismo je dokument one krutosti, ki danes davi in preganja nedolžne! To pismo kriči do neba po maščevanju! Kulturni zgodovinar ga bo citiral kot dokaz, kako so današnje dni ravnali z značajnim učiteljem v 1 a dno - k 1 e r i k a 1ni in-kvizitorji! Uskokom, kisedaj služijo tem inkvizitorjem, naj se ob čitanju tega pisma trese duša od sramote!
Pismo se glasi doslovno:
Banjaloka pri Kočevju, I6./6. 1910.
Velecenjeni tovariš!
Hvala za sočuvstvo, izkazano mi v zadnji številki ,,Učit. Tov."! Saj to je edino, kar nas tolaži v prognanstvu, ko se brusi nad nami meč nasilja, strasti in maščevanja. Ni ga več življenja, ni ga upanja, samo gorje, obup, solze nedolžnih žrtev pod strahovlado brezčutnih, brezsrčnih nositeljev naše usode!
Za učitelja ni nobene rešitve več na svetu, da, kranjski učitelj v prognanstvu je res kakor pes za plotom, ki tuii in laja po od-pomoči, a tulenje, to lajanje je klic po od-pomoči, zdihi obupajočih, prošnja za rešitev iz ječe v verige uklenjenih, po nedolžnem preganih, v nesrečo pahnjenih otrok!
Kje so zaščitniki našega stanu, naših teženj, kdo je varuh naših pravic, naših zakonov? Ali se je vse zaklelo proti nam?
Ne, še so, ki čutijo z nami, to upanje imam, in ti bodo vstali z učiteljstvom, ko ne bo več sledu že zdavnej v grob poslanih učiteljev-trpinov.
Z vsem spoštovanjem
Potokar Franc, nadučitelj.
VABILO
na
XXV. redno vel. skupščino
in obenem
jubilejno slavnost družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
v nedeljo, 3. julija 1910. leta, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani „Narodnega doma".
MN
VZPOEED:
i
1.	Nagovor prvomestnika.
2.	Tajnikovo poročilo.
8. Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Volitev članov v družbeno vodstvo.1)
6.	Volitev nadzorništva (5 članov).2)
7.	Volitev razsodništva (5 članov).3)
8.	Slučajnosti.
Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, dne 28. maja 1910.
') Iz vodstva izstopijo letos gg.: Andrej Sene-kovič, dr. Ivan Merhar, Fr. Paliernik, dr. Gregor Žerjav. Umrl je dr. Karel Bleiweis vitez Trsteniiki, odpovedal pa se je zaradi premestitve gosp. prof. Vajda. Voliti je torej šest odbornikov, štiri za dobo treh let, dva za dobo dveh let.
V	odboru ostanejo še gg.: Fr. Crnagoj, dr. Er-nest Dereani, Gregor Binspieler, Aleksander Hudovernik, Luka Svetec, Ivan Vrhovnik.
2)	V nadzorništvu so bili gg.: dr. Fran Ilešič, dr. Ferdo Müller, Matija Prosekar, dr. Vladimir Bav-nihar, Miloš Stibler.
3)	V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Karel Savnik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karel Triller.
DOSTAVEK: Dne 1. in 2. julija se priredi obrambni tečaj, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu.
V	soboto, dne 2. julija, ob osmih zvečer bo prijateljski sestanek na vrtu „Narodnega doma".
V	nedeljo, dne 3. julija, popoludne ob treh je prieetek velike ljudske slavnosti v Tivoli, ki jo prirede v korist družbi sv. Cirila in Metoda narodne dame iz vseh slovenskih pokrajin.
Čebelarji!
Čebelarstvo ni nikjer v Avstriji tako zanemarjeno kot pri nas, akoravno imamo najboljše čebelno pleme.
Sprachunterricht in der Volksschule, 2. del, velja 30 Pfg., in Rechenbuch.
Čitanka ima 552 strani s sledečimi oddelki: I. del: 1. otrokovo vsakdanje opravilo;
2. nedelja; 3. letni časi in prazniki; 4. rodo-vinsko življenje; 5. ljubezen do bližnjega; 6. ljubezen do domovine; 7. poklicna zvestoba; 8. ljubezen do resnice in poštenosti; 9. marljivost in varčnost; 10. zadovoljnost; 11.šaljive povesti; 12. slike iz življenja. Ta del ima 196 pesmi in beril. V drugem delu so berila za poglobljenja in dopolnitev pouka iz realij, in sicer: slike iz prirodoznanstva in pouka o zdravju, slike iz tujih dežel in svetov, slike iz velike nemške domovine, slike iz domovinoslovja, v dodatku pa zgledi za pismene izdelke poslovnega življenja. V tem delu je 202 pesmi in beril. Spredaj je imenik pesmi po začetni vrsti, drugi po pesnikih ter seznam virov (Quellenverzeichnis).
Posebno moramo poudarjati, da se v nemških ljudskih šolah goji marljivo razvoj narodnostnega čuta in nemškega ponosa. V to služijo berila: Deutsche Helden vor den Faku-Forts in China, pesem Deutscher Eat: „Kind, Deutsche kämpften tapfer allezeit: Du, deutsches Kind, sei tapfer, treu und wahr!" — „Ein
deutscher Fabrikbesitzer" (to je Krupp), „Dar — es — Salam": Möge nur der aufblühenden Stadt1) und ihrem großen Hinterlande unter deutscher Flagge uach das Glück, beschieden sein!" — „Von unsern Besitzungen in der Südsee."
Še nekaj pogledov iz „Bilder aus d e m weiten deutschenVaterlande". Začenja se s pesmijo „Das Lied der Deutschen" („Deutschland, Deutschland über alles . . ."), potem je berilo „Deutschland", in prvi stavek se glasi: „Deutschland, unser liebes Vaterland, gehört zu den schönsten Ländern, welche die Sonne in ihrem ewigen Laufe begrüßt," in proti koncu: „Vielmehr kann der edlere Mensch, der Deutschland seine Heimat nennt, dem Gedanken an eine deutsche Erde und an einen deutschen Himmel nicht entgehen". —
Pesem „Preußenlied" poveličuje Pruse: „Ich bin ein Preuße! Kennt ihr meine Farben?" — mornarjem „Deutsches Matrosenlied", „Das Nationaldenkmal auf dem Niederwald", „Über Einfuhr und Ausfuhr des Deutschen Reiches", pesem „F r ü h-
') Glavno mesto „Deutsch-Ostafrika."
lingsgruß an das Vaterland". („Alles das ist deutsches Land".) — „Ein germanisches Gehöft vor der Völkerwanderung", „Hermann, der Befreier Deutschlands" itd. itd. — za Avstrijce pa je pomembna pesem „Die Preußen vor Prag", berilo „Der Kronprinz ist da!" (pri Kraljevem gradcu) in kmalu potem „Die Wacht am Rhein".
Kako je kaj nam Slovencem pri srcu, če pregledujemo naše slovenske čitanke ? Ali najdemo kje pesem: „Slovenec sem!"?
Knjiga „R e a 1 i e n b u c h" ima 382 strani v veliki osmerki ter mnogo zanimivih in poučnih slik med berilom uvrščenih. Zgodovina in zemljepis se ozirata največ na nemško cesarstvo — iz lahko razumljivih razlogov.
Ta kratka črtica o nemških ljudskih šolah bo morda marsikoga zanimala ter osvetila naše domače šolske razmere. Naši birokrati se pač povsod boje slovenskega narodnega čuta in ponosa, vendar bomo morali enkrat z njimi pošteno obračunati.
Ne zabite „Učiteljskega kotivikta!"
Pridobivanje medu se vrši na tako za starel način, da se dober pridelek pokvari in zaradi <ega po sramotno nizkih cenah oddaja. Da se temu odpomore, se je ustanovila v Ilirski Bistrici na Notranjskem čebelarska zadruga, ki si je v nalogo vzela, vosek, med in čebele svojih članov razpečevati. Razposojevala bo tudi onim svojim članom, ki čebelarijo, na rojitev posebne vrste panjev, zaradi česar ji bo mogoče za pridelke v takih panjih boljše cene plačevati. Pomagano bo zlasti onim čebelarjem, ki se poslužujejo preprostih panjev, ne da bi bili primorani učiti se novodobnega čebelarstva. Razen tega bo imela zadruga v zalogi vse potrebščine za napredno čebelarstvo.
Dosedaj je pristopilo 170 članov, kar pa nikakor ne zadostuje, da bi začela poslovati v onem obsegu, kot si so ga ustanovitelji začrtali.
Naše čebelarje poživljamo, da pristopijo k zadrugi v čim večjem številu, ker le od tega je odvisno, da se zamore zadruga plodonosno razviti. Sprejemljejo se ne le člani iz Kranjskega, temveč iz cele Avstrije in Ogrskega. Delež znaša 10 kron in se zamore plačevati v obrokih. Prvi obrok je 2 kroni. Ko zadružnik izstopi, dobi povrnjen cel vplačan delež.
Pravila dobi vsakdo brezplačno pri „Čebelarski zadrugi" v Ilirski Bistrici.

Sssa
Pozabljena §§ na Kranjskem!
(Drž. zak, št. 62.) Najmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je od meriti tako, da učitelj i niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče svojo rod o v in o živiti primerno okolnostim dotičnega kraja.
Da se učiteljem za časa in do dobrega daje, k a r j i m gre, za to skrbč In o tem določujejo šolska oblastva.
§E	(Dež. zak. št. 21.) V vsakem
šolskem okraju ja napraviti najmanj eno meščansko šolo.
Vlado, ki je svoj čas telegrafično za-ukazala ustanovitev nemške mestne šole v Ljubljani, prosi kranjsko učiteljstvo za izvršitev gornjih §§!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca maja K 139.96911.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 1/s2.—'l/id. popoldne in vsako soboto od 6—7 zvečer.
Proti vprašal nim polam se je oglasil — „Slovenec" — kakor pravi — nekdo iz učiteljstva! Tudi v tem strogo stvarnem, strogo kulturnem in obče koristnem, popolnoma nepolitiškem in nestrankarskem vprašanju iščejo razdiralei vsega dobrega politike! Tem ljudem ni mogoče pomagati, ker so ali tako zlobni ali pa tako neumni, da so slepi in gluhi za vsako plemenito kulturno delo. — Tovariši, tovarišice! Jie ozirajte se na pobesnelo razdirajoče delo politiških strastnežev, ampak storite svojo dolžnost tudi v tem pogledu, da ne ostane naše ubogo slovensko ljudsko šolstvo osramočeno in ponižano po klerikalni krivdi pred vsemi kulturnimi narodi v Avstriji!

Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Za letošnjo XXII. glavno skupščino Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se bo vršila dne 6. in 7. avgusta t. 1. v Budolfo-vem na Dolenjskem, so prijavila delegate sledeča društva:
I. Šentlenartsko učiteljsko društvo:
1.	Vekoslav From, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah;
2.	Anton Zabukovšek, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor.;
II.	Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem:
3.	Fran Brinar, nadučitelj v Gotovljah;
4.	Ivan Burdian, nadučitelj v Šmartnem pri Gornjem gradu;
5.	Fran Jamšek, nadučitelj v Bajhen-burgu.
III.	Učiteljsko društvo za šolski okraj ljubljanska okolica:
6.	Ivo Trošt, nadučitelj v Tomišlju ;
7.	Mihalj Kos, učitelj v Pirnčah;
8.	Ivan Petrič, .učitelj v Budniku;
9.	Marija Antončič, učiteljica v Borovnici.
Prosimo vsa druga Zavezina društva, da
nam vrnejo „Društvene izkaznice" in prijavijo izvoljene delegate.
Za glavno zborovanje je do sedaj prijavljena tema: Masaryk pedagog.
Vodstvo zaveze: L. Jelene
Predsednik.
Oklic!
Kdor se misli udeležiti kongresa slovanskega učiteljstva in zborovanja „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji" v Krakovem, naj se zglasi nemudoma pri podpisanem vodstvu.
Vodstvo Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
L. Jelene, predsednik.
Štajersko.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Povrjenikom Slovenske Šolske Matice naznanja socialni odsek „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem, da bo odsek sam naravnost vposlal udnino in imenik v Ljubljano za one člane, ki plačujejo udnino potom odseka.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 3. julija 1910, ob pol 11. uri dopoldne na Vidmu. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in poročila predsedništva. 3. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze". 4. Predavanje tov. Supana in černeja. 5. Slučajnosti.
Pobirala se bo tudi udnina za Slovensko Šolsko Matico.	Odbor.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo 5. junija v Gornjem gradu ob precejšnji udeležbi. Najzanimivejša točka dnevnega reda je bilo predavanje okrožnega zdravnika gosp. dr. Maksa Konečnika o nalezljivih otroških boleznih.
K društvu sta pristopili gdčni Ločičnik in Koderman.
Tov. Šijanec je poročal o odborovi seji „Zveze", tov. Burdian o zborovanju „Zveze", tov. Kocbek pa o svojem delovanju kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu.
Delegatom za glavno skupščino „Zaveze" se izvolita tov. gdč. Vole in tov. Korban, namestnikom pa M. Strmecky in Krajnc.
Šentlenartsko nčiteljsko društvo je zborovalo o. t. m. pri Sv. Lenartu v SI. gor.
Predsednik tov. Maurič je otvoril ob 11. uri zborovanje, izrazil veselje nad lepo udeležbo in dal besedo tov. Pergerju, ki si je bil izbral temo „Obča važnost učit. društev". Z velikim zanimanjem smo poslušali izborna izvajanja govornika; naj navedem le nekaj vodilnih misli.
Učit. društva so v prvi vrsti stanovska društva; pa vsekakor imajo tudi občo vrednost. Ona skrbe sicer predvsem za izobraževanje svojih članov; s tem pa ne koristijo le učitelj-stvu, temveč narodu samemu: Zakaj kakršen učitelj, takšna šola. Vzporedno z dobrim uči-teljstvom raste torej tudi dobrota narodnih šol in po teh obenem narodova omika. Pa narod se le preredkokrat zaveda koristi, ki jo ima od učiteljskih društev. Kje tiči krivda? V prvi vrsti v učit. društvu samem, ker je njega delovanje pretiho in premirno, Učit. društva naj bi torej tuintam uprizorila tudi kak izlet med narod in to s prirejanjem različnih slavnosti, z roditeljskimi sestanki, poučnimi predavanji i. dr. ; naj ljudstvo uvidi, da nismo — kakor pišejo gotovi listi narodu v pouk in zabavo — izdajalska brezverska družba itd., ampak da se tudi' nam iskri oko svetega rodoljubnega ognja, ko je treba delati, trpeti za narod slovenski. Zatorej: med ljudstvo! Naloga novoizvoljenega soc. odseka pa je krepko delovati v tem smislu. Da nam je tovariš govoril iz srca vseh, je pričalo burno ploskanje ob sklepu.
Nato se je prečital odobril zapisnik zadnjega zborovanja in uvaževanja vreden dopis „Prve češke" glede učiteljskih zavarovanj.
Poročilo tov. Škerjanca o zastopstvu v okr. šol. svetu se je vzelo z zahvalo na znanje.
Delegatom za „Zavezino" zborovanje sta bila voljena: tov. From Vekoslav in Zabukovšek Anton.
Prihodnje zborovanje se vrši pri Sv. Bu-pertu v SI. g.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 3. julija t. 1. ob 11. uri predpol-dne pri Sv. Juriju pod Donatijem po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik, 2. dopisi, 3. času primerno predavanje o čebelarstvu, 4. slučajnosti.
Za izlet v nedeljo zjutraj in za obed se blagovolijo tovariši in tovarišice oglasiti pri tov. Glinšku pri Sv. Juriju, pošta Bogateč.
K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo ima
svoj občni zbor dne 29. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne v ljudski šoli v Cerknem (v slučaju nezadostne udeležbe se bo zborovalo pol ure pozneje ob vsaki udeležbi).
Dnevni red:
1.	Otvoritev zborovanja.
2.	O 35 letnem službovanju ter vštetju stanarine k pokojnini, predava tov. Kutin.
3.	Poročilo učit zastopnikov o delovanju v krajnem šolskem svetu.
4.	Tajniško in blagajniško poročilo.
5.	Volitev delegatov.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.
Obilne udeležbe pričakuje
odbor.
Istra.
Koprsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 2. junija t. 1. v prostorih tov. Bogatca v Bicmanjih.
Zborovanja sta se udeležila tudi g. državni in deželni poslanec profesor Mandic in okrajni šolski nadzornik H. Dominco. Zborovanju je prisostvovalo nekaj tovarišev tržaškega in voloskega okraja.
Ni ga bilo lepšega zborovanja v našem okraju kakor je bilo ravno zadnje v Bicmanjih. Najbližji in najoddaljenejši tovariši in tovarišice so prihiteli semkaj, da se pouče o tem in onem. Zanimale so nas na zborovanju razne poglavitne točke, ki so bile na dnevnem redu:
I.	Predsednik pozdravlja obilo udeležbo, zlasti pa častnega člana tov. Anžovarja. Izreka tudi zahvalo g. poslancu Mandiču in šol. nadzorniku Domincu ter drugim gostom, ki so se udeležili zborovanja.
II.	Citanje došlih spisov.
III.	Obravnavanje predmeta v smiu § 23. društvenih pravil: a) Poročilo o društvenem delovanju, b) poročilo o društevenem letnem računu in pregled tega, c) volitev treh pre-gledovalcev računov. — Na predlog tov. Ber-toka so bile izvoljene k pregledovalkam računov tovarišice Kraševec, Mayer in Mungerli. Omenjene pregledovalke so našle račune v popolnem redu. d) Poročilo o knjižnjicah, e) volitev društvenega odbora. V odbor so bili izvoljeni: Valentič, predsednik; Bertok st., podpredsednik; Bertok ml.,blagajnik; Cerut,tajnik; Prešernova, odbornica. f) Volitev zastopništva v Zavezo. K glavnim poročevalcem zakonskih načrtov je bil izvoljen tov. Urbaučič, delegatom Zaveze v Bndolfovem pa tov. Bertok st., Venturing Pucelj, Jakopec in Prešernova, g) Objavljanje novo sprejetih društvenikov.
IV.	Urejeuje zakonskih načrtov.
V.	Beferat tov. Bertoka se prenese zaradi pomanjkanja časa na drugo zborovanje.
VI.	Predlogi in slučajnosti.
Izmed predlogov bi bilo omeniti predlog Valentičev o kaznih in cepljenju kožic. Odslej naj bi predlagal kazni krajni šolski svet. Kar se pa tiče cepljenja kožic, naj bi prišel zdravnik ob času pouka in ne takrat, ko morajo otroci biti doma. Zgodi se tudi prav rado, da otroci zaradi strahu ne pridejo v šolo. Predlog Ko-šutnikov je bil, naj se učiteljskemu društvu za okraj Celje izrazi simpatije in častitke k 40 letnici. Tov. Bertok st. je predlagal naj se vloži prošnjo na šol. oblastnije, naj bi se odslej ne oziralo na anonimna pisma. Omeniti je še predlog tov. Valentiča, naj bi naše društvo prispevalo za obrambni sklad Ciril-Metodove družbe.
Po končanem zborovanju smo se sešli k obedu, kjer smo si s petjem in raznimi dovtipi krajšali čas, dokler ni zažvižgal vlak in nas odpeljal proti domu.
Srednješolski vestnik,
** Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško-slov. gimn. razredov v Celju se vrši 1. julija od 8. do 10. ure dop.
Vodstvo.
** Tekoče šolsko leto se je izvršilo na ljubljanskih državnih učiteljiščih dne 18. junija. Na moškem učiteljišču je bilo v I., II. in III. letniku 91 gojencev. Učni uspeh je bil pri 83 gojencih ugoden, in sicer pri 4 z odliko, 8 gojencev ima v začetku prihodnjega šolskega leta ponavljalni izpit. Od 128 gojenk v prvih treh letnikih je izvršilo nauke 128 gojenk z ugodnim uspehom, 29 od njih z odliko, 2 gojenki imata ponavljalni izpit, pri 1 gojenki je učni
uspeh nezadosten. Ustni zrelostni izpiti so se začeli v ponedeljek, dne 20. junija. Za izpite je priglašenih na moškem učiteljišču 28 rednih gojencev in 6 privatnih, na ženskem učiteljišču 40 rednih gojenk in 22 privatistinj.
** Vesela novica za Novo mesto. Dne 16. t. m. je dešlo od finančnega ministrstva brzojavno poročilo, da se je vprašanje za gradnjo novomeške gimnazije ugodno rešilo. Dasi se letos še ne bo pričelo z zidanjem poslopja, zakaj dotični stavbni prostor se je oddal za letos v najem, moramo vendar pozdravljati ugodno novico, in sicer zaradi mladine, ki je v vedni nevarnosti, da se usodnega dne ne znajde pod razvalinami prahu in trohnobe. Poleg tega so pa tudi sedanji prostori premajhni za število učencev, ki se množi od leta do leta.
** V pokoj stopi s 15. avgustom po dopolnjeni 40 letni službi ravnatelj celovške višje gimnazije, vladni svetnik dr. Latzl.
** Okrajni šolski nadzornik in vodja pripravnice na Proseku Ivan Nekerman je imenovan glavnim učiteljem extra statum na učiteljišču v Gorici.
** Sedlar — maturant. Na benediktinski gimnaziji v Seitenstettnu je te dni napravil maturo poleg drugih tudi sedlarski mojster in zakonski mož Karel Schleucher iz Dunaja.
Književnost in umetnost.
Popotnik objavlja v 6. let. štev. to-le vsebino : 1. Jan M a g i e r a : Poljski pedagoški časopisi. — 2. Janko P o 1 a k : Naš cilj. — 3. Pavel F 1 e r e : Nekaj o šolski higijeni. — 4. Dr. K. O z v a 1 d : Kulturno-socialni drobiž iz tujine. — 5. Dr. Iv. Lah: Šolstvo za časa reformacije na Slovenskem. — 6. Dr. Jos. T o m i n š e k : Kako pišimo krajinska lastna imena? — 7. Bazgled: Časopisni vpogled — Pedagoški paberki — Više-šolski vestnik — Šolstvo v tujini — Bazne vesti — Mala poročila. — Najtopljeje priporočamo !
Več luči I Te zbirke poljudnih in poučnih spisov je izšel 4. snopič, ki obsega razpravo „Bira, kongrua in cerkvena konkurenca". Cana 30 vin. Založil I. P. Lampret v Kranju. Toplo priporočamo v razširjanje med ljudstvo!
Kulturno delo.
-f- V Zvezi narodnih društev za Goriško je danes včlanjenih 120 društev z okrog 7000 člani. V svojem še ne triletnem delovanju je ustanovila zveza 39 novih društev. Pridno deluje Zvezina centralna knjižnica, katere prometa je bilo deležnih 30 društev. Predavanj je priredila Zveza lani 129. V okrilju „Zveze n. dr." se je osnovala samostojna „Zveza kolesarskih društev". Dohodkov je imela Zveza lani 1541*76 K, društvo pa 1419-17 K.
+ Odborova seja „Matice Slovenske" dne 14. junija 1910. Od zadnje odborove seje so zborovali vsi odseki. Gospodarski odsek: Odda se tisk „Zabavne knjižnice", ki jo izdasta letos skupno „Matica Slov." in „Matica Hrvatska". V mnogih krajih ni mogoče dobiti poverjenikov niti odgovorov na vprašanja in prošnje. Društvena knjižnica se ne da urediti, dokler nimamo zanjo boljših prostorov; hiša se bo komisionalno pregledala. Zemljepisni odsek: Dosedanji „Zemlje-vidni" in „Krajepisni odsek" se združita v „Zemljepisni odsek". C. in k. voj. geogr. zavod na Dunaju še ne more reči, dokdaj bo zemljevid tiskan. Pozvati je šolske in župne urade na naročbo zemljevida. Krajepisna imena ima „Matica" iz 440 občin, vseh občin pa je približno 1120. Tehniški odsek: Gradivo za tehniški slovar (kakih 36.000 izrazov) se je abcedno uredilo; začeli so ga pregledovati tehn. strokovnjaki; za nekatere stroke se še posebe zbira. Po zgledu „Društva hrv. inž. in arhitektov" se bo lotiti opisovanja slov. hiše; najprej ja v preglednem članku posneti dosedanje spise o tem predmetu, potem pa pozvati na delo vse, ki se zanimajo za stvar. Znanstveni odsek: Predsednik poroča o stanju priprav za Jugoslovansko Enciklopedijo (o tem izide posebno poročilo). Knjižni odsek: Knjige za 1. 1910 so že ali dotiskane ali v tisku; „Zab. knjižnica" pojde te dni v tisk. V „Knezovi knjižnici" izide prvi del Lahovega romana „Brambovci". Sprejme se dr. H. Tumova „Nomenklatura Višenjsko-Poliškega Gorovja", v oceni sta monografiji „Pohorje" (prej Koprivnik v Mariboru), „Bela Krajina" (dr. Adlešič), v oceno se oddasta dr. Gaserjeva prevoda Shakespeare-jevega „Othella" in „Macbetha". V evidenci je imeti češko Antologijo, opisati je še dr. Bleiweisovo delovanje v dež. zboru in odboru. Spreminjuje predlog dr. Branba Drechs-lerja v Zagrebu, predlaga odbor, naj „Matica Hrv." in „Matica Slov." skupno izdasta izbor Vrazovih pesmi. Tajnikovo poročilo: Doslej je za leto 1910 plačala le ena petina poverjenikov. Matica se oficialno udeleži Vrazove slavnosti v Celovcu avgusta meseca.
+ Ljudska predavanja „Zveze slov. izobraževal, društev v Ljubljani". Koncem pretečenega leta se je osnovala v Ljubljani „Zveza slov. izobraževalnih društev", katere namen je osredotočiti vse ljudsko-izobraževalno delo na Kranjskem. Tekom prvega polleta
svojega delovanja je izkušala „Zveza" ustvariti podlago za smotreno in sestavno prirejanje ljudskih predavanj. Največja zapreka, da se pri nas ljudsko-izobraževalno delo ni moglo dosedaj tako razviti kot drugod, je bilo pomanjkanje predavateljev. „Zveza" je to zapreko odstranila s tem, da je pritegnila v svoj delokrog 23 predavateljev, ki so se z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili začetnsga dela na tem polju. — Tudi poslušalcev je bilo treba šele pridobiti in začeti vzgajati za ljudska predavanja. Velikokrat smatrajo ljudje predavanja le za priredbo, s katero naj se časih zamaši za izpremembo vzpored raznih veselic. Le polagoma pronica nazor, da morajo biti ljudska predavanja nadaljevanja šolske izobrazbe, nekaka narodna visoka šola. „Zveza" je izkušala uveljaviti zaradi tega v posameznih krajih cele serije predavanj, drugod pripraviti zanje tla. Obrnila se je na najrazličnejše že obstoječe izobraževalne korporacije v raznih krajih in jih izkušala pridobiti za predavanja. Mnogo krajev je odpadlo zaradi komodnosti in brezbrižnosti krajevnih faktorjev, na več krajih se ni moglo ozirati zaradi oddaljenosti in po» manjkanja gmotnih sredstev — predavatelji so morali skoraj povsod sami kriti predavateljske stroške — vzlic temu se je izvršilo v 18 različnih krajih 73 predavanj, ki so tamkaj, kjer se je vršilo več predavanj, pritegnili nase stalno poslušalstvo in to ponaj-več iz nižjih slojev, ki so jim v prvi vrsti ta predavanja namenjena. Od 23 predavateljev je bilo 17 članov ljubljanskega „Izobraževalnega kluba", ki so imeli skupaj 63 predavanj. Poleg tega sta imela dva člana od 12. novembra do 1. maja tedenske kurze za nemščino, oziroma računstvo, katerih se je udeleževalo 30 do 40 ljubljanskih železničarjev. Snov predavanjem je bila vzeta iz naslednjih strok: zgodovina, državoznanstvo, narodno gospodarstvo, kazensko pravo, slov. literatura, fizika, geologija, astronomija, tehnika, zdravstvo, vzgojeslovje in obrambno delo.
Politiški pregled.
*	Protest bosensklh deželnih uradnikov in učiteljev. Društvo bosensko-herce-govskih uradnikov je poslalo skupnemu finančnemu ministru Burianu vlogo, v kateri protestira proti zapostavljenju uradništva in učiteljstva ob cesarjevem prihodu. Oboje je postopanje vlade globoko žalilo.
*	Ladislav vitez Madejski Je dne 19. t. m. v Malem Lušinu umrl. Bil je naučni minister v Windischgraetzovem ministrstvu. Madejski je najprej deloval v justičnem ministrstvu, kjer se je udeležil sestavov več zakonskih načrtov, ki so veljali za vzorno idealne. Pozneje je bil notar v Galiciji, potem pa profesor na krakovskem vseučilišču. Kot profesor je bil izvoljen v parlament. Madejski pravzaprav ni pripadal nobeni politiški stranki; bil je konservativec, ne da bi kdajkoli postal napadalen proti kateri stranki. Kot naučni minister jo nagibal bolj k liberalnim nazorom o šolstvu, zaradi česar so ga klerikalci pogosto napadali. Madejski zapušča enega sina, ki je ministerialni svetnik v naučnem ministrstvu, in eno hčerko, ki je omožena z namestniškim svetnikom vitezom Dunajewskim, sinom bivšega finančnega ministra Dunajewskega.
*	Bosanski deželni zbor. V bosanskem deželnem zboru je vložen proračun. Dohodki so preračunjeni na 74,297.712 K, izdatki pa na 74,222.409 K.
*	Balkanska zveza. Z Belgrada javljajo, da je balkanska zveza pod vodstvom Turčije gotova stvar. Za prvo bo zveza na gospodarskem polju, a pozneje bi se pretvorila tudi v vojno zvezo, ki bi imela namen zastaviti pot daljnemu prodiranju germanstva na Balkan.
*	Kulturni boj na Španskem. Tudi nad španskim klerikalizmom se zbirajo megle. Med Vatikanom in Canalejevim ministrstvom se vrše že delj časa pogajanja glede izpremembe konkordata, ki je pomenjal za tamkajšnji kleri-kalizem pravcat raj, nasprotno pa škodoval zemlji in prebivalstvu — vsak duševni in gospodarski napredek je bil zaradi konkordata onemogočen. Ta pogajanja še sicer niso končana, ali iz vedenja španskih klerikalnih krogov se vidi, kako razburjenje vlada med slednjimi ; napram nameram vlade glede ureditve razmer pri samostanih in kongregacijah so izdali španski škofije skupen protest. Ta protest naglaša, da je ustanovitev in ruzpust različnih kongregacij na Španskem čisto duhovna zadeva, ki podleže odredbam cerkve in ne državnim zakonom; država in vlada nimata pri tem baje ničesar govoriti. Canalejas, španski ministrski predsednik, ni ostal škofom dolžen odgovora. Izdal je naredbo, ki pravi, da so vse duhovne družbe (razen 3 potom kraljevega odloka 1. 1902 odobrenih) podvržene društvenemu zakonu. Novi španski društveni zakon je izdelan po vzoru francoskega društvenega zakona (Waldeck-Bousseauov). Ako stopi ta zakon v veljavo, bo povzročil enak, če še ne ne ostrejši boj proti kongregacijam, boj, ki se je na Francoskem v prilog državi izvojeval; pomenil pa bo obenem boj proti Vatikanu ki je bil do zadnjega časa precej bojevit in bo sigurno branil prava kongregacij sploh.
Priporočajte in širite naš list!
Obrambni vestnik.
Imenitno priznanje! „Slovenec" v št. 136. tolče sebe po glavi. O zadnjih naših dopisih pravi „Slov." to-le! „Kar zadnji čas piše (namreč „Tov."), pa je tako, da spada v psihologijo (pa ne Trseglavovih „mas" !) prirojenega zločinstva . . . priobčuje stvari (namreč „Tov."), kakršnih ne bi bili niti sposobni pariški apaši, ki prenočujejo v kanalih". — In kaj smo priobčili? Gola fakta:daje baron Schwarzlomil za ko n e; da J eglič denuncira vpričo c. k r. o k r. šol nadzornika svoje kolege z anarhisti; da H o 6 eva r, Krek i n Jaklič psu je jo svoje politiške nasprotnike s psi; da dr. Šušteršič pavšalno na shodih blatiin ščuva ljudstvo zoper učiteljstvo brez stvarne podlage; da je dr. Šušteršič v dež. zbornici zasmehoval bedo učiteljstva; da nemoralno in nepostavno uveljavlja S. L. S. svojo moč s skrajno nasil-nostjo;da Štrukelj pozivlje na boj na nož zoper učiteljstvo; da je c. kr. šol. nadzornik Stiasny uradno uprizoril politiško agitacijo; da c. kr. vlada podpira zakonolomstvo; da je dež. šol. svet preselil svojo pisarno na II. m. š o 1 o v L j u b 1 j a n i, vse to poleg drugih dejstev, ki jih klerikalci ne morejo utajiti. In kaj pravi „Slovenec"? Da so to s t v a r i, k a t e r i h ne bi bili sposobni niti pariški apaši, ki prenočujejo v kanalih, a so jih zmožni naši klerikalci, jih je zmožna S. L. S., jih je zmožna naša c. k r. vlada In še bolj obsoja „Slov." svoje ljudi, on pravi, „da je to p r i-rojeno zločinstvo"; Tako je! Zločinci se poznajo med seboj!
„Straža" In „Slovenec" zopet farbata. Zadnji naš članek „Namen in bodočnost Slomškarije na Štajerskem" je „Stražo" tako presenetil, da je hitro jela zopet pisati članke, za katere bi stavili, da niso iz učiteljskih krogov! „Stražinemu" početju se le smejemo. Nje taktiko in nakane smo popolnoma odkrili, in sedaj je vsa iz sebe, ker njen račun ne pojde po že (zasnovanih načrtih. Zgraditi se mora „moderno Slom. Zvezo", to se pravi toliko kakor ustanoviti je potreba koristolovstvo in koristarstvo. Haha! To je sedaj moderno ! „Straža" še nič ne govori o številu Slomškarjev na Štajerskem. In ker „Straža" sama še ni tako vajena farbarije, ji je na podlagi njenih člankov „Vesela znamenja" priskočil na pomoč „Slovenec" št. 136, ki je že bolj vajen lagati, in je prinesel vest: „ ... že lepo število teh pogumnih mož se oglaša ..." Hkrati se je pa zaletel in odkril vse, knr „Straža" previdno taji: „ . . . in ni več daleč čas, ko bo nesramni liberalizem tudi med štajerskim slovenskim učiteljstvom izgubil ves vpliv". To je ves namen in smoter „krščanske podlage", na katero se „Straža" sklicuje. Ne bo se posrečila nakana intrigantom, to jim garantujemo!
Zanimive podatke smo že prejeli na obrambni odsek o nasilju, korupciji in preganjanju učiteljstva. Ti podrobni podatki nam jako koristijo, da lahko svoje trditve podpremo vsak čas z dejstvi. Pride čas, ko pojdemo od splošne obrambe tudi na obrambo posameznih slučajev. Za sfdaj prosimo, da tovariši in tovarišice potrpe, da omenjamo samo naj-tipičnejše slučaje. Prosimo, da nam vsakdo tudi vnaprej naznani vsak slučaj natanko opisan takoj in da nam one tovarišice in oni tovariši, ki jim je še kak slučaj znan, vpošljejo takoj material. Pridemo s podatki, ki bodo naši vladi in našim klerikalcem smrdeli še bolj od sedanjih !
Kranjske vesti.
—r— Aut — ant! Prikrit „Slom š k ar" ne odgovarja prikritemu „1 a ž n i k u", dokler ne navede polnega imena. Kakor hitro pa bo navedel polno ime, se bova domenila povsem in se ogledala od vseh strani in dognala, kdo je bolj „nagnit" in kdo je večji „s t r e b e r". Pa magari je gospod poročevalec štev. II. med „baroni in grofi", kot nazivlje nekatere gosp. dopisnik štev. I. Do tedaj pa: „Vezir doli", da se vidiva v obraz!... V Doleh pri Litiji, 18. dan meseca junija 1910. Janko Polak, nadučitelj.
—r— Vadnica pri mestnem dekliškem llceju v Ljubljani. Poročevalec občinski svetnik dr. Pipenbacher je v zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega izvajal: Po § 2. šol. zak. iz 1. 1869. so šole, ki jih vzdržuje mestna občina, javne, in na javnih šolah imenuje učne osebe dež. šolski svet. To glede vadnice pri mestnem dekliškem liceju v sedanjih razmerah ni priporočljivo. Z ozirom na posledice, ki bi iz tega nastale, naj se vadnica spet izroči v oskrbo „Mladiki", ki jo je ustanovila; mestna občina pa naj prispeva „Mladiki" primerne zneske za učiteljsko osobje. Tako nasvetuje župan. Poročevalec se z županom strinja in stavlja tozadevne predloge, ki se sprejmo.
—r— Občinski svet ljubljanski proti dež. šol. svetn. Občinski svet ljubljanski je z ozirom na zadnje dogodke v dež. šol. svetu sprejel nujni predlog obč. svet. dr. T r i 11 e r j a, ki se glasi: Občinski svet deželnega stolnega
mesta: 1. Z obžalovanjem konštatuje, da c. kr. deželni šolski svet v zadnjem času brez vsakih stvarnih razlogov in na očitno kvar ljubljanskega ljudskega šolstva dosledno prezira vsak teruo-predlog c. kr. mestnega šolskega s?eta pri oddaji učiteljskih služb na ljubljan-kih ljudskih šolah, ki jih vzdržuje z ogromnimi gmotnimi žrtvami mestna občina ljubljanska, in da v navzkrižju z jasnimi zakonitimi predpisi oddaja take službe celo brez razpisa. 2. Obžaluje še posebe, da g. predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta očitno podpira in mestoma naravnost omogučuje tako vsakemu uspešnemu napredovanju ljubljanskega šolstva skrajno kvarno in zgolj strankarsko politiško, deloma pa vrhu tega naravnost protizakonito postopanje relativne večine vrhovne deželne šolske oblasti. — 3. Pro-testuje kot poklicani, zastopnik ljubljansko ljudsko šolstvo vzdržujočega faktorja zoper te neznosne razmere ter prosi c. kr. ministrstvo za ukin bogočastje primerne odpomoči.— 4.Naroča mestnemu magistratu, da ta protest sporoči predsedniku c. kr. deželnega šolskega sveta, c. kr. ministrskemu predsedniku in c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. — Nujni predlog je bil sprejet enoglasno.
Štajerske vesti.
—š— Z Gomilskega nam pišejo: Ju-bilejska slavnost dne 22. maja tek. leta v proslavo lOOletnega obstanka tukajšnje šole je vkljub neugodnemu vremenu kaj lepo uspela. Že prejšnji večer so pokali topiči ter napovedovali vsi okolici ta dan veselja in radosti. Šola si je nadela praznično obleko. Bogato so jo okitila dekleta iz Grajske vasi z zastavami, cvetlicami in zelenjem, dočim so gomilska dekleta slavnostni prostor izpremenila v pravcati pomladanski hram, fantje pa so priredili napise. Pred šolo se je blestel rek: Pravo učenje da lepo vedenje, odpira stezico v srečno življenje. — Pred vhodom na slavnostni prostor se je nahajal napis: Iskren pozdrav našim blagim mladinoljubom! — Na drugi strani pa v opomnjo bivšim učencem in učenkam: O, srečni ča- i, kje ste vi preteklih mojih mladih dni ? Zaman vas kličem zdaj nazaj, minil mi je detinstva raj! — Ob 10. uri predpoldne je bila slovesna zahvalna služba božja, pri kateri je braslovški g. dekan v lepem govoru in šoli prijaznem smislu razložil pomen današnjega jubileja. Ob 3. uri popoldne pa se je pričela šolska in obenem ljudska veselica. Vovkov kozolc je bil kmalu dupkoma polu, dasi je največji v celem okolišu. Navzoči so bili poleg domačinov še gostje iz Braslovč, Vranskega, Polzele, Št. Pavla, Št. Jurja, Mozirja, Nazer, Bečice itd. Žal nam je, da nekateri odlični gostje, ki so zaradi silnega deževnega naliva nekoliko pozneje došli, sploh niso več mogli dobiti primernih prostorov. Dotični gospodje naj nam to blagohotno oproste. — Najprej je nastopila šolska mladina ter naprej deklamovala in potem zapela več triglasnih za šolo pripravnih narodnih pesmic tako ubrano in z občutkom, da se ji je vse občinstvo divilo. Potem je šolski voditelj v spominskem govoru očrtal delovanje šole v poučnem in vzgojevalnem oziru. Omenil je, da šteje tukajšnja šola med svoje bivše učence lepo število mož, ki zavzemajo danes ugledna mesta v človeški družbi. Svoje temeljno znanje so si tu pridobili 4 duhovniki, 2 zdravnika, 5 c. kr. uradnikov, 4 učitelji in obilica nadebudnega dijaštva. Tudi ni danes v vsem gomilskem okolišu odraslega človeka-domačina, ki bi ne bil vsaj nekoliko vešč čitanju, pisanju in računanju. Šola pa ni samo učilnica, marveč tudi vzgojevalnica. Napačno je torej mnenje, da je otrok, ki se zaradi slabe nadarjenosti ni mogel dosti naučiti, zaman hodil v šolo. Saj se deca v šoli navaja tudi k spodobnemu vedenju in krepostnemu življenju. Tu se vcepi otroku smisel za red iu snago, tu se mu zbuja zavest, da je človek ustvarjen za delo in da je vsako koristno delo zanj častno, brezdelno pohajkovanje pa poniževalno in pogubno. Tu se mu predočijo tudi mični vzori, po katerih mu bo v življenju stremiti, oziroma jih posnemati. Tu se mu skratka ogreva srce za vse lepo, dobro in plemenito, da si pridobi idealno naziranje o svetu in da, stopivši iz šole, ne smatra gonje po posvetnem blagu kot edini smoter človeškega življenja. Tako je delovanje šole v vzgojevalnem obziru. Ali ni to vsaj toliko vredno kakor pri-učevanje potrebnega znanja? Potem je govornik podal zgodovinske črtice o postanku in raz-vitku tukajšnje šole. U tanovil jo je leta 1810. tačasni tukajšnji kurat Andrej Juh, ki je pozneje postal prošt v Dobrli vasi na Koroškem. Izposloval je namreč v to svrho potrebno podporo deloma od verskega zaklada, deloma od soneškega graščaka Antona pl. Ruhethala. Zaradi tega so se občani odločili za stavbo posebnega šolskega poslopja. Kot prvi posvetni učitelj je bil tu nameščen Lorenc Poznik, doma iz Št. Kancijana na Koroškem. Deloval je tu celih 50 let. Bil je vnet za svoj poklic ter si znal pridobiti ljubezen svojih soobčanov. Bil je dober šolnik, dokler mu niso opešale telesne moči. Imel je iz tujih fara otroke na hrani, da so se tu šolali. Leta 1865. se je preselil v boljšo domovino. Njegovi bivši učenci so mu postavili karaenit nagrobni spomenik z napisom: „Tu v pravičnosti njih mnogo ste podučevali, da bi se tam med rajskim' zvezdam' radovali." Po njegovi smrti je šola jela izgubljati svoj
dober sloves. Krivo temu je bilo pogosto menjavanje učiteljskega osobja. V naslednjih desetih letih je službovalo namreč tu zaporedoma sedem učiteljev. Šele Ivan Beich je vztrajal dalje mi svojem mestu. On je preosnoval šolo v smislu novega šolskega zakona, da je prišla v njej materinščina do polne veljave. Zaradi tega so se učni uspehi boljšali, in šola je jela polagoma, a dosledno napredovati, Leta 1887. se je razširila v dvorazrednico. Leta 1892. je dospel tačasni šolski voditelj na svoje mesto. Za njegove dobe je pridobila šola šolski in sadni vrt ter se opremila s potrebnim telovadnim orodjem. Leta 1903. pa se je razširila v trirazrednico. O tej priliki se je šolsko poslopje popolnoma prenovilo in po higieničnih predpisih uredilo. Prskrbelo se je tudi za potrebo bodočnosti. Tako je šola dosegla sedanjo stopnjo svojega razvitka. Naposled seje govornik zahvalil vsem činiteljem, ki so — bodisi duševno, bodisi gmotno — kaj pripomogli k procvitanju šole ter zaklical presvetlemu cesarju kot najvišjemu pokrovitelju šole trikratni „Slava!" Vse občinstvo se je temu pozivu burno odzvalo, šolska mladina pa je navdušeno zapela A. Kosij evo „Molitev za cesarja". — Zdaj se je s šolsko mladino uprizoril igrokaz „Star vojak in njegova rejenka" iz J. Tomšičeve zbirke. Učenci so nastopali v igri tako sigurno in izrazito, da so marsikateremu poslušalcu stopile solze v oči. Vsa čast tukajšnjima gdč. učiteljicama, ki sta jih tako izborno izvežbali. Po igrokazu je mladina zopet nastopila s štirimi pevskimi točkami, in sicer „Veselo dekle", „Kukavica", „Želja" in „Pomlad", ki so vse občinstvu jako ugajale. Zato je vsakokrat odlikovalo mlade pevce z burnim ploskanjem. — Pri veselici je sodelovala šentpavelska godba na pihala pod vodstvom učitelja Scbrninda. Tudi ta je v splošno zadovoljnost rešila svojo nalogo. Po dognanem vzporedu se je šolska mladina izdatno pogostila ter pot°m razšla. Drugi udeleži.iki pa so se radovali še nadalje ter oživljali spomine na svojo srečno mladost. Tako je ta slavnost popolnoma dosegla svoj namen, vneti ljudstvo za šolo in mu nekako predočiti njen pomen in n jene zasluge za ljudsko izobrazbo. Kot trajen spomin na to slavnost pa ostane jubilejski šolski sklad v podporo tukajšnji ubožni šolski mladini, ki bo morda narasel na 1000 K.
—š— Roditeljski sestanek. V Ča-
dramljah pri Konjicah prirede dne 29. junija t. 1. ob 3. uri popoldne trinajsti roditeljski sestanek, na katerem bo razpravljala domača učiteljica gospica Gorjakova o temi „Kakršna setev, takšna žetev". Učiteljstvo sosednjih šol, posebno cenjene gdč. tovarišice, dobro došle!
Tržaške vesti.
—t— Pravljica o treh urah več.
Očitanje neprevidne člankarice G.-eve, da učiteljice trž. okolice „več" delajo, nego njihovi kolegi in to, natanko izračunjeno, tri tedenske ure več, je, kakor smo že omenili, na jako šibkih nogah. Ali ker mi ničesar ne trdimo, za kar bi tudi ne znali navesti trdnih podatkov, hočemo danes na podlagi uradne statistike za šol. leto 1908.—09. (za leto 1909.—10. še ni izdana) pretipati kosti oni pravljici o treh urah. V trž. okolici poučuje v razredih 38 učiteljev in 45 učiteljic. Med te ne uštejemo seveda štirih voditeljev večjih šol, ki so zaradi obilice pisarniškega dela oproščeni vsakega pouka v razredih. Na omenjene učne osebe odpade, ako odbijemo posebe plačane ure veronauka, ki ga poučujejo tu-intam tudi učitelji, 1915 tedenskih učnih ur, in sicer 858 na učitelje, 1057 na učiteljice. Navadna divizija nam sedaj pokaže, da odpade povprečno tedenskih ur 22V» na učitelja in 237s na učiteljico v trž. okolici. Od onih 3 ur več sta skopneli tedaj že 2/3. Kar še ostane kot plus na račun učiteljic, (t. j. ena ura) pa se izenači s tem, da od 45 učiteljic poučuje le sedem v višjih razredih (IV. in V.), ostalih 38 pa v nižjih, kjer je manj popravljanja nalog, ali celo nič, in manj muke za disciplino. Od 38 učiteljev pa poučuje 23 v višjih razredih in le 15 v nižjih (v prvem razredu poučujejo le štirje učitelji; učiteljic pa 15.) Naravno je tedaj da učiteljicam nalagajo ženska ročaa dela v razredih, da se delo in trud in uporabljeni čas kolikor toliko izenačijo pri obeh spolih učnih oseb. Ali hočemo iti še dalje. Tržaške tovarišice zahtevajo, da se po vseh šolah nastavi učiteljice ročnih del. To je pravična zahteva in mogoče bodo z njo v doglednem času prodrle. Pravična je zahteva pa le s pedagoškega stališča, a ne s stališča onih famo-znih „3 ur več"; pravična ravnotako, kot zahteva po specialistih za rissuje, petje itd. Če se učiteljicam to posreči, jim odpade tedensko okolo 160 ur, t. j. 31/» ure na učiteljico na teden. Potem bi naše tovarišice „delale" (po G.-jevi) le 20 ur na teden, in njihovi tovariši 22Vs (povprečno). Za to preduost pa menda ne bodo zahtevale enakih plač z učitelji, obdaro-vanimi z družino itd. itd. člankarica G.-evaje vse to stremljenje trž. tovarišic (tozadevni me-morali leže že na magistratu) ali utajila ali ni vedela o njem, drugače bi se tako ne bahala z onimi tremi urami dela več, ki — ne eksi-stujejo. Če se pa nastavijo učiteljice ročnih del, potem pa — potem zagovarjamo mi našo višjo plačo lahko z več ur tra-
jajočim delom. Aut — aut! Že to kaže površnost člankarice in piškavost njenih argumentov. Hvala Bogu, da znamo še račuoiti. In vkljub rezultatom tega računa, je naša trž. učit. organizacija najtoplejše podpirala zahtevo naših tovarišic za ustanovo učiteljic ročnih del. Nismo je ne smešili, ne podcenjevali. Če pa naše tovarišice dosežejo to (tudi z našo pomočjo), potem naj si vzamejo v pretres tudi sledeče razmerje: učiteljica : 20 ted. ur = učitelj : 22'/» ted. ur. Nadaljne korake do izenačenja plač z učitelji pa naj postavijo na temelj povsem drugih argumentov, negoli jih je podala G.-eva.	Tržaški tovariši.
—t— Manifestacijski shod tržaških Slovencev v vseučiliški zadevi se je vršil preteklo nedeljo ob ogromni udeležbi. Na shodu sta govorila dr. Vilfan v imenu politiš-kega društva „Edinost" in državni poslanec dr. Bybar. Na shodu je bila sprojeta naslednja resolucija: „Tržaški Slovenci, zbraui dne 19. .junija 1910 v Narodnem domu v Trstu odklanjajo očitanje, da nasprotujejo kulturnim zahtevam drugega naroda, katere so obreko-valci sami pouižali v predmet politiške kupčije ; poudarjajo svoje zahteve po slovenskih ljudskih šolah za tisoče slovenskih otrok v Trstu, po srednjih strokovnih šolah in po slovenskem vseučilišču; odobrujejo stališče „Jugoslovanske zveze" in složno postopanje državnozborskih poslancev, ki ne dopuščajo, da se na šolskem polju da nasičenim zatiralcem edino, kar jim manjka, dočim odrekajo oni, ki se danes upajo v imenu kulture obsojati Slovence, tem poslednjim najelementarnejše na kulturnem polju; izrekajo državnemu poslancu Rybaru zaupanje ter ga poživljajo, naj s tovariši vred nadaljuje zapričeti boj : za kulturo in pravico slovenskega naroda." Ta resolucija je bila sprejeta z gromovitim ploskanjem. K resoluciji se je oglasil za besedo dr. Jos. Mandid in predlagal, naj se pooblasti politiško društvo „Edinost", da naj pošlje na „Slovansko Enoto" brzojavko, v kateri izražajo tržaški Slovenci željo in pričakujejo, da bodo v tem tako važnem vprašanju vsi avstrijski Slovani in zlasti Cehi podpirali Jugoslovane in še posebe tržaške Slovence. Dr. Bybar je predlagal, naj se pošlje enako brzojavko tudi „Poljskemu kolu", ker so Poljaki, žalibog, ravno taki afaristi, kakor Italijani in se ne brigajo za druge Slovane. Oboje je bilo z odobravanjem sprejeto.
—t— Za šolo na Opčinah. Mestni magistrat je predlagal mestnemu svetu nakup pare. 2449 na Opčinah v obsegu 1882 štir-jaških sežnjev in to za ceno 30.500 kron kot stavbišče za gradnjo novega šolskega poslopja na Opčinah. Svet. tov. P e r 1 u g a je mestnemu svetu toplo priporočil, naj sprejme predlog magistrata. Obenem je izrazil željo, da bi prišle čimprej na vrsto tudi druge šole v okolici, namreč v Gropadi, Bocolu in Sv. M. Magd. Predlog magistrata je bil enoglasno sprejet.
Istrske vesti.
—i— Slovenska šola v Kopru se
jeseni na vsak način otvori, ker so vsi naši voljni žrtvovati po možnosti v ta namen. Naše očete — večinoma ubožne — navdušuje posebno dejstvo, da pomen take šole jasno uvide-vajo naše zunanje občine, zadruge in društva. Vsaj pa je res grozno, kako čvrsta kri slovenskih naseljencev v Kopru leto za letom preraja zaspane rodovine istrskih mestec, ki so vse navzkriž v sorodstvu. Najbolj beneška rasa je baje v Kopru, kakor pravi neki istrski koledar. In glejte: vsaka druga obitelj ima slovanski priimek. Ko bi bili vsi ti ostali naši, kako bi izgledalo danes v Kopru? Uči naj nas preteklost, da rešimo v bodočnosti, v kolikor se rešiti da. Dosedaj so doprinašali v Simčičev sklad za šolo že neštevilini darovalci. Vsi želijo, naj dobijo mnogo posnemalcev. Vendar skupna vsota ni še posebno visoka. Srčna hvala v imenu naših malih vsem, ki so kaj žrtvovali!
—i— Istrska deželna razstava, češki listi, predvsem „Den", prinašajo vabila na istrsko deželno razstavo. Ta vabila izhajajo iz informačne pisarne češke dfeželne zveze za pospeševanje prometa s tujci v kraljevini Češki, čudno je, da je ta zveza tako slabo informirana. V Kopru ni istrske deželne razstave — temveč je laška razstava. Iz te razstave so izključili vse, kar je sloveuskega ali hrvaškega. Mi opozarjamo Cehe, da na tej razstavi ne smejo češki niti govoriti. In če zahtevajo v slovanskem jeziku vstopnico ali kozarec vina itd., ne dobe niti odgovora. Toliko češki javnosti na zuanje!
Goriške vesti.
—g— Umrla je v Gorici učiteljica Murovčeva v cvetu let. Preostalim naše sožalje!
Splošni vestnik.
„Jutro", neodvisen političen dnevnik, prinaša v svoji 105. štev. zopet uvodni članek „Slovensko učiteljstvo", kjer brani učiteljski stan pred sedanjo korupcijo. List se odločno vedno in ob vsakem slučaju zavzema za naš
stan in naše interese. Tiska se tudi v naši tiskarni. List priporočamo učiteljstvu, da ga širi. Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
Tudi „Slovenski Narod" se je začel v zadnjem času bolj zanimati za učiteljstvo in se odločneje potezati zanj.
Šolsko slavnost priredi središka 6 razred-niea dne 29. junija t. L, to je na Petrovo v svojih prostorih v Središču v spomin stoletnice pesnika Stanka Vraza. Spored 1. Molitev. Dvoglasni zbor s spremljevanjem harmonija dr. G. Ipavic. 2. Slavnostni govor 3. O človeku, ki je padel v vodo. Ulegorija, spisal St. Vraz. 4. M o j dom. Trigl. zbor s premljevanjem harmonija D. Vašakov napev, priredil A Kosi. 5. Slava Stanku Vrazu! Igrokaz z živo sliko v enem dejanju. Priredila I. Najžer in A. Kosi (Dejanje se vrši ob 100 letuici St. Vrazovega rojstva v večjem kraju ob hrvatsko-štajerski meji.) Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina: Sedež 1 K, stojišče 40 h. Čisti dohodek je namenjen šolskim svrham.
„Ljubezensko darilo" Gustava-Adolfa društva. Na poslednjem občnem zboru Gustav-Adolf. društva so sklenili letošnjo ljubezensko darilo v znesku 4000 mark občini Graslice na Češkem darovati Iz letnega poročila razvidimo, da je to društvo poslalo v Avstrijo 71.000 mark, 2300 mark je porabilo za A pstrijo in le 5000 mark je dalo v druge dežele. Avstrija dobiva torej največ „podpore" v svrho germani-zaeije slovanske dece.
Poslano.
o
Tržaškim kolegom.
Poslala sem v zadnjega „Tovariša" par vrstic v pojasnilo le zato, ker sem doznala, da sem z nekim nedavnim člankom neprijetno dirnila svoje tukajšnje tovariše. Nisem pa mislila, da zbudim pri njih toliko nevolje, saj si ne jaz ne kdo drugi ni tako tolmačil mojih besed, kakor si jih oni sami! — Toda opravičevala se jim pač ne bom že iz razloga, da kdor enkrat izgubi zaupanje, si ga tako kmalu itak ne pridobi zopet, čeravno je človek ob izgubi dotičnega časih tako nehotoma kriv, da se krivega ne čuti niti po nakazani mu krivdi.
Nekaj drugega pa je danes, kar mi potiska pero v dlan. In to je o č i t a n j e, ker nisem članica tukajšnjega učiteljskega društva. Nočem širšemu občinstvu prostrano razlagati, kako je to mogoče Zamolčati pa ne morem, da so ravno moji tovariši zakrivili i neko aferico, da nasje predlansko leto izstopilo, iz učit. društva 13 učiteljic.
Seveda smo se takrat dogovorile, da storimo to le začasno, le da tovarišem pokažemo njihovo napačno postopanje. Ker pa mnoge izmed teh niso hotele preboleti . . . in sklenile, da izstopijo za vedno, sem jaz predlagala terjih odvračala od tega sklepa, češ, pristopimo takoj zopet, ko se zglasi za to večina.
Vzrok torej, da nisem še do danes zopet v učiteljskem društvu, je bilo le nepovoljno s p o r a z u m 1 j e nj e med temi trinajstimi učiteljicami. Sicer so tri ali štiri nanovo zopet pristopile, ne da bi tega naznanile ostalim, kar je bilo od koristi že zaradi takozvane večine.
Učitelji kolegi torej lahko razvidijo z ozirom na njihov članek, da nisem jaz njih, ampak oni mene nevljudno razodeli občinstvu, čeravno nisem nikoli delala proti učiteljski organizaciji.
Da jih odvrnem vsaj deloma od napačnega mnenja, stopim zopet v njih krog, to pa tudi zato, da pod kontrolo učiteljskega društva v Trstu dozna lahko i urednik tega lista, da nisem jaz iz zmesi Štrukelj ter ako utegnem komu kdaj metati polena pod noge, bi storila to kvečjemu iz zabave, ne pa iz zlobnosti. Gospod urednik naj tudi ve, da ne pristopim k učit. organizaciji le zato, da mi bode „Učiteljski Tovariš" še v bodoče na razpolago, ampak ker meje delovanje učiteljskega društva vedno zanimalo, da si nisem bila že skoro 2 leti njegova udinja.
Marica Gregoričeva.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor to zahteva zakon.
Listnica uredništva.
Društvenica v Trstu: Naročnik ali organiziranee je vse kaj drugega. Tudi prvi imajo lahko v listu besedo, a pred njimi so drugi, ker je list njihovo glasilo. Tako tudi v Vašem slučaju in tako je povsod, kjer so listi glasila organizacij in ne samo podjetja. Osebnosti ne smejo v organizacijah igr»ti vloge, ker niso osebe bistvo organizacij, ampak to, kar ustvarja in drži organizacije ter utemeljuje njih potrebo, je skupni interes, so skupne zahteve, skupne pravice, skupne dolžnosti, skupna načela. Brez vsega tega ni organizacije, in vsako združenje, ki ne temelji na skupnosti, je nepotrebno, je nemogoče. Vsaka individualnost dobi v stanovski vzgoji tako lice, da ji ni treba tajiti sebe, ko se z individualizovanimi načeli organizacije čuti vedno in povsod člane skupnosti. O drugem se pomenite v svoji ožji organizaciji. To je priporočljivo v vsakem slučaju, ko se posameznik ne strinja z vsem. Najprej se pomenimo doma, če tu nič ne pomaga, stopimo v javnost! — J. Ž.: Hvala! Prihodnjič!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1807.	Kranjsko.	1-1
Na novoustanovljeni dvorazredni ljudski šoli v Zalogu se razpisujeta nadučiteljska in učiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 25. julija 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci marajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 19. junija 1910
Št. 1232.
1-1
Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se bo stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem.
Kedno opremljene prošnje se naj vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 25. julija 1910.
Moški prosilci imajo prednost.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 18. junija 1910.
St. 1891.
1—1
Na šestrazredni ljudski šoli v Dobrepoljah se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto z omejitvijo na moške prosilce.
Prosilci, ki ? kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. julija 1910.
C. kr. okrajni šolski sv6t v Kočevju, dne 14. junija 1910.
Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo prav!
52—22
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40
_ . . 4-80
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
3E
3E
Našim rodbinam
priporočamo	52—6
Kolinsko cikorijo
Umetna knjigoveznica
Fr. Breskvar
v Ij ubljaiai i2_6
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu za vodo se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
knjigoveškfh del.
Na večja clela, popust!
Kavarna „Prešeren"
ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst in	10-5
ledeno kavo.
S spoštovanjem
K. Polajnar.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-9
Najboljše
orgelj- harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Badimpešta.
Harmonije na pcndel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Hvarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—7
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
_Kočevje, Glavni trg.
Elektrorad iograf „IDEAL"
= Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. =Z
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni = vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40-14	Vljudno se priporoča	ZKa^naa/teljst^O-
Jakob Šuligoj
urar c. kr. drž. železnice
Gorica, Gosposka ul. 25
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in stenskih ur, budilk i. t. d. :: Zaloga zlatnine in srebrnine.
Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za krojače, čevljarje, in vse druge obrti.
Pri meni je vsak stroj za 10 do 20 K ceneji in jamčim za prodani stroj od 5 do
10 let. Prodajam tudi na obroke.
ispISFPI
V. —- ^x^j^-^^^mmp?
«P
MÄi /V.';;
8		§11	
1	mm M		i

03
>u
0> >
'S3 £
o 3
o<
CD Ö
N
P-®
P? O <1
Dreise
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—18
WMMMMSMMMMMÄ
IVizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
deške tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—8
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
IVepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-::::::::::::::::::::::::::: skrbneje.
mumm.....u......m

Priporočamo našim gospodinjam pravi :ffifliJiGKOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
■1MK» II, Y 1161,11:9 II. V.
iz zagrebške tovarne.
TovarniSka znamka.
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—17

Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaiaditega blago nfkoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—16
Minit» Horvat
Sv. Jakoba trg.
Bahovčeva hiša.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-23 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnika za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalična poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
TTifTfTTTTiTTTTT
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—49
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2— 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je staluobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana
40-11
Prva kranjska tvorniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi sumoigraine
za gotov denar, na delna odplačila ali napcsodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo toeno in najceneje. Biajvečja tvorufca na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let,	Eksport v vse dežele,
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
FTT
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-19
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-genrn občinstvu svojo bogato zalog*
šolskih potrebščin, papirja, zvezktv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26—1$
52—21
52-12
== «¿^.r^leš^o sfela-čLIišče oTolelk:
O. Bernatovič,
■v Xjj-o."blja,ni, na Mestnem trgu št. 5 prodaja zaradi ogromne Izbere konfekcije za dame,
gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence
5-17
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Mil
kamenarskem mojstru
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
03 .2
O
biO
ctf C
u
O Cu
>C/3
CÖ S
o
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepinoe, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—22
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
b 111 z e
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
P3
C/5
"O -t
O
5T <
3 o
»-K
rt>

I
I
I
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—'50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—•25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah ...	1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Kape: Mladini 1..................1'—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bape: Dan«....................1'—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzi kalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigo vodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.