ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINJV PLAČANA PRI POŠTI 1 102 TERRY Razpetina 1050 mm. Skoraj dokončan stiropomi model, izdelan v kalupih. Predviden za direktni pogon z motorjem SPEED 400 PLUS. Komplet (Kat. št.: 3235) z izdelanimi sestavnimi deli in priborom za vgradnjo RV-naprave. Model je izdelan na podlagi najnovejših dognanj aerodinamike in tehnike. Uporaba predvidenega motorja zagotavlja slikovito izvajanje tudi prednjih lupingov. Poseben stiropor, ki ne vpija vlage, omogoča letenje v vsakršnih vremenskih razmerah. Podrobnejši .opis najdete v glavnem katalogu GLAVNI KATALOG 48 FS na CD- GRAUPNER FS ali prospektu N 2000. ROM-U (1390 SIT) lahko naročite po pošti pri: v MBO MODEiLt d. o. o. !\ Stara cesta 10,1370 Logatec * 3 '. ■ tel;?,01/750 90 60, faks: 01/756 44 Ot hheim/Teek cl»%#**#**. //c si- s . E-pošta: mibo.modeli@sioi.net ■ Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR 2001, LETNIK XXXIX, POŠTNINA PLAČANA V CENA 330 SIT, PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tefiniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 330 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 650 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič, Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Modeli lovcev airacobra P-39 v zimskih maskirnih barvah, s katerimi sta na svetovnem prvenstvu v zračnih bojih nastopila brata Miloš irf Marko Požar. h . i Foto: Miloš Požar TEK f januar 2001 KAZALO KAZALO — m 186671 2 4 6 7 12 14 PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V BOJIH Z RADIJSKO VODENIMI LETALSKIMI MAKETAMI 22. POKAL LJUBLJANE. TIMOVA NOVOLETNA DELAVNICA MAKETA KLIPERJA. ELEKTRIČNI POGON KRMILNIKI HITROSTI (2. DEL) .... TIMOVO IZLOŽBENO OKNO FOCKE WULF FW 190 D-l 1 HEINKEL HE 177 A-5 15 MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (4. DEL) - JASTREB. 27 30 31 E-TRAINER. NEKATERE ZMOGLJIVOSTI LETALSKIH MODELOV VRTANJE LUKENJ V NOSILEC MOTORJA. 32 34 NAPAJALNIK ZA POLNILNIK .... MODELI ENOTRUPNIH ČOLNOV NA ELEKTRIČNI POGON KATEGORIJ MONO (1. DEL). 36 STREŽNIK NA KLIC POVEZAVA RAČUNALNIKOV PREK TELEFONSKEGA OMREŽJA 38 NAKIT IZ PROSOJNIH PLASTIČNIH CEVI IN OKRASNIH VRVIC. 40 UGANKARSKI KOTIČEK l Prvo svetovno prvenstvo v bojih z radijsko vodenimi letalskimi maketami ANDREJ PERVINŠEK Foto: Andrej Pervinšek in Miloš Požar V naši ekipi na SP so nastopili Iztok Stopar, Mitja Zamuda, Tomaž Svoljšak, Andrej Pervin¬ šek, Vlado Ogrizek, Mišo Rakuša, Miloš Požar in Marko Požar. Število držav članic organizacije ACES in število tekmovalcev hitro narašča, s tem pa se povečujejo tudi napori pri orga¬ niziranju mednarodnih tekmovanj. Lani smo se domenili, da bosta prvenstvi, evropsko in svetovno, potekali izmenično vsako eno leto. Tako smo letos dočakali prvo svetovno prvenstvo v tej modelarski disciplini. Tekmo so konec septembra od¬ lično pripravili Nemci v Stadtsteinachu. Kraj, ki po velikosti spominja na Kamnik, leži približno 200 kilometrov severno od Niirnberga. Tekmovanja se je udeležilo več kot osemdeset pilotov iz devetih dr¬ žav: Anglije, Avstrije, Češke, Finske, Nem¬ čije, Poljske, Švedske, ZDA in Slovenije. Naša ekipa je štela sedem tekmoval¬ cev: Miloš in Marko Požar iz novogoriške eskadrilje Vrtnic, Vlado Ogrizek, Mišo Ra¬ kuša in Iztok Stopar iz Ptujskih vitezov ter Tomaž Svoljšak in Andrej Pervinšek iz škofjeloških Čukov. Iztoka je spremljal pomočnik Mitja Zamuda, Miša pa Ivan Ži¬ žek. S seboj smo imeli dvajset modelov. Miloš in Marko sta imela airacobre in spi¬ te, Iztok tempesta in hurricana, Mišo in Vlado sta pripravila thunderbolte, Andrej in Tomaž pa zalogo osmih višinskih spi- tov in hurricanov. Na cilj smo prispeli že dan pred tekmo. Tekmovališče je bilo ne¬ koliko nenavadno. Varnostna črta je bila postavljena tako, da je bilo treba modele ob Startu metati navkreber proti kopasto oblikovanem hribu. Za trideset metrov ši¬ rokim pasom lepo pokošene trave, se je razprostirala velikanska, sveže preorana njiva. Tekme V treh dneh smo izvedli enainšestde- set bitk. Šestinosemdeset pilotov je opra¬ vilo okrog 400 poletov. Organizator se je moral zelo potruditi, da se je tako veliko število tekem izteklo v predvidenih treh dneh. Tekme so bile precej ostre, saj smo se vsi trudili nabrati čim več točk. Na kon¬ cu smo se razvrstili takole: 1. Lennart Jo- hansson (Švedska), 2031 točk, 2. Martin Machura (Češka), 1975 točk, 3. Tirno Stampa (Nemčija), 1874 točk, 4. Daniel Jonsson (Švedska), 1746 točk in 5. Daniel Dempster (VB) 1659 točk. Slovenci pa ta¬ kole: 13. Andrej Pervinšek, 1192 točk, 21. Mišo Rakuša, 1105 točk, 23. Vlado Ogri¬ zek, 1096 točk, 24. Mitja Zamuda, 1093 točk, 43- Tomaž Svoljšak, 890 točk, 47. Mi¬ loš Požar, 848 točk, 49. Marko Požar, 835 točk, in 85. Iztok Stopar, 0 točk. Sam sem prvi dan odrezal tri trakove, dosegel dru¬ gi najboljši čas in s 487 točkami zasedel prvo mesto. Naslednji dan sem s prvega zdrsnil na osmo, zadnji dan pa sem konč¬ no pristal na trinajstem mestu. Iztok si je že na prvi tekmi ob startu s propelerjem tako nesrečno poškodoval kazalec, da ni mogel več pilotirati. Po dogovoru z orga¬ nizatorjem smo potem med tekmovalce namesto Iztoka vpisali Mitjo, ki je z Izto¬ kovim tempestom odlično prestal ognje¬ ni krst in dosegel zavidanja vredno šti¬ riindvajseto mesto. Tudi drugi so se srčno borili in na koncu smo tudi kot ekipa do¬ segli visoko uvrstitev. Vseeno je varno pristal. Vaših tudi močno poškodovani modeli osta¬ nejo v zraku do konca tekme. Polikarpov 1-16. Kdo pravi, da tako majhen lovec ne leti? Pa še kako leti! 2 januar 2001 'TI3.I 5 REPORTAŽA Grumman skyrocket je bil prototip, iz katerega je kasneje nastal dvomotorni F7F tigercat. Model na tekmi je bil zelo hiter. Izvrstni finski pilot in konstruktor llkka Holappa pripravlja svoje¬ ga 11-2. Andrej pred startom. Spitfire, položen v štartno napravo, bo čez nekaj minut poletel v bitko. Najboljši na SP: I. Lennart Johansson (Švedska), 2. Martin Machura (Češka) in 3- Tirno Stampa (Nemčija) Vtisi Vzdušje na tekmi je bilo enkratno. Spoznali smo nekaj novih prijateljev, raz¬ veselili pa smo se tudi srečanj s starimi, saj so prišli tudi znanci, Koenig, Plevnik, Starkloff in Machura, ki so sodelovali na tekmi v Crngrobu. Pri modelih sem opazil, da Skandinav¬ ci še vedno gradijo pretežno dokaj grobe in na hitro izdelane modele iz stiropora. Nemci raje gradijo lepše modele iz balze, češki tekmovalci pa imajo modele večino¬ ma narejene serijsko iz kompozitnih ma¬ terialov. Mi smo imeli kar vse po vrsti. Ne bi mogel reči, da je tehnika gradnje vpli¬ vala na vrstni red. V finale so se uvrstili predvsem veliki modeli. Zmagovalec Šved Johansson je nastopil z dvomotornim westland whirlwindom iz stiropora, dru¬ gouvrščeni Machura je imel kompozitne- ga šturmovika 11-2 z motorjem 3,5 cm 3 , tretji Stampa pa je vozil dvomotornega ja¬ ponskega izvidnika mitsubishi dinah iz stiropora. Tudi drugi finalisti so imeli mo¬ dele večjih dimenzij razen Angleža Dernp- sterja, ki je tekmoval s spitom. Tretjeuvrš- čeni Stampa je v šestih bitkah porezal de¬ set trakov, pred njim uvrščena Lennart in Martin pa še nekaj več! Vsi tekmovalci so na startu imeli tudi pomočnike. Najboljše štartne čase sta dosegala tekmovalca s ka¬ tapultom. Le za sekundo ali dve slabše ča¬ se sva s pomočjo svojih štartnih naprav dosegala s Tomažem Svoljšakom. Pred¬ nost uporabe teh naprav ni le v hitrosti, ampak tudi v večji varnosti, saj ob Startu pomočnik stoji za modelom. Najini napra¬ vi sta bili novost na tekmovanjih in sta zbujali precej pozornosti med kolegi iz drugih držav. Na tem tekmovanju sem pr¬ vič videl tudi letenje z modeli pylon raz¬ reda .40. Med čakanjem na razglasitev re¬ zultatov so nam namreč demonstrirali le¬ tenje s temi pošastmi. Modeli z razpetino kril okrog 1,6 metra so opremljeni s po¬ sebnimi motorji 6,5 cm 3 , ki zmorejo sko¬ raj tri konjske moči. S policijskim radar¬ jem izmerjene hitrosti se gibljejo od 320 do 340 km/h. Ko sta poletela prva mode¬ la, nikomur ni bilo treba posebej reči, naj se umakne za varnostno mrežo. Na koncu zadnjega dne smo skušali potolči še sve¬ tovni rekord v hkratnem letenju čim več¬ jega števila modelov. Ne vem zagotovo, ali nam je to uspelo, mislim pa, da je bilo v zraku hkrati skoraj dvajset modelov. Varnost Med tekmovanjem in tudi po njem se je precej govorilo o varnosti. Mnogi so opazili, da se je hitrost modelov v nekaj le¬ tih skoraj podvojila, kar zmanjšuje splošno varnost udeležencev. Poleg tega smo imeli tudi nekaj nevarnih situacij. V trku poško¬ dovani Me-109, ki je letel okrog 200 km/h, se je brez kontrole zrušil v bližino parkiriš¬ ča. Dvomotorni Me-110 z okvarjenim ser- vomehanizmom za krilca je treščil v var¬ nostno mrežo, ob trku poškodovani thun- derbolt pa je med bitko padel na tla le me¬ ter proč od pilota, ki je na bojno polje od¬ šel iskat svoj model. Do zdaj se v tej disci¬ plini na srečo še nikomur ni zgodilo kaj hujšega. Kljub temu se je organizacija ACES z Martinom Elmbergom na čelu od¬ ločila za zaostritev varnostnih pravil. Nova pravila za leto 2001 bodo povečala var¬ nost vseh udeležencev na tekmah. Hkrati bo z omejitvami števila vrtljajev motorja poskrbljeno, da bodo hitrosti modelov os¬ tale v normalnih mejah. Tako bodo imeli v prihodnje več možnosti tudi tekmovalci, ki bodo modele opremili s cenejšimi stan¬ dardnimi motorji. Eden od ciljev novih pravil je tudi, da v igri ostanejo mustangi, Me-109, airacobre in drugi manjši modeli. Trenutno prevladujejo veliki modeli, kot so 11-2, Ta-152 in nekateri prototipi, ki v resnici nikoli niso videli bojišča. Eurocup 2000 Svetovno prvenstvo v Nemčiji je štelo tudi za razvrstitev v evropskem pokalu ali Eurocupu 2000. Vsaka država udeleženka lahko na začetku sezone določi eno od svojih tekem kot tekmo za evropski po¬ kal. Tekmovalcu se v končni rezultat šteje šest bitk: tri bitke z največjim številom točk z domače tekme za evropski pokal in tri najboljše iz tujine. Če hoče tekmovalec doseči dobro uvrstitev, se mora poleg do¬ mače udeležiti vsaj še ene tuje tekme. V tekmovanju Eurocup 2000 smo bili med najuspešnejšimi, saj smo med približno 170 uvrščenimi imeli kar pet pilotov med prvimi dvajsetimi. Osmo mesto je dose¬ gel Mišo Rakuša, enajsto Andrej Pervin- šek, sedemnajsto Vlado Ogrizek, osemnaj¬ sto Miloš Požar in devetnajsto Tomaž Svoljšak. TIHI 5 januar 2001 3 REPORTAŽA 22. Pokal Ljubljane Ljubijana-Kamnik, 13.-15. 10. 2000 ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Nina Čuden in Stuart Lodge Vsako leto sredi oktobra se tedaj že pospravljene kmetijske površine Kam¬ niškega polja za tri dni spremenijo v pravi mali kozmodrom, s katerega vzle¬ tajo proti nebu raketni modeli različnih tekmovalnih kategorij. Slovenija je ta¬ krat nekaj časa v središču pozornosti svetovne raketnomodelarske srenje. Pokal Ljubljane je namreč mednarodno tekmovanje FAI, s katerim se konča niz tekmovanj za svetovni pokal, Kamnik pa končni cilj najboljših raketnih mode¬ larjev Evrope tudi iz tako oddaljenih dr¬ žav, kot so Španija, Velika Britanija ali Latvija. Čeprav je od SP na Slovaškem minil komaj slab mesec, je 22. Pokal Ljubljane privabil blizu 50 raketarjev iz desetih držav, ljubljanski komarovci, priredite¬ lji te najbolj ugledne mednarodne pri¬ reditve, pa so se lahko znova izkazali tudi kot dobri gostitelji in izvrstni orga¬ nizatorji. K prijetnem športnem vzduš¬ ju je svoje prispevalo za ta čas izredno toplo sončno vreme, ki je omogočilo vr¬ sto izjemnih dosežkov, med drugim tudi nova slovenska državna rekorda v S5B - 405 m 0- Čuden) in S8E - 19 min. 35 sek. (I. Turk). Uvodna kategorija so bile rakete s padalom. Po srebrni medalji naših re¬ prezentantov v S3A na SP je bilo priča¬ kovati ogorčen boj za stopničke prav Draga Perca je napaka pri odpiranju pada¬ la prav v zadnjem krogu fly-offa raket s pa¬ dalom veljala višje uvrstitve. med našimi reprezentanti in nekateri¬ mi tujimi mojstri te panoge, vendar sre¬ ča tokrat ni bila na strani naših asov. Enaka napaka pri odpiranju padala, ki se zgodi zelo poredko, je iz boja za vrh izločila tako svetovnega prvaka Draga Perca kot bronastega Andreja Vrbca in Miho Kozjeka. Od naših se je najbolje odrezal Blaž Grgič, vendar je moral priznati premoč tokrat izrednega Za¬ grebčana Joža Ivančiča, ki je v napetem fly-offu dosegel najboljši rezultat. Pri raketoplanih je po napeti tekmi slavil španski mojster Jordi Roura. V ko¬ rak mu je sledil Čeh Jaromir Chalupa, nedaleč za njim pa naš najboljši Pre¬ drag Hluchy (3 ). Stopničkam se je moč¬ no približal Drago Perc (5.), ki tudi v tej kategoriji dosega vedno boljše rezulta¬ te. Ob tem velja pripomniti, da je veči¬ na najboljših nastopila z modeli z zlož¬ ljivim krilom. Pred nastopom v S6A je bil najbolj miren mladinski svetovni prvak Bartosz Boniecki, ki si je že pred tem zagotovil zmago v svetovnem pokalu. Kljub temu je šlo za prestižno tekmo, v kateri je na¬ stopila cela plejada dobitnikov medalj z zadnjega SP. Svetovni prvak Živan Josi- povič (Jug.) je sicer ponovil svoj dose¬ žek s SP, toda kdo bi si mislil, da bo prav do zadnje objave rezultatov trepe¬ tal pred našim mladinskim reprezen¬ Zagrebčan Jožo Ivančič , ki »leti« z modeli iz proizvodnje ARK Komarov, je z zmago v S3A najbolje potrdil njihovo kakovost. 4 tantom Miho Čudnom, ki je po dveh le¬ tih z obema maksimumoma celo vodil, na koncu pa samo za 7 sekund zaostal za prvakom. Tesno je šlo tudi na nasled¬ njih mestih. Tretje mesto si je s Hrva¬ tom Vidovičem razdelil Drago Perc, geto pa je s sekundo manj osvojil Jože Čuden. Res izjemna tekma! Naslednji dan sprva ni kazalo, da se bo megla nad Kamniškim poljem sploh dvignila, zato so bile po daljšem Mladi Miha Čuden (2.) in svetovni prvak, Beograjčan Živan Josipovič (I.) sta bila pri raketah s trakom (S6A) razred zase. Prizor:z ocenjevanja: makete raket ariane in vertikal I v ozadju pa višinske makete maxus in nike cajuni domače ekipe januar 2001 TIS.1 5 REPORTAŽA čakanju najprej na vrsti makete kate¬ gorije S7. Bili smo priče poletom polj¬ skih arian, češkega saturna V, angleš¬ kega vertikala 1 in vrhunca v panogi, tristopenjskega sojuza T, s katerim je Arnis Bača v prvih sončnih žarkih, ki so predrli meglo, še enkrat dokazal svoje mojstrstvo in osvojil prvo mesto na tekmi in skupno v svetovnem po¬ kalu. V nadaljevanju tekmovanja so se po¬ merili piloti z RV-raketoplani. Logatčan Ivan Turk, naš trenutno najboljši v kate¬ goriji S8E, ni niti za hip dopustil dvo¬ Čeh Jaromir Chalupa je tekmoval v vseh kategorijah in dosegel vrsto lepih uvrstitev. V 57 je nastopil z maketo saturn V. Jože Čudenje s prvim mestom v S5B in no¬ vim državnim rekordom zaokrožil niz us¬ pešnih nastopov z maketo nike cajun. mov o zmagovalcu. Z najboljšim dosež¬ kom fly-offa in novim državnim rekor¬ dom je prepričljivo osvojil prvo mesto pred presenečenjem tekme, Denisom Grguričem iz zagrebškega ARAK Dubra- va. V mirnem sončnem vremenu so imeli tudi tekmovalci v S5B priložnost pokazati, kaj zmorejo. Dvostopenjski leti nike cajunov naših reprezentantov so bili spet primer »za učbenik«. Naj¬ boljši je bil Jože Čuden, svetovni prvak v S IB, z novim državnim rekordom 405 m pred Andrejem Vrbcem in Poljakom Z zmago v 57 je Arnis Bača (Latvija) postal tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala v tej kategoriji. i Dvostopenjska maketa rakete ariane III poljskih raketarjev v oblaku dima zapušča lansirno rampo. Krzywinskim. Reprezentanta Miha in Mateja Kozjek sta nastopila le v konku¬ renci za DP in zasedla 2. in 3- mesto za skupnim zmagovalcem J. Čudnom. Uspešno prireditev so z izstrelitva¬ mi večjih raket popestrili italijanski mo¬ delarji pod vodstvom Stefana Figonija ter ob zaključku tekmovanja še poleti show modelov. Nedvomno glavna atrakcija pa je bil spektakularni polet maksimakete V-2 z amaterskim raket¬ nim motorjem 600 Ns lastne konstruk¬ cije, ki sta ga izvedla Andrej Vrbec in Tomaž Kogej. Poljak Wojciech Krzywinski ob prijavi pred štartom in predstavitvi svoje makete ariane III mednarodnim sodnikom. Igor Štricelj si je z uspešnimi nastopi v S8E zagotovil mesto v ekipi, ki bo nastopila na naslednjem evropskem prvenstvu. iTČUr 5 januar 2001 5 REPORTAŽA Timova novoletna delavnica ALENKA PAVKO - ČUDEN V reviji Tim pogosto pišemo o izdel¬ kih za spretne roke. Po pisnih navodilih in slikah jih lahko izdelate doma ali v šoli pri likovni in tehnični vzgoji, na razredni ali predmetni stopnji. Včasih izdelavo v članku opisanih predmetov predstavimo tudi »v živo«. To¬ krat smo se odpravili na Osnovno šolo Po¬ ljane v Ljubljani. Z učenci razreda 5. a in njihovo učiteljico, prof. Lili Šanca, smo se lotili izdelave drobnih novoletnih daril in čestitk. S maso LIMO je mogoče okrasiti ko¬ zarce in steklenice (slika 1). Maso dveh barv smo plastno sestavili in z modelar¬ skim nožem narezali na tanke rezine. Vzorčno smo jih polagali na površino ste¬ kleničk in utrdili s pritiskanjem s prsti. Iz¬ delke smo potem zapekli v pečici, da se je masa strdila (TIM 9/10, maj-ju- nij 2000). Steklovino je mogoče okrasiti tudi z barvami WACO Jolly, ki se nanašajo nepo¬ sredno iz plasten¬ ke in sušijo na zra¬ ku (slika 2). Na po¬ doben način smo okraševali tudi prosojne novolet¬ ne okraske iz plek- sistekla (TIM 4, de¬ cember 1999). Lotili smo se slikanja na svilo (slika 3); navodila Slika L Kozarce in stekleničke smo okrasili z »oklepom« iz mase FIMO. Slika 4. Za novoletno okrasitev oken so naj¬ primernejše barve »pobarvaj in odlepi«. za okraševanje svilenih rut lahko najdete v reviji TIM 6, februar 1999. Za novoletno okrasitev razreda smo na prosojno folijo narisali vesele motive z barvami »pobarvaj in odlepi« (slika 4). Uporabo teh barv smo opisali v reviji TIM 7, marec 1999. Z učenci OŠ Poljane smo v treh šol¬ skih urah izdelali še celo vrsto novoletnih čestitk ter nekaj zapestnic in ogrlic iz le¬ senih korald. V delovni vnemi smo skoraj pozabili na malico ... Slika 2. Kozarce je mogoče okrasiti tudi z barvami, ki se strdijo na Slika j. Slikanja na svilo so se lotile predvsem deklice, zraku. Rezultati 22. Pokala Ljubljane S3A S4B S5B S7 (svetovni pokal) 6 januar 2001 TEKE 5 MATEJ PAVLIČ Kliperji so bili hitre trgovske jadrnice s križnimi jadri in nosilnostjo 750-3000 t. Gradili so jih v letih 1840-1870. Zaradi ozkega in dolgega trupa ter enega samega ravnega krova, ki se je raz¬ tezal po vsej dolžini, so kliperji zelo cenje¬ ni tudi med ladijskimi maketarji. Tem je namenjen tokratni prispevek, ki podrob¬ no opisuje gradnjo preproste makete kli- perja (slika 1) z vsemi glavnimi značil¬ nostmi te vrste plovil. (Veliko uporabnih nasvetov lahko najdete v lanskem letniku revije Tim, kje je bila objavljena serija člankov o gradnji makete znamenite an¬ gleške zgodovinske ladje HMS Bounty v merilu 1 : 60.) Gradivo Maketa je v celoti narejena iz gradiva, ki vam ga ni treba kupovati, saj ga imate gotovo že doma. Trup in podstavek sta iz smrekovine, jambori in prečke iz okro¬ glih bukovih paličic za nabadanje mesa z ražnja, jadra pa iz nekoliko debelejšega papirja, Temu je treba dodati le še močan sukanec svetlorjave barve, nekaj koščkov 0,5 oziroma 0,65 mm debele pocinkane ali bakrene žice in dva tanka 15-20-mili- metrska lesna vijaka. Za lepljenje uporabi¬ te belo lepilo za les, za barvanje pa brez¬ barvni lak ter rdečo in belo barvo (po možnosti na vodni osnovi). Orodje Pri izdelavi na fotografijah prikazane makete kliperja in podstavka zanjo smo si pomagali z Minicraftovim modelarskim vrtalnikom MiniMax (slika 4) in pripada¬ jočim priborom (rezalne in brusilne ploš¬ čice, stojalo za vrtalnik, primež za vpenja¬ nje majhnih obdelovancev), obenem pa smo imeli priložnost preizkusiti tudi upo¬ rabnost električne rezljače ds 401 firme Scheppach (slika 13). Poleg tega orodja potrebujete še majhne klešče ščipalke, koničaste kombinirane klešče in elektri- čarske klešče za krivljenje žice, 25-vatni spajkalnik z majhno konico, pinceto, os¬ ter modelarski nož, škarje, podlago za re¬ zanje, nekaj manjših spon ali modelarskih ščipalk, svedre za les 0 1, 1,5, 3 in 4 mm, jekleno konico za označevanje, fino raš- po, brusilni papir različnih zrnatosti, ri¬ salni pribor, mehak svinčnik, srednje de¬ bel črni flomaster (odporen proti vodi) in majhen čopič. Izdelava Trup kliperja je narejen iz dveh kosov smrekovine. Iz zgornjega, ki je debel 5 mm, na sredini izrežite pravokotno odpr¬ tino (slika 2), s čimer dobite ograjo krova. Spodnji del trupa je iz 160 x 30 x 10-11 mm velikega kosa smrekovine. Oba dela zlepite in dobro stisnite, nato pa iz doblje¬ Slika 1. Maketa kli¬ perja z vsemi glav¬ nimi značilnostmi te vrste plovil nega »sendviča« izžagajte trup, kot kaže slika 3. Z ostrim modelarskim nožem, raš- po in brusilnim papirjem različnih zrna¬ tosti ga obdelujte, dokler ne bo spredaj nekoliko zašiljen, zadaj enakomerno za¬ obljen, prerez vsega vmesnega dela pa naj ima obliko črke U (glej risbo!). V trup z vrha točno pod pravim ko¬ tom izvrtajte tri luknje 0 4 mm za jambo¬ re, eno enako veliko luknjo pod kotom 25° za poševnik na kljunu, s svedrom 0 1,5 mm pa nekoliko poševno navzven dve luknjici spredaj in eno luknjico zadaj. Tudi na spodnji strani trupa zvrtajte dve plitvi luknji, ki bosta služili za pritrditev makete najprej na začasni in čisto na kon¬ cu na pravi podstavek (njun položaj je na načrtu označen z dvema križcema). Med vrtanjem stranskih odprtin v ograji (za pritrditev jambornih vrvi), ki jih naredite s svedrom 0 1 mm, trup obvezno vpnite v primež, vrtalnik pa v stojalo (slika 4). Narejen trup postavite na ravno povr¬ šino, nato pa z mehkim svinčnikom, ki ga plosko položite na podlago, okrog in okrog zarišite črto. Spodnji del pobarvaj¬ te z rdečo in zgornjega z belo. Ko se barva posuši, s srednje debelim črnim floma¬ strom (na enak način kot prej s svinčni¬ kom) okrog vsega trupa narišite črto (sli¬ ka 8), ki bo prekrila prehod med barva¬ ma. Krov prelakirajte s prozornim lakom. Jambore naredite iz 4 mm debelih okroglih bukovih paličic. Sestavljeni so iz treh delov (detajl B), od katerih je zgornji nekoliko zašiljen. Ker so jambori na načr¬ tu narisani v naravni velikosti, njihova dolžina ni posebej navedena. Enako velja za prečke in oba burna sošnega jadra, ki jih nažagajte iz 3 mm debelih okroglih bu¬ kovih paličic (slika 5). Na obeh straneh jih zbrusilnim papirjem nekoliko zaobli¬ te in pobarvajte z belo barvo. Jambore zle¬ pite in stike med posameznimi deli ovijte s sukancem, kot kaže detajl C na strani 10. Sledi vrtanje luknjic. Da bi bile te res na sredini okroglih paličic, mesta izvrtin označite z jekleno iglo ali šilom. Spet si pomagajte z majhnim primežem in vrtal¬ nikom, ki naj bo vpet v navpično stojalo Slika 2. Lepljenje debelejšega spodnjega in tanjšega zgornjega dela trupa z izžagano pravokotno odprtino Slika 3 • Iz dveh delov zlepljen in nato izža- gan trup kliperja Slika 4. V ograjo krova dokončno obdelane¬ ga trupa je treba z 1-milimetrskim svedrom izvrtati luknjice za pritrditev jambornih vrvi. Maketa kliperja i riE Ii 5 januar 2001 7 MAKETARSTVO Slika 11. Da vrvica ne bi ušla skozi luknji¬ co, naredite dvojni vozel in nanj z zobo¬ trebcem nanesite nekaj belega lepila, (slika 6). Prečke so na jambore pritrjene s koščki žice, ki jih s koničastimi klešča¬ mi na eni strani oblikujte v zanke (slika 7). Skoznje boste kasneje napeli jarnbor- ne vrvi. Način oblikovanja je prikazan na detajlih A in D. Kdor bo uporabil tanjšo bakreno žico, zavihane konce lahko utr¬ di s kapljico cina, sicer pa zadostuje že, če jih samo zakrivite navzven in previd¬ no stisnete s kleščami. Po končanem se¬ stavljanju vse jambore in prečke zaščitite s prozornim lakom (slika 8). Da se make¬ ta med nadaljnjim sestavljanjem ne bi prevračala in poškodovala, jo z dvema kratkima lesnima vijakoma začasno pritr¬ dite na kos ravne deščice (slika 11). Jam¬ bore lahko zalepite v luknje na krovu tako, da so prečke pravokotne na sime- tralo trupa, vendar je lepše, če so obrnje¬ ni za 25-30° v levo oziroma desno, kot vam bolj ugaja. Namestitev pripon in jambornih vrvi zahteva precej potrpežljivosti in mirne roke. Da vam vdevanje vrvice ne bi delalo preveč preglavic, s koščkom žice ali kar s svedrom popravite luknje, ki so se morda zamašile ali jih je zalila barva. Najprej nap¬ nite vrvico, ki poteka od krme prek vrhov jamborov do konca poševnika. Naredite dvojni vozel, ki bo vrvici preprečeval, da bi ušla skozi luknjico; nanj lahko z zobo¬ trebcem nanesete tudi nekaj belega lepi¬ la. Pri napenjanju vrvic med poševnikom, prednjim jamborom in krovom si poma¬ gajte z risbo 10 ter slikama 9 in 11. Izogi¬ bajte se prevelikim vozlom, ki pokvarijo videz makete. Bolje je nekoliko poglobiti luknjice in potem vanje potisniti z lepi¬ lom namazan vrh navadnega zobotrebca, ki ga, ko se lepilo posuši, previdno odre¬ žete z ostrim modelarskim nožem. Da se vrvica na koncu ne bi cefrala, jo prepojite z lepilom. Maketa je dokaj majhna, zato je zlasti z notranje strani ograje krova nav¬ zven samo s prsti razmeroma težko poti¬ sniti vrvico v ustrezno odprtino. Pri tem delu je v precejšnjo pomoč manjša, po možnosti nekoliko zakrivljena pinceta (slika 11). Ko ste z napenjanjem vrvic go¬ tovi, na vse vozle in stike vrvic s prečka¬ mi, jambori, krovom ter z ograjo kanite kapljico nitrolaka ali belega lepila. Šele ko se ta popolnoma posuši, z ostrim nožem (ali s ščipalnikom za nohte) previdno odrežite presežek vrvic. Jadra z načrta najprej prefotokopiraj- te (slika 12). Nato kopijo prilepite na še en list navadnega pisarniškega papirja. Iz- Slika 5. V Minicraftovem kompletu MX 2 so tudi rezalne ploščice, s katerimi je mogoče brez težav in zelo natančno rezati lesene paličice. Slika 12. Fotokopije jader (z izjemo trikot¬ nih) prilepite na list papirja, prelakirajte in izrežite. Slika 13■ S sliko ni nič narobe! Lepljenje ja¬ der na prečke gre v resnici lažje od rok, če je na začasni podstavek privijačena maketa postavljena pokonci. V takšni legi jo drži manjša mizarska spona. Slika 14. Pri izdelavi podstavka za maketo kliperja lahko izkoristite prednosti, ki jih ponuja električna rezljača. To so: možnost žaganja masivnega lesa večje debeline, iz- žagovanje poljubnih oblik in žaganje pod želenim kotom (v tem primeru 15°). Slika 15. Maketa (na posnetku je pogled z zadnje strani) je pritrjena na podstavek z dvema tankima lesnima vijakoma. Čisto na koncu s pinceto še previdno popravite jadra, da bodo imela enakomerno izboče¬ no obliko. Slika 6. Da bi bile luknjice natančno na sre¬ dini, mesta izvrtin označite z jekleno iglo ali šilom, paličice pa vpnite v majhen primež. Slika 7. Izdelava zank iz pocinkane žice za pritrditev prečk na jambore Slika 8. S srednje debelim črnim flomastrom narisana črta skrije morebitne napake na stiku med različnima barvama trupa. Slika 9. Največ vrvic na kupu je prav na po- ševniku, ki je ves prevrtan. Da se ne bi zlo¬ mil, je treba biti pri delu zelo previden. 8 januar 2001 Trii MAKETARSTVO jema so trikotna jadra med poševnikom in prednjim jamborom, ki so že na načrtu narisana tako, da jih le še izrežete in pre¬ ganete po prekinjeni črti. Če ne želite, da bi bila jadra popolnoma bela, jih prebar¬ vajte z nežno oker vodno barvo, nato pa jih še prelakirajte, da bodo trša, bolj ob¬ stojna proti vodi in da bodo lažje držala obliko. Jadra previdno izstrizite, pri če¬ mer pazite, da bodo vse črte ravno še vid¬ ne. Za njihovo lepljenje k prečkam make¬ to postavite pokonci, kot kaže slika 13. Vedno začnite pri spodnjem (največjem) jadru in nato nadaljujte proti najmanjše¬ mu. Belo lepilo za les (zelo dobro se ob¬ nese lepilo UHU coli express, ki se hitro suši, suho pa je popolnoma prozorno) na¬ nesite na sprednji zgornji rob jadra, ki ga nato od spodaj navzgor zataknite za preč¬ ko. Lepilo nanašajte z majhnim čopičem, da ga bo čim manj opaziti. Sošno jadro os¬ tane ravno, trikotna jadra med poševni¬ kom in prednjim jamborom pa preganite na pol, z vrha nataknite na vrvice in zale¬ pite. Kdor želi, lahko maketo opremi tudi z nekaj zastavicami; njihova oblika in me¬ sto pritrditve kaže risba 10. Risba 10. Postopek napenjanja jambornih vrvi; zaradi boljše razumljivosti so posa¬ mezni koraki označeni s številkami. Ostala je še izdelava podstavka, ki naj bo debel 10-11 mm in velik vsaj 200 x 55 mm. Izžagajte ga iz poskobljane in gladko obrušene deščice (odpadni kos smreko¬ vega opaža). Robove zaoblite z brusilnim papirjem, če imate ustrezno orodje, pa jih lahko oblikujete po svoje in odžagate ne¬ koliko pod kotom (slika 14) oziroma jih obdelate z rezkalnikom. Vzdolž daljše si- metrale podstavka odmerite 40 in 105 mm od ene krajše stranice proti drugi in na dobljenih mestih zvrtajte dve 3-mili- metrski luknji. Kasneje boste skoznju s spodnje strani potisnili dva tanka 15-mili- metrska lesna vijaka (slika 15). Podstavek pred pritrditvijo makete nanj vsaj dvakrat prelakirajte, lahko pa ga tudi pobarvate s poljubno barvo. Narejeni izdelek je najbolj pametno postaviti v zastekljeno vitrino oziroma knjižno omaro, kjer se bo manj prašil kot na mizi ali polici. Tam tudi skoraj ni mož¬ nosti, da bi ga kak posebno »radoveden« občudovalec poškodoval. Še najboljša re¬ šitev pa je majhna zaščitna stenska vitri¬ na, katere izdelavo bomo opisali v prihod¬ nji številki. Električna rezljača Scheppach ds 401 Električna rezljača z oznako ds 401 (slika 14) je najmanjša izmed treh različic, ki jih izdeluje nemška firma Scheppach. (Njen proizvodni program profesionalnih lesnoobdelovalnih strojev pri nas prodaja podjetje Bicom, d. o. o. iz Ljubljane, tel. 01/541-72-18). S tem orodjem je mogoče obdelovati vse vrste lesa, barvne kovine (medenina, baker, aluminij), umetne mase, akrilno steklo, gumo, usnje, pluto, lepenko, stiropor in še kaj. Vgrajeni mo¬ tor, ki ni ravno med najtišjimi, ima naziv¬ no moč 110 W in zagotavlja 1450 premi¬ kov (v minuti) žaginega lista navzgor in navzdol. Hod žaginega lista standardne dolžine 127 mm je 22 mm, največja debe¬ lina obdelovanca okrog 50 mm in največ¬ ja razdalja od žagice do vrha jarma okrog 420 mm. Mizico s površino 395 x 200 mm je mogoče nastaviti pod poljubnim kotom 0-45° (levo navzdol od vodoravnice). Za uporabnika je zlasti dobrodošel hiter in preprost način menjavanja žaginega lista s priloženim ključem. Velika prednost te žage pred nekaterimi izdelki drugih pro¬ izvajalcev je možnost uporabe navadnih žagic za modelarski lok in žagic, ki imajo na obeh straneh zatič. Poskrbljeno je tudi za odpihovanje finega lesnega prahu, za¬ radi česar je linija rezanja ves čas dobro vidna. Cevka, po kateri priteka zrak, je spravljena v členkast ovoj, ki ga je mogoče nastaviti v poljuben položaj. Premičen ščitnik iz prozorne plastike skrbi za neovi¬ ran pogled na obdelovanec in preprečuje morebitne poškodbe pri delu z žago. Na levi spodnji strani je še nastavek za odse- savanje lesnega prahu. Opisana rezljača je uporabna za večino opravil v modelars¬ tvu, nekoliko manj pa za res natančno rezljanje bolj zapletenih oblik, saj se zara¬ di same konstrukcije okvira žagica ne pre¬ mika samo navzgor in navzdol, ampak nekoliko tudi naprej in nazaj. Prav pri ža¬ ganju zelo majhnih in tankih delov se po¬ kaže še ena pomanjkljivost: orodje nima prožnih (običajno jeklenih) vilic, ki bi pri¬ tiskale obdelovanec ob delovno mizico. Zunanje mere kovinskega ohišja so 560 x 265 x 300 mm, masa pa 12 kg. Da se žaga zaradi razmeroma majhne teže med upo¬ rabo ne bi premikala, jo je priporočljivo postaviti na gumijaste nožiče, še bolje pa jo je priviti na trdno podlago. Cena elek¬ trične rezljače ds 401 je 38.000 tolarjev (z DDV). Garnitura Minicraft MX 2 Za opravila, pri katerih je potrebna velika natančnost, so v angleški firmi Mi¬ nicraft, ki jo pri nas zastopa družba G-M&M iz Grosupljega (tel. 01/78-66-500), razvili program natančnih orodij, v kate¬ rega spadajo natančni vrtalniki, gravirni- ki, krožna in vbodna žaga, vibracijski brusilnik, več transformatorjev in zelo raznolik pribor. Programu orodij, ki so narejena za enosmerno napetost 9-18 V, so pred časom dodali še zmogljiv 230-volt- ni, 90-vatni natančni vrtalnik MiniMax z oznako MX 1. V naših trgovinah gaje mo¬ goče kupiti za 18.730 tolarjev. Namenjen je modelarjem, maketarjem, elektroni¬ kom in tistim, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, kot je zlatarstvo, graverstvo, medaljerstvo, restavratorstvo ipd. Na vo¬ ljo je tudi približno 8 tisoč tolarjev dražja različica z oznako MX 2 (slika 5), pri ka¬ teri je v plastičnem kovčku poleg opisane¬ ga vrtalnika še 100 kosov pribora (za vr¬ tanje, rezanje, graviranje, glajenje in dru¬ go) ter praktično stojalo za odlaganje vr¬ talnika in pribora. Vrtalnik, ki tehta 380 g, je mogoče vpeti v Minicraftovo stružni¬ co, pa tudi v standardno stojalo z notra¬ njim premerom objemke 43 mm, kar je zelo dobrodošla lastnost. Nasproti vklop- nega stikala na vrhu ohišja je gumb za brezstopenjsko spreminjanje števila vrt¬ ljajev od 8.000 do 21.000 vrt./min. Zev če¬ ljusti vpenjalne glave znada 0,3-3,2 mm, orodju pa je dodana tudi stročnica 0 3,2 mm. Orodje priključimo v omrežje z 1,9 m dolgim kablom. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah KOPER SOČA. d. d.. SKUPINA MERKUR TC SLAVČEK Šmarska cesta 2 6000 Koper Tel.: 05/611-40-00 PORTOROŽ MERKUR TC LUCIJA Liminjanska 107 6320 Portorož Tel.: 05/671-05-00 NOVA GORICA TOP MODELTEHNIK Bratov Hvalič 145 5000 Nova Gorica Tel.: 05/302-44-78 Faks: 05/302-76-42 http://www.top-model- tehnik.si POSTOJNA ELEKTRO DEKLEVA Jenkova 5 6230 Postojna Tel./faks: 05/726-54-64 GRŽE - TRGOVINA IN STORITVE, d. o. o. Tržaška cesta 57 6230 Postojna Tel.: 05/726-43-45 Faks: 05/726-42-80 VELENJE VIS A VIS Kidričeva 53 3320 Velenje Tel.: 03/586-28-17 Novi prodajni programi v letu 2001 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtalnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft. Ime in priimek: Naslov: . BLACK Poštna številka in kraj:_ DECKER MINICRAFT G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si TTK.E 5 januar 2001 9 10 januar 2001 TIK_ 5 MAKETARSTVO TEKI 5 januar 2001 11 MODELARSTVO Električni pogon Krmilniki hitrosti (2. del) BOŠTJAN PERDAN Funkcije krmilnikov hitrosti BEC »Battery eleminator Circuit« oziroma na kratko BEC je vezje, ki omogoča napa¬ janje sprejemnika iz pogonske baterije. Pomembni prednosti sta prihranek na masi sprejemniške baterije in dejstvo, da nam ni treba skrbeti za stanje baterije. BEC je linearni regulator, ki ima konstant¬ no izhodno napetost 5 V ne glede na vhodno napetost. Čezmerna napetost se pri tem pretvori v toploto. Slednja je ena¬ ka produktu porabe toka radijske postaje in presežka napetosti. Predpostavimo, da povprečna poraba radijske postaje znaša 500 mA ter da uporabljamo desetcelično baterijo z napetostjo 12 V. V tem primeru se (12 V - 5 V) x 0,5 A = 3,5 W moči pre¬ tvori v toploto. V primeru blokade je to¬ plota precej večja in lahko zaradi pregre¬ vanja povzroči izključitev regulatorja ter izgubo modela. Linearni regulator potrebuje približ¬ no za 0,25 V višjo vhodno napetosti od iz¬ hodne. Če dovaja radijski postaji napetost 5 V, potrebuje torej napetost vsaj 5,25 V iz pogonske baterije. Ob uporabi sistema BEC je velikost pogonske baterije omeje¬ na na 6 do 10 celic. Šest celic je pri toko¬ vih do 30 A minimum, ki še zagotavlja var¬ no napajanje radijske postaje. Pri uporabi nad 10 celic pa obstaja nevarnost, da se pregreje regulator, ki se v tem primeru iz¬ ključi in prekine napajanje sprejemnika. Nevarnost pregretja pa obstaja tudi pri manjšem številu celic in veliki porabi si¬ stema za vodenje, ki je posledica velikega števila oziroma obremenjenosti servome- hanizmov. Večina krmilnikov s funkcijo BEC lahko varno napaja sistem z največ tremi servomehanizmi, so pa tudi izjeme. Ker obstaja možnost, da celica pogonske baterije zaradi velike obremenitve odpo¬ ve, omejimo uporabo funkcije BEC na modele, ki jo resnično potrebujejo in uporabimo sprejemniško baterijo na več¬ jih modelih! Kako onesposobimo BEC? Trik je v tem, da spravimo signal sprejemnika do krmilnika, ne da bi iz njega dobili nape¬ tost. To dosežemo s prekinitvijo pozitiv¬ ne žice kabla krmilnika, ki gre k sprejem¬ niku. Večina natičev (konektorjev) do¬ pušča, da iz njih potegnemo jeziček. To je bolje od rezanja žice v primeru, da želimo kasneje spet uporabljati funkcijo BEC. Kovinski jeziček ovijemo z izolirnim tra¬ kom in ga prilepimo ob kabel. Prekinilev Prekinitev (ang. cut off) je funkcija, dodana krmilniku BEC, ki prekine dovod energije motorju in s tem prepreči popol¬ no izpraznitev pogonske baterije, ko vhodna napetost pade pod 5,25 V. Tako prihrani nekaj energije za napajanje siste¬ ma za radijsko vodenje in zagotovi rezer¬ vo energije za varen manever pristanka. Praviloma je dodana tudi drugim krmilni¬ kom, da prepreči popolno izpraznitev po¬ gonske baterije, je pa v tem primeru spodnja meja nižja. Avtomobilski krmilni¬ ki imajo pogosto BEC, nimajo pa prekini¬ tve, zato jih ne smemo uporabljati v letal¬ skem modelu z aktivno funkcijo BEC. Ko pri modelu avtomobila zmanjka energije, tudi vodenje ni več potrebno, letalski mo¬ del pa lahko leti tudi brez delujočega mo¬ torja. Kako dolgo lahko letimo po prekini¬ tvi? Varna dolžina poletov je odvisna od preostale energije in porabe sistema za vodenje. Ti dve veličini pa sta odvisni od različnih faktorjev, ki jih ne moremo eno¬ stavno točno določiti. Skratka, pravega odgovora na to vprašanje ni! Dejstvo je, da je pri večjem številu celic pogonske baterije zaloga energije manjša. Priporoč¬ ljivo je, da se po prekinitvi, ko motor no¬ če več delovati, čim prej usmerimo v pri- Posebnost Kontronikovih krmilnikov rondo je, da jih prispajkamo neposredno na motor. Rondo 400 že dobro poznamo, letošnja no¬ vost pa je krmilnik rondo 600, ki je name¬ njen motorjem serije speed 500 in 600. Posebnost krmilnika Schulze slim-50be je zmogljiv sistem BEC, ki zmore kar 3 A toka in lahko napaja 4 do 6 servomehanizmov. Napajamo ga lahko s 6 do 12 celicami, traj¬ ni tok pa je omejen na 50 A. stanek. Sklepamo lahko, da BEC ni najbolj primeren za uporabo v jadralnem mode¬ lu, kjer so poleti lahko precej dolgi. Optični sklopnik Krmilniki z optičnim sklopnikom ima¬ jo krmilni in pogonski del optično loče¬ na, kar povsem izključuje možnost širje¬ nja »električnega hrupa« v sprejemnik ne¬ posredno po kablu. Električni hrup mo¬ torja lahko moti radijski sistem ali pa ob¬ čutno zmanjša doseg. Optična izolacija preprečuje širjenje hrupa z ene strani električnega vezja na drugo. Edina pove¬ zava gre prek pulzov infrardeče svetlobe, podobno kot deluje TV daljinski upravljal¬ nik. V krmilniku hitrosti signal sprejemni¬ ka vodimo na diodo. Ta oddaja infrardečo svetlobo, ki se vklaplja in izklaplja s pulzi signala. V istem elementu se nahaja še za infrardečo svetlobo občutljiv fototranzi- stor ki zazna pulze svetlobe, ki jih oddaja dioda, in ob pojavu svetlobe vključi tran¬ zistor. Sistem je zelo učinkovit, saj se veči¬ na motenj širi v sprejemnik ravno prek pogonskih kablov. Krmilnik hitrosti ne more hkrati imeti BEC in optične izolaci¬ je saj se medsebojno izključujeta! Optični sklopnik je idealna izbira v jadralnem mo¬ delu, saj se v termičnih dviganjih lahko dvigne precej visoko. BEC lahko prenese hrup motorja neposredno v sprejemnik in je primeren le za manjše modele, kjer je prihranek pri teži najbolj očiten. Pri večjih modelih pa slednji ni vreden do¬ datnega tveganja. Zavora propelerja Dandanes večina krmilnikov vsebuje tudi zavoro propelerja, ki deluje električ¬ no in prepreči vrtenje propelerja. To je pomembno predvsem, če neposredno že¬ nemo zložljiv propeler, saj ga brez zavore po izklopu motorja težko zaustavimo. Brez zavore se propeler v zračnem toku še naprej vrti, zato se ne more zložiti. Za¬ vora zagotavlja, da se bo motor popolno¬ ma zaustavil in omogočil, da se kraki pro¬ pelerja lahko zložijo ob trup modela. Ob uporabi zobniškega ali jermenskega re¬ duktorja uporaba zavore ni priporočljiva, pa tudi potrebna ni, čeprav obstajajo izje¬ me. Boljši krmilniki omogočajo, da zavo¬ ro poljubno vklopimo ali izklopimo. Pri nekaterih krmilnikih je to izvedeno prek dveh jezičkov, ki ju sklenemo oziroma razklenemo, pri drugih je delovanje zavo¬ re odvisno kar od položaja ročice plina na oddajniku ob priključitvi baterije. Pri naj¬ boljših krmilnikih pa lahko celo izbiramo med različnimi vrstami zavore. Kako deluje zavora propelerja? Motor, katerega rotor se vrti v izklopljenem sta¬ nju, deluje kot generator. Propeler se vrti 12 januar 2001 -TH_ 5 v zračnem toku in poganja gred našega »generatorja«. Na priključkih motorja se inducira napetost, ki pa ne opravlja dela. Če vzpostavimo kratki stik med priključki motorja, mora ta zdaj močno garati, ko poskuša inducirati enako napetost čez stik. To povzroči, da se motor upočasni. Kratki stik povzroči elektronsko stikalo prek posebnega FET-tranzistorja. Počasen zagon Nekateri krmilniki imajo tudi mož¬ nost mehkega oziroma počasnega zagona (ang.: slow start). Zložljivim propelerjem pri nekoliko počasnejšem zagonu omogo¬ čimo, da se njihovi kraki razklenejo, pre¬ den dosežejo polno hitrost. Ta funkcija je še posebej dobrodošla, če uporabljamo zobniški reduktor, saj preprečuje poškod¬ be zobnikov, ki so posledica sunkovitega zagona motorja. Sicer pa je ta funkcija po¬ membnejša pri elektronskih stikalih »soft switch«, s pomočjo katerih motor le vklo¬ pimo oziroma izklopimo. V tem primeru bi bili zobniki reduktorja brez počasnega oziroma mehkega zagona precej bolj dov¬ zetni za poškodbe kot pri uporabi krmil¬ nika hitrosti. Boljši krmilniki omogočajo celo izbiro med različnimi vrstami po¬ časnega zagona. Drugo Predvsem boljši krmilniki imajo še do¬ datne funkcije, kot npr. zaščito pred preobremenitvijo, temperaturno zaščito in podobno. Zaščita pred preobremeni¬ tvijo omejuje maksimalni tok v primeru blokade motorja. To hkrati pomeni, da motorji, ki imajo porabo večjo od podane mejne vrednosti, ne bodo dosegli polne moči. Temperaturna zaščita v primeru pregrevanja krmilnika zmanjša tok, oziro¬ ma izklopi motor. Ponovni zagon motorja je možen šele, ko se krmilnik ohladi. Pri najboljših krmilnikih lahko celo sami na¬ stavimo maksimalni tok in druge parame¬ tre, izbiramo lahko med različnimi načini delovanja ter podobno. Tak krmilnik nam omogoča, da ga popolnoma prilagodimo svojim potrebam, seveda pa ima razkošje tudi svojo ceno. Napotki za izbiro Elektronske krmilnike hitrosti izdelu¬ je več proizvajalcev. Od ameriških naj omenimo le Astro Flight in Aveox, ki po¬ nujata krmilnike za svoje krtačne in brez- krtačne motorje. Med nemškimi proizva¬ jalci sta najbolj znana Schulze in Kontro- nik z bogato ponudbo krmilnikov za kr¬ tačne in brezkrtačne motorje. Schulze iz¬ deluje tudi krmilnike, ki jih pod svojo bla¬ govno znamko prodaja Graupner. Ikarus, ki je znan predvsem po električno gnanih helikopterjih in modelih »slow fly«, izde¬ luje krmilnike za svoje motorje. Lastno ponudbo krmilnikov in elektronskih sti¬ kal pa imata tudi Robbe in Multiplex. Ne¬ davno je krmilnike začelo izdelovati tudi podjetje Orbit, ki je znano predvsem kot proizvajalec hitrih polnilnikov in elektro¬ nike za nadzor delovanja plinskih turbin. Od čeških proizvajalcev je najbolj znan Jeti, tu pa je še podjetje MGM s serijo kr¬ milnikov TMM. Izbira krmilnika je odvisna predvsem od vrste modela in velikosti pogonskega MODELARSTVO Krmilnika Schulze slim 35 be in smart 46 bo. Pri obeh je delovanje zavore odvisno od položaja ročice plina na oddajtiiku ob pri¬ ključitvi baterije. Prvi ima poleg možnosti vklopa oziroma izklopa zavore na voljo še način delovanja »gearbox mode«, name¬ njen uporabi reduktorja. Posebnost druge¬ ga je optični sklopnik. Nova generacija mikroprocesorskih krmil¬ nikov Jeti: JES 180, JES 250 in JES 350. Ko¬ vinski jezički, ki gledajo iz krmilnikov slu¬ žijo vklopu oziroma izklopu zavore. (Foto: Miran Kos) Brezkrtačni motor Aveox 1409/3Y in krmil¬ nik Kontronik 3SL 40-6-18. Pri Aveoxu pri¬ segajo na uporabo senzorjev, zato modelar¬ ji, ki želijo izkoristiti prednosti pogona brez senzorjev, pogosto posegajo po Kontroniko- vih krmilnikih. sistema. V jadralnem modelu je primer¬ nejši krmilnik brez funkcije BEC in po možnosti z optičnim sklopnikom. V tem primeru je možnost motenj zelo majhna, kar za jadralni model, ki v termičnih dvi¬ ganjih lahko leti na meji varnega dosega, ni zanemarljivo. Obstaja tudi nevarnost popolne izpraznitve baterije, kar pa ni kritično, če se takoj, ko motor noče več delovati, napotimo na pristanek. BEC lah¬ ko praviloma napaja največ tri servome- hanizme, verjetno še kakšnega več, pod pogojem, da niso preveč obremenjeni. Si¬ cer obstaja nevarnost pregrevanja linear¬ nega regulatorja, ki se lahko zaradi tem¬ peraturne zaščite izklopi. BEC je primer¬ nejši za manjše modele, pri katerih je pri¬ hranek pri teži bolj očiten. S temi modeli letimo na manjših razdaljah, zato niso toli¬ ko dovzetni za motnje, po izklopu motor¬ ja pa običajno takoj pristanemo. V večjem modelu je prihranek pri teži sprejemniš- ke baterije zanemarljiv in ni vreden do¬ datnega tveganja. Ko vemo, kakšen krmil- JteSi2 nik potrebujemo, izberemo takega, ki naj¬ bolj ustreza velikosti našega pogonskega sistema. Slednja je definirana s številom celic pogonske baterije in največjo pora¬ bo izbranega motorja. Statična poraba motorja pri polni obremenitvi ne sme preseči vrednosti do¬ voljenega trajnega toka. Pri določanju slednjega proizvajalci predpostavijo, da bo krmilnik z njim obremenjen toliko ča¬ sa, kolikor traja, da se izprazni baterija ka¬ pacitete 2000 mAh! Zagonski tok pri za¬ gonu motorja je večji kot pri polni obre¬ menitvi in ne sme preseči maksimalnega toka, ki je predviden za krmilnik. Hladen krmilnik lahko za krajši čas obremenimo s tokom, ki je nekoliko večji od trajnega. Tok blokiranja motorja mora biti večji od največjega dovoljenega toka krmilni¬ ka. Ima naj vsaj dvakratno vrednost traj¬ nega toka, sicer bo funkcija, ki varuje pred preobremenitvijo motorja neučin¬ kovita, ker se tok blokiranja krmilniku ne bo zdel prevelik. Skratka, krmilnik se mora ujemati z motorjem. Tok pri polni obremenitvi naj ne bo manjši od polovice oziroma naj ne presega trajnega toka kr¬ milnika. Če je podan le največji dovoljeni tok krmilnika, poraba ne sme preseči 50 do 75 % navedenega toka. TIMOVI OGLASI PRODAM zelo malo vožen RV-model avtomobila v merilu 1 : 10 z motorjem 2,5 cm 3 , aluminjastim podvozjem, olj¬ nimi amortizerji, kolutnimi zavorami in dvema karoserijama - toyota celica in opel calibra. Cena je 26.000 SIT. Ožbej Kladnik Leška 10 2392 Mežica Tel.: (031) 566-550 ali (041) 712-889 PRODAM jadralni model letala sokol. Model je popolnoma nov, nerabljen, že sestavljen in brez RV-naprave. Prime¬ ren je za začetnike. Prodam za 30 % ce¬ neje od novega, nesestavljenega. Tel.: (04) 533-81-13 (Rok - zvečer) PRODAM Miirklinov katalog malih že¬ leznic za leto 2001. nasipe za železniš¬ ke tire Noch in izolirana kovinska kole¬ sa za vagone sistema HO. Igor Kuralt Tel.: (041) 373-939 PRODAM motor Thunder tiger 2,5 cm-' s tremi elisami za 5.000 SIT, motor CO, s polnilnikom za 4.500 SIT. Oba motor¬ ja sta rabljena približno 4 ure. Prodam še nedokončano krilo in trup za akro¬ bat 40 za 12.500 SIT. Priložim še nekaj modelarskega pribora. Alen Andrlič Branik 78 Tel.: (05) 305-76-64 (041) 851-694 (popoldne) ZELO UGODNO prodam RV-model av¬ tomobila mercedes s komandami in ce¬ licami. Prodam tudi motorni čoln z motorčkom. Andraž Tel.: (01) 786-24-38, (031) 553-024 TTE.r 5 januar 2001 13 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno MITJA MARUŠKO Focke wulf Fw 190 D-l 1 (Revell, kat. št. 04548, M 1 : 48) Maketa nemškega lovca Fw 190 D-l 1 ni izviren Revellov izdelek, saj jo je bilo pred leti mogoče kupiti kot Trimasterjevo maketo. Večino Trimasterjevih maket je brez kovinskih jedkanih delov najprej iz¬ dal Dragon, zdaj pa se počasi pojavljajo v Revellovih programih po izjemno konku¬ renčnih cenah. Cene dol, kakovost gor! Maketa vsebuje lično zaščitene sestavne dele v plastičnih vrečkah, kar preprečuje poškodbo prozornih in drugih delov. Ma¬ keto izvedenke D-l 1 so konstruirali iz se¬ stavnih delov za izvedenko D-9, zato je na spodnji strani krila še vidna »ročna« vgradnja opiat nad parom topov v krilu, na zgornji polovici krila pa je nad 30-miIi- metrskima topovoma Mk 108 treba še pri¬ lepiti dodatne opiate. Tudi vsadek na tru¬ pu ima vidne sledi povečanja za 3 mm, ki ga je treba obrusiti. Sicer pa so sestavni deli lično obliko¬ vani, kar velja tudi za notranjost pilotske kabine in podvozja. Čeprav na maketar- skem trgu najdemo vrsto dodatkov iz epoksidne smole in jedkane kovine, je Re- veilovo maketo mogoče zgraditi v tekmo¬ valno maketo tudi brez teh dodatkov. In¬ strumentna plošča in konzole v kabini so upodobljene reliefno. Na sedežu ni var¬ nostnih pasov, zato pa je tu figura pilota. Nekaj kita bo treba na spojih krila in tru¬ pa ter ob spojih sestavnih delov vstopni- ka zraka. Propeler tipa VS-10 je malce preveč ovalen, zato ga na zadnjem robu pobrusi- mo za 0,5 mm. Priložene so nalepke z oznakami dveh letal. Prvo je Fw 190-11 s številko 61 štab¬ ne enote iz Bad Worishofna v letu 1945. Najbolj privlačne so oznake za letala Fw 190 D-ll iz »papagajske« eskadrilje JV 44 (zaščitne enote nemških reakcijskih lov¬ cev Me 262), ki so imela, zaradi lažje raz¬ poznavnosti v zraku, spodnjo stran kril po¬ barvano z rdečo barvo in prepasano z beli¬ mi trakovi. Revellove nalepke so sicer so¬ lidne, vendar pa za izdelavo vrhunske ma¬ kete priporočamo ameriško publikacijo (s priloženimi nalepkami) History, Camouf- lage, and Markings of JV 44, JG 6 and JG 1 Focke Wulf 190 Ds, firme Experten De- cals. Tudi publikacija Doras of the Galland Circus, EagleFile EFkat. št. 1, založbe Eagle Editions Ltd. in avtorja Jerrya Crandalla nudi izvrstne nalepke. Ob uporabi Revel¬ lovih oznak bomo morali številko 58 pre¬ kriti s tankim nanosom brizgane barve, saj predstavlja ostanke odstranjene številke. Tudi napis naj bi bil nekoliko tanjši. Nalep¬ ke so nesvetleče, zato je potrebna popol¬ noma gladka podlaga, da preprečimo nji¬ hovo »srebrenje«, saj so natisnjene na ne¬ koliko predebelem nosilnem filmu. Navodila za barvanje so pravilna za levo polovico kril, na desni pa ob trupu manjka zaplata temnejše barve. Revell nam ponuja shemo s svetlomodro RLM 76, temnosivo RLM 74 in rjavovijolično RLM 81. Letalo je bilo na spodnjih površi¬ nah in spodnjem delu trupa res pobarva¬ no z RLM 76, prednji del trupa in del kril pa je bil pobarvan s temno olivnozeleno RLM 83. Pod njo so bile na nosu zaplate temnozelene RLM 71. Pege na trupu pred repom letala pa so bile rjavovijolične RLM 81. Temnosiva RLM 74 je na zgornjih ploskvah dopolnjevala RLM 83, razen na nosu letala. Ker pravijo, da ena slika pove več kot tisoč besed, lahko dobite popoln načrt na naslovu Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Mitja Maruš- Heinkel He 177 A-5 (Revell, kat. št. 04616, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Brez dvoma je bil štirimotorni nemški bombnik heinkel He 177 z videzom dvo- motornika kljub kopici tehnološko na¬ prednih rešitev velik neuspeh. Čeprav so osnovne konstrukcijske zahteve nastale že leta 1937, letalo vse do 1943 ni bilo operativno uporabno. Pri Revellu so se odločili upodobiti prav to zadnjo izvedenko - He 177 A-5, ki je lahko nosila vrsto nemških vodljivih bomb. Ker več kot tri desetletja stare Air- fixove makete Hs 293A z bombami ni več na trgu, je Revell z dodanim izborom bomb fritz X zapolnil to vrzel. Maketo sestavlja 125 odlično odlitih delcev z vgraviranimi površinskimi detajli. Pilotska kabina in bombniški jašek sta do¬ bro oblikovana in detajlirana. Tudi pod¬ vozje s kolesi je več kot dober izdelek. Pro¬ zorni deli makete so žal odliti predebelo, zato bi jih veljalo nadomestiti z vakuum¬ sko prešanimi deli firme Falcon. Verodo¬ stojnost makete je težko preveriti, načelo¬ ma pa mere ustrezajo merilu 1 : 72. Glede na razpoložljive načrte iz poljske zbirke Militaria naj bi bili obe strojnični kupoli ko, Tržaška 48, 1000 Ljubljana, v zameno za frankirano pismo z vašim naslovom. Maketo pa vseeno priporočamo. Naj na koncu naštejemo še nekaj do¬ datkov, ki so na Slovenskem dosegljivi prek ZGPMS. Na voljo so Airesovi motor Jumo 213 (kat. št. 4005), komplet za de- tajliranje z motorjem, kabino in strojnica¬ mi v krilu (kat. št. 4019) ter krmilne povr¬ šine (kat. št. 4025), Eduardovi kovinski jedkani deli za Dragon-Revellov Fw 190 D-9 (kat. št. 48-167) in Italerijev Fw 190 D-9 (kat. št. 48-305), v seriji Zoom pod številko FE 124 pa tudi osnovni komplet kovinskih delov. pomaknjeni za 2 do 3 mm naprej, trup le¬ tala pa naj bi bil za 5 mm predolg. Hkrati je moč opaziti, da so izdelovalci sledili neka¬ terim konstrukcijskim risbam in pravilno upodobili značilno lomljeno obliko zad¬ njega dela trupa letala. Z vsem navedenim si ne gre beliti glave, žal pa ne moremo spregledati nekaterih pomanjkljivosti, ki jih bo težje odpraviti. Zaključki kril so pre¬ več zaobljeni. Notranje odprtine vstopni- kov kompresorjev ob motorjih so bile več¬ je in naj bi se za 1 mm globlje zajedle v spodnjo oplato. Zaključek motorskih gon¬ dol na spodnji strani je oblikovan polkrož¬ no, čeprav so bile opiate na pravem letalu konstruirane brez teh prehodov. Izbočene opiate oljnih hladilnikov na spodnji strani krila so bile bliže štirikotni kot skoraj tri¬ kotni obliki. Maketa je verodostojno gravi¬ rana, vsi manjši deli so odlično izdelani, upodobitve vodljivih bomb fritz X pa so pravi biser. Z gradnjo ne bi smelo biti več¬ jih težav, le rezanje vseh loput podvozja terja nekaj pozornosti. He 177 A-5 iz 4./KG 100 iz francoske baze Chateaudun je upodobljen v knjigi Davida Donalda, German Aircraft of World War II. Obstoj drugega letala iz 2./ KG 40 iz Bordeaux-Merignaca pa je tudi potrjen. V navodilih za barvanje najdemo navedbe barv RLM in navodilo za mešanje Revellovih barv. Brez dvoma se bo na trgu kmalu poja¬ vila vrsta dodatkov za detajliranje te ma¬ kete. Trenutno je na voljo le komplet ko¬ vinskih jedkanih delov češke firme Extra- tech (kat. št. 72 061) z delci za pilotsko kabino in podvozje, vendar je namenjen stari Airfixovi maketi. Tudi britanska fir¬ ma Airvvaves je izdelala kovinske dodatke s kataloško številko 72-126, firma Toad pa je svoj čas ponujala bombniški jašek iz epoksidnih smol. Maketo kljub nekaterim pomanjkljivostim toplo priporočamo, saj je v dostopnem cenovnem razredu. Za do¬ datno literaturo in maketarske dodatke pa lahko povprašate pri ZGPMS, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. 14 januar 2001 TIK!! 5 MODELARSTVO Modeli slovenskih jadralnih letal (4. del) Jastreb MARJAN KLENOVŠEK ANTON PAVLOVČIČ Šolsko jadralno letalo jastreb je kon¬ struiral inž. Ivo Šoštarič, ki je s svojimi us¬ pešnimi konstrukcijami pustil neizbrisen pečat v zgodovini slovenskega in jugoslo¬ vanskega letalstva. Jastreb je prvič poletel 21. 11. 1945. Prototip so v dveh mesecih in pol izdelali v tovarni Utva v Pančevu in je bilo verjetno prvo jadralno letalo, kon¬ struirano in izdelano v Jugoslaviji po kon¬ čani 2. svetovni vojni. Prva jadralna letala jastreb so imela odprto kabino in so bila brez krilnih opornic. Krila letala so bila nekoliko prešibka in dogajale so se nesre¬ če. Inž. Šoštarič je letalo zato nekoliko v ljubljanski tovarni Letov, ki se je kasneje preoblikovala v Letalski inštitut Slovenije Branko Ivanuš - LIBIS. Jastreb je bil visokokrilno leseno tre- nažno jadralno letalo, ki pa je bilo za tiste čase zelo napredno zasnovano, kar doka¬ zuje razpon krila in njegova vitkost, pa tudi uporaba zračnih zavor. Trup je imel šestkotni presek in je bil izdelan iz lese¬ nih reber in vzdolžnih letvic ter prekrit z vezano ploščo. Tudi krilo je bilo leseno, s torzijsko oplato iz vezane plošče pred glavnim krilnim nosilcem. Zadnji del krila je bil prekrit s platnom. Smerni in višinski jal v profil CAGI 731 na koncih krila. Raz¬ pon kril je bil 15,1 m, površina 15,68 m 2 in vitkost 14,34. Letalo je bilo dolgo 6,85 m, visoko pa 1,87 m. Prazno letalo je teh¬ talo približno 170 kg. Imelo je drsno šte¬ vilo (fineso) 22,3, pri tem pa je letelo s hi¬ trostjo 70 km/h. Pri hitrosti letenja 58 km/h je imel jastreb najmanjšo hitrost pa¬ danja 0,72 m/s. Najmanjša hitrost je bila 50 km/h, največja dovoljena hitrost z od¬ prtimi zavorami pa 210 km/h. Izdelava modela Tako kot njegova predhodnika musa in inka, je tudi model jastreba izdelan iz balze. Opornice krila so iz vezane plošče, ker bi se balza prehitro poškodovala. Gradnja trupa je nekoliko zahtevnejša, saj smo mu dodali drsno smučko iz vezane plošče. Osnovni del trupa je iz 4 mm de¬ bele balze. Za gradnjo trupa in repov mo¬ ramo uporabiti primerno lahko balzo. Ja¬ streb ima namreč razmeroma kratek nos in težak zadnji del modela bi zahteval pre¬ več obtežila v nosu. V sprednjem delu os¬ novne plošče trupa je izrezana razmero- Slika 2. Jastreb - Krila, november 1979 Slika 1. Jastreb - Krila, april 198J predelal, dodal opornice, spremenil obli¬ ko in zmanjšal površino smernega krmila za aerodinamično izravnavanje sil, konč¬ no pa je letalo dobilo tudi zaprto kabino (sliki 1 in 2). Tako predelan jastreb je po¬ stal zelo priljubljen in so ga uporabljali v vseh tedanjih letalskih šolah kot trenažno jadralno letalo, ki je omogočalo tudi šola¬ nje osnovnih akrobacij. Gradili so ga tudi stabilizator sta bila prekrita z vezano ploš¬ čo, obe krmili pa s platnom. Krilo je ime¬ lo majhen V-lom in je bilo na obeh stra¬ neh podprto z opornicama. Podatki o letalu se v različnih virih ne¬ koliko razlikujejo, kar pa je pravzaprav ra¬ zumljivo, če upoštevamo, kako se je spre¬ minjala konstrukcija letala. Krilo je imelo v korenu profil gottingen 549, ki je preha- raa velika luknja za obtežitev, na obeh straneh pa je trup do zadnjega roba krila zaprt z bočnima oplatama iz balze 1 ali 1,5 mm. Prilepimo ju z belim lepilom, po¬ čakamo da se lepilo posuši, nato pa trup obrusimo. Na spodnjo stran sprednjega dela prilepimo štiri koščke iz balze 3 mm, nanje pa smučko iz 0,8 do 1 mm debele vezane plošče. Na zadnji del trupa s cia- Slika 3. Vodoravni rep in sestavljen trup modela Slika 4. Krilni polovici sta pripravljeni za sestavljanje. TOX 5 januar 2001 15 MODELARSTVO MODELARSTVO januar 2001 'n: -5 16 ITTRI 5 januar 2001 25 MODELARSTVO Slika 5. Takšen je izgotovljen model jastreba. noakrilatnim lepilom prilepimo zgornji in spodnji del smernega stabilizatorja in trup zadaj obrusimo na debelino 2 mm, robove pa zaokrožimo. Smerno krmilo je iz 2 mm debele balze in je na trup oz. na smerni stabilizator pritrjeno s kratkimi koščki bakrene žice 0 0,4 mm. Tudi višin¬ ski stabilizator in krmilo sta iz balze 2 mm, deli pa so povezani s koščki bakrene žice (slika 3). Tak način pritrditve krmil omogoča prepro¬ stejšo reglažo mo¬ dela, ker lahko kote krmil uravnavamo z zvijanjem žice. Vi¬ šinski stabilizator prilepimo v utor na zadnjem delu tru¬ pa, nato pa trup z obema repoma pre- lakiramo z razred¬ čenim nitrolakom in zgladimo z vod- nobrusilnim papir¬ jem. Krilo je izdela¬ no iz lahke 5 mm debele balze. Naj¬ prej ga v enem kosu izrežemo iz balzove deščice in oba zunanja trapezna dela ko¬ nično stanjšamo na približno 2 mm. Krilo nato z brušenjem profiliramo in obrusi¬ mo še zaključke. Obrušeno krilo prereže¬ mo na sredini in ga prilagodimo V-lomu (slika 4). Eno od polovic položimo na šab¬ lonsko desko, drugo polovico pa prilepi¬ mo tako, da je na koncu dvignjena za 30 mm. Kot V-loma krila je nekoliko večji, kot ga je imelo pravo letalo, vendar je mo¬ del zato stabilnejši. Krilo prelakiramo z razredčenim nitrolakom, zgladimo, nato pa ga natančno prilepimo na trup. Sestavljen model znova prelakiramo in obrusimo. Za drugo lakiranje uporabimo razredčen nitrolak, ki smo mu dodali ne¬ kaj smukca ali otroškega pudra. Model lah¬ ko okrasimo tudi z barvnim nitrolakom. Jastrebi so bili različnih barv, pogosto pa so bili obarvani rumeno oz. svetlorjavo. Letalo, ki ga je leta 1994 obnovil inž. Igor Bitenc in si ga lahko ogledate na letališču Brnik, je bele barve z modrimi detajli. Po končanem lakiranju s tankim proti vodi odpornim črnim flomastrom na krilu nari¬ šemo krilca in zavore, na trupu pa črte, ki označujejo robove šestkotnega prereza trupa. Končno prilepimo še opornici iz ve¬ zane plošče, nato pa s šibrami obtežimo model tako, da ima težišče približno 17 mm za sprednjim robom krila. Če prostor za obtežitev ni povsem poln šiber, ga za¬ polnimo z vato, zapremo s koščkom balze - in model je gotov (slika 5). Viri: Ing. Boris Cijan: Vazduhoplovno jedrili- čarstvo. Revija Krila 6/1979- Revija Krila 5 in 6/1994. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Spoštovani bralci! Timova nagradna akcija pridobivanja novih naročnikov pote¬ ka že sedmo leto. Njen cilj je, spodbuditi zanimanje mladih za tehniko, jim približa¬ ti domačo tehnično literaturo ter razširiti krog bralcev revije Tim. Tudi letos so najprizadevnejši poverjeniki zbrali kar lepo število naročnikov. Kot že nekaj zadnjih let, sta spet v ospredju šoli iz Otočca in Križ, pohvaliti pa velja tudi tiste, ki jima sledijo na naslednjih mestih. Seznam trenutno najuspešnejših poverjenikov na šolah, med katerimi je največ učiteljev tehnične vzgoje, je naslednji: 1. OŠ Otočec, g. Marjan Jenko, Otočec št. 4, 8222 Otočec 2. OŠ Križe, g. Janez Zazvonil, C. Kokrškega odreda, 4294 Križe 3. OŠ Ivana Skvarče, g. Robert Marin, C. 9. avgusta 44, 1410 Zagorje 3. OŠ Jurij Dalmatin, ga. Marta Zorko, Šolska ul. 1, 8270 Krško 5. OŠ Fran Albreht, ga. Metka Bizjak, Šolska ul. 1, 1241 Kamnik 5. OŠ Gornja Radgona, ga. Ana Zagorc, Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona 7. OŠ Renče, g. Dušan Gabrijelčič, Renče 24, 5292 Renče 8. OŠ Ig, ga. Brigita Stropnik, Ig 217, 1292 Ig 8. III. Osnovna šola, ga. Zvonka But, Vodnikova 4, 3000 Celje 10. OŠ Simon Jenko, ga. Andreja Polovšek, Ul. 31. divizije 7 a, 4000 Kranj 11. OŠ Bojan Ilich, g. Martin Knuplež, Mladinska 13, 2000 Maribor 11. OŠ Drago Bajc, ga. Bojana Bole, Vinarska ul. 5, 5271 Vipava 13. OŠ Louis Adamič, ga. Jana Tomažin, Tovarniška 14, 1290 Grosuplje 14. OŠ Preserje, ga. Marija Goršič, Preserje št. 60, 1352 Preserje 14. OŠ Puconci, g. Ignac Čeh, Puconci 178, 9201 Puconci 14. OŠ Lava, g. Henrik Primc, Pucova 7, 3000 Celje 114 izvodov 64 izvodov 32 izvodov 32 izvodov 29 izvodov 29 izvodov 25 izvodov 24 izvodov 24 izvodov 22 izvodov 21 izvodov 21 izvodov 18 izvodov 17 izvodov 17 izvodov 17 izvodov Akcija seveda še ni zaključena in bo trajala do konca šolskega leta, do takrat pa se vrstni red lahko še spremeni. Nagradni sklad akcije se polni in morda bodo tudi bogate praktične nagrade naših sponzorjev spodbudile še koga, da bo povečal šte¬ vilo naročnikov Tima in se povzpel na mesta, ki zagotavljajo privlačnejše nagrade. Med nagradami bodo tudi tokrat RV-naprave, modeli in makete, modelarski motor¬ ji, električno ročno orodje ter lepila in material za modelarstvo in druge tehnične ljubiteljske dejavnosti. Časa je torej še do junija, ko bo znano, katere šole in poverjeniki so zbrali največ naročnikov in jim bomo razdelili zaslužene nagrade. Vabimo vas, da se nam pridru¬ žite in sodelujete v Timovi nagradni akciji ter pomagate pri širjenju kroga bralcev revije Tim in tehnične kulture med mladimi. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star 650.00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1.550.00 TIMOV NAČRT 3 - jadralni RV-model HOT-94 .650.00 TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180 . 700.00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM-1.. 550.00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550.00 TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model HOT-95 . 650.00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550.00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model.700.00 TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala polikarpov 1-15 550.00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model pita. 700.00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 .650.00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model.650.00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H.550.00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta. 550.00 TIMOV NAČRT 16 - spitflre, RV-polmaketa za zračne boje.. 550.00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40, trenažni motorni RV-model.. 650.00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650.00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje. 650.00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650.00 TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model. 650,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva. Revija TIM, Lepi pot 6. 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. 26 januar 2001 TTEI: 5 PRILOGA E-trainer n.dei) BOŠTJAN PERDAN Električni pogon je med letalskimi modelarji vse bolj priljubljen, kar počasi opažajo tudi proizvajalci modelov in opreme, ki tej vrsti pogona posvečajo vse večjo pozornost. Paradni konj so pred¬ vsem manjši modeli, izdelani večinoma iz stiropora, ki jih neposredno ali prek re¬ duktorja ženejo motorji vrste speed 400 ter razni »park flyerji«, ki jih običajno s podporo reduktorja poganjajo nekoliko manjši speedi 280. Razlog je zelo pre¬ prost in se skriva predvsem v ceni pogo¬ na, poleg tega pa tovrstni modeli ponuja¬ jo možnosti, ki jih motorji z notranjim zgorevanjem ne omogočajo. Z njimi lahko letimo na manjših površinah blizu naselij ali celo v zaprtem prostoru. V poplavi teh preprostih in poceni modelov začetni¬ kom ni težko izbrati pravega za bolj ali manj uspešno učenje letenja. Sam izhajam še iz stare šole, ki je učila, da je najprimernejši začetniški model la¬ hek visokokrilnik, izdelan iz balze brez plastičnih delov ter s komandami za smer, višino in mo¬ tor. Imeti mora podvozje vrste tri¬ cikel z vodljivim prednjim kolesom. Krilo razpetine 1,5 m z nesimetričnim profilom pa mora biti na trup pritrje¬ no z elastiko. Ker tovrstnih modelov z električnim pogonom na našem trgu ni, redki pa so tudi v tujini, sem se odločil skonstruirati tak trenažni model. Nastal je e-trainer, ki naj bi čim več začetnikov navdušil za elek¬ trični pogon. To je »pravi« trenažni model, ki omogoča izbiro med različnimi vrstami pogona. Ker menim, da takšen model sodi v floto vsakega letalskega modelarja, sem ga izdelal v treh različicah, med katerimi bo lahko tudi izkušen modelar izbral tisto, ki mu najbolj ustre¬ za. Izbirate lahko med različico s kril¬ ci ali brez njih, med klasičnim podvoz¬ jem in triciklom ter med neposrednim pogonom in reduk¬ torjem. Popolnim začet¬ nikom je namenjen Slika 7. Model prekrijemo s kombinacijo folije oracover in prosojne folije oralight. Okna ponazorimo s črno folijo oracover ali samole¬ pilno folijo orastick. osnovni model brez krilc, s podvozjem tricikel in neposrednim pogonom. Razli¬ čica s krilci in podvozjem tricikel je na¬ menjena izkušenim modelarjem ter začet¬ nikom, ki že imajo nekaj izkušenj s pre¬ prostimi električno gnanimi modeli. Raz¬ ličica s klasičnim podvozjem je namenje¬ na predvsem izkušenim modelarjem, saj je vzletanje in pristajanje s takimi modeli nekoliko zahtevnejše. Ta različica omogo¬ ča, da izkoristimo prednosti uporabe re¬ duktorja saj v nosu modela nismo omeje¬ ni z razpoložljivim prostorom. Konstrukcija modela ni zahtevna, ven¬ dar terja natančnost in kanček potrpežlji¬ vosti. Ker je model v celoti izdelan iz lesa, ga lahko popravljamo brez težav, to pa je lastnost, ki bi jo moral imeti vsak trenažni model. Med učenjem letenja pričakuje¬ mo, da bomo kdaj storili tudi takšno napa¬ ko, ki bo povzročila strmoglavljenje mo¬ dela. Za lepljenje običajno uporabljamo ilika 1. Skelet krila začnemo sestavljati z rebrom, nato sledipokonč- ta deščica. V takšnem vrstnem redu nadaljujemo do konca. Slika 2. Mesta lepljenja s svinčnikom označimo na notranjo stran zgornje opiate, rebra in na zadnji rob spodnje opiate. Lepilo na¬ nesemo s tankim čopičem. Tir 5 januar 2001 27 PRILOGA sekundno lepilo, da bo model čim lažji in bo delo hitro teklo. Izberemo redkejše le¬ pilo, za katero je značilen kapilarni uči¬ nek, pri katerem lepilo potegne v zev med deloma, ki ju lepimo. Občasno bo prišlo prav tudi gostejše sekundno lepilo, ki ima nekoliko daljši čas sušenja, kon¬ taktno lepilo (IJHU greenit ali neostik SK 101), hitro sušeče se belo lepilo UHU coli express in 5-minutno epoksidno lepilo UHU plus schnellfest. Krilo Krilo je klasične gradnje in skoraj v celoti izdelano iz balze. Najprej izdelamo dve šablonski rebri iz vezane plošče, vi- troplasta ali aluminija. Utore za nosno in nosilne letvice zarežemo le v eno od šab¬ lon. S pomočjo šablone brez utorov in os¬ trega skalpela narežemo rebra iz 2 mm debele balze. Pri tem pazimo, da nož vle¬ čemo ob robu šablonskega rebra pravo¬ kotno na površino. Ko so rebra narezana, s pomočjo drugega šablonskega rebra izrežemo utore za nosno in nosilne letvi¬ ce in jih po potrebi obrusimo, da se bodo letvice lepo prilegale. Za brušenje upora¬ bimo kos 5 mm debele vezane plošče, ki mu na rob prilepimo brusilni papir. Če se odločimo za izdelavo krilc, moramo v re¬ bra, ki so na načrtu označena s puščico, zvrtati luknje premera 5 mm, skozi katere bomo kasneje napeljali kabel servomeha- nizma. Na rebri, ki bosta nosili servome- hanizma za pogon krilc, prilepimo ojači¬ tev iz 2 mm debele vezane plošče, izreže¬ mo odprtini in izvrtamo luknje za vijake. Nato iz 2 mm debele balze izdelamo po¬ končne deščice velikosti 15 x 68 mm, ki jih bomo lepili med rebra. Letnice naj po¬ tekajo navpično. Pri različici s krilci v deš¬ čico, označeno s puščico, zvrtamo luknjo premera 5 mm za kabel servomehanizma. Načrt krila z lepilnim trakom prilepi¬ mo na ravno šablonsko desko in ga zašči¬ timo s plastično folijo. Skelet krila sestavi¬ mo iz balzovih letvic, pokončnih deščic in reber. Na šablonsko desko z bucikami pritrdimo spodnjo nosilno letvico veliko¬ sti 5 x 6 mm in nato še letvico velikosti 15 x 2 mm, s katero podložimo rebra med lepljenjem. Zadnji rob letvice mora sovpa¬ dati z zadnjim robom reber. Skelet začne¬ mo sestavljati z rebrom, ki ga postavimo pravokotno na podlago. Na stičišča delov nanesemo sekundno lepilo, nato sledi po¬ končna deščica. V takšnem vrstnem redu nadaljujemo, dokler ni skelet gotov (slika 1). Pri različici s krilci moramo biti pozor- Slika 3■ Na izstopu ročice servomeha¬ nizma prilepimo kos balze, katerega rob okrepimo s tra¬ kom iz vezane ploš¬ če in vanj vrežemo utor (slika levo). * %ijf Slika 4. Rebro T 3 in tirnico moramo namestiti pravokot¬ no na stranico, si¬ cer trup ne bo ra¬ ven. Dela prilepimo s kombinacijo bele¬ ga in sekundnega K lepila (slika desno). Kfe ni na razporeditev reber in pokončnih deščic z luknjami, ki jih ne smemo zame¬ njati. Rebro v korenu krila prilepimo na koncu in ga nagnemo navznoter, da dobi¬ mo potrebni V-lom krila. Pomagamo si tako, da pokončno deščico na notranjem robu odrežemo pod ustreznim kotom. Pri krilu brez krilc je kot 4°, pri krilu s krilci pa 2°. Na koncu s sekundnim lepilom pri¬ lepimo še zgornjo nosilno in nosno letvi¬ co s prerezom 5x6 mm. Letvici namesti¬ mo na svoje mesto in na stičišče nanese¬ mo lepilo. Skelet krila po potrebi obrusi¬ mo in nadaljujemo z lepljenjem opiat. Opiate krila izdelamo iz 1,5 mm debele balze. Oblika in velikost sta razvidni iz na¬ črta in sta odvisni od tega, ali gradimo kri¬ lo s krilci ali brez. Na šablonsko desko na¬ mestimo spodnjo zadnjo oplato in jo pritr¬ dimo z bucikami. Nanjo poveznemo skelet krila, ki ga pod spodnjo nosilno letvico podložimo z letvico velikosti 3x5 mm. Rebra lepimo na oplato s sekundnim lepi¬ lom in pri tem pazimo, da so lepo porav¬ nana. Zgornjo zadnjo oplato bomo lepili s kontaktnim lepilom, zato na njeno notra¬ njo stran, rebra in zadnji rob spodnje opia¬ te s svinčnikom označimo mesta lepljenja (slika 2). Pri nanosu lepila na označena mesta si pomagamo s tankim čopičem, ki ga po uporabi očistimo z razredčilom ali acetonom. Oplato poveznemo na skelet krila, pri čemer mora lepilo takoj prijeti. Krilo po potrebi še nekoliko obtežimo. Na enak način prilepimo na zgornjo nosilno letvico prednjo zgornjo oplato in počaka¬ mo, da se lepilo posuši. Ko je lepilo suho, oplato ukrivimo, da lepo nalega na rebra, in jo prilepimo s sekundnim lepilom. Pri različici s krilci zdaj v krilo vgradi¬ mo kabel za servomehanizem. Na konec kabla v korenu krila prispajkamo priklju¬ ček servomehanizma in kabel pustimo kar pod oplato, da ne bo povzročal težav pri laminiranju korena krila. Prednjo spodnjo oplato prilepimo s kontaktnim lepilom, ki ga nanesemo na prej označena mesta obeh stičnih površin. Oplato po¬ veznemo na krilo in ga položimo na šab¬ lonsko desko. Krilo na prednjem robu podložimo z letvico 5x4 mm, na zad¬ njem pa z letvico 15x2 mm. Pri tem pazi¬ mo, da je krilo povsem ravno, ter ga v ča¬ su sušenja lepila po potrebi obtežimo. Sledi lepljenje opiate v korenu krila in 8 mm širokih trakov balze na rebra, kar jim precej poveča trdnost in togost v prečni smeri. To opravimo hitro in pre¬ prosto z uporabo gostega sekundnega le¬ 28 pila. Pri različici s krilci na izstopu ročice servomehanizma namesto traku nalepi¬ mo 32 mm širok kos balze debeline 1,5 mm, ki ga na robu okrepimo s 6 mm širo¬ kim trakom tanjše vezane plošče ali balze. V tem primeru morajo letnice potekati pravokotno. Kasneje bomo vanj vrezali utor širine 6 mm (slika 3). Krilo obrusimo in na prednji rob nale¬ pimo 8 mm debelo balzo ter oblikujemo nos profila. Na zunanji rebri nalepimo 16 mm (2x8 mm) debela zaključka kril iz balze ter ju zbrusimo v obliko kaplje. Če smo se odločili za izdelavo krilc, je zdaj čas, da ju izrežemo. Izrez poglobimo 5 mm v krilo, ga obrusimo in nalepimo 5 mm debelo balzo. Obrežemo tudi krilce, ki ga ob straneh oblepimo s 5 mm debelo balzo, na prednji rob pa nalepimo balzo 8 mm. Krilce prej na mestu, kjer bo nameš¬ čena krmilna ročica, okrepimo s kosom balze. Obrusimo ga, da ima obliko, kot je prikazana na načrtu. Prednji rob mora omogočati prosto odklanjanje krilc. Izgotovljeni polovici krila spojimo z epoksidnim lepilom. Pri tem pazimo, da sta vzporedni ter da profila obeh polovic ležita pod enakim vpadnim kotom. V-lom krila s krilci znaša 4°, brez krilc pa 8°! Spoj najprej okrepimo s 40 mm in nato še s 100 mm širokim pasom steklene tkani¬ ne 120 g/m 2 . Tkanino z gostim sekund¬ nim lepilom najprej prilepimo na zgor¬ njem zadnjem robu, jo napnemo okoli krila in spet prilepimo na zgornjem robu. Nato jo dobro prepojimo z epoksidno smolo, nekoliko počakamo in s papirnato brisačo presežek popivnamo, da bo prira¬ stek na teži minimalen. Ko se smola strdi, krilo na spoju obrusimo in na zgornji zad¬ nji rob prilepimo ojačitev iz tanjše vezane plošče. Slednjo v primeru, da je rob do¬ volj močan, lahko opustimo. Na koncu v koren krila na predelu, kjer se pod oplato nahajata priključka servomehanizmov, s svedrom za les previdno zvrtamo dve luk¬ nji premera 10 mm. Trup Najprej pripravimo potrebne sestavne dele. Prednje rebro T 1 je sestavljeno iz dveh delov, T la in T lb, ki ju spojimo z belim lepilom. Da se bodo odprtine uje¬ male, si pomagamo z dvema vijakoma, ki ju vstavimo v del T lh. Oblika hladilnih odprtin je odvisna od izbire motorja, v primeru uporabe reduktorja pa jih lahko opustimo. Rebra T 2 oblikujemo iz 4 mm debele vezane plošče glede na vrsto izbra- januar 2001 -TRI 5 PRILOGA Slika 5. Gradnjo nadaljujemo na šablonski deski, ki prepreči zvitje trupa. Tega položimo na načrt in stranici zlepimo na zadnjem delu. Sledi lepljenje reber T 5, T 6 in T 7. Slika 6. Na trup prilepimo višinski in smerni stabilizator, vse površi¬ ne obrusimo s finim brusilnim papirjem in prekrijemo s folijo po lastni izbiri. nega podvozja. Rebri T 3 in T 4 izdelamo iz vezane plošče debeline 2 mm, rebra T 5, T 6 in T 7 pa sestavimo iz balze 10x3 mm na šablonski deski. Tirnico T 8 in bočne ojačitve stranic T 9 izdelamo iz 2 mm debele vezane plošče. Razporeditev utorov na bočni ojačitvi je odvisna od vr¬ ste izbranega podvozja. Za različico s pod¬ vozjem tricikel so utori narisani s polno črto. Luknje premera 5 mm zvrtamo nak¬ nadno! Nato izdelamo še ušesci T 13a in T 13b za pritrditev podvozja. Oblikujemo ju glede na vrsto podvozja. Ko imamo pripravljene vse sestavne dele, se lotimo izdelave stranic trupa T 10 iz balze 3 mm, ki po višini segata od spod¬ njega roba zgornje opiate do zgornjega roba spodnje opiate. Na stranici s kon¬ taktnim lepilom prilepimo bočni ojačitvi T 9, katerih položaj prej označimo s svinč¬ nikom in lepilo v tankem sloju nanesemo na obe površini. Stranici obtežimo in po¬ čakamo, da se lepilo posuši. Medtem izde¬ lamo dela T 11 iz balze 10x3 mm, s kate¬ rima bomo okrepili ležišče višinskega sta¬ bilizatorja. Ko je lepilo suho, ju prilepimo na stranici in na koncu obrusimo pod ko¬ tom, da bomo stranici pri sestavljanju tru¬ pa lahko združili. Na stranici označimo položaje reber, tirnice in mizice servome- hanizmov T 15 ter v stranici zvrtamo luk¬ nje premera 5 mm za čepa za pritrditev krila z elastikami. V stranici z epoksidnim lepilom prilepimo ušesci za pritrditev podvozja, pri čemer pazimo, da ju ne za¬ menjamo, oziroma da sta pravilno obrnje¬ ni. V eno izmed stranic prilepimo rebro T 3 in tirnico T 8, ki ju sestavimo še pred lepljenjem. Dela morata biti nameščena pravokotno na stranico, sicer trup ne bo raven (slika 4). Uporabimo kombinacijo belega lepila, ki ga nanesemo v utore, in sekundnega lepila, ki ga nanesemo na stične robove sestavljenih delov. Prilepi¬ mo še rebro T 4 in pazimo, da je postavlje¬ no pravokotno na stranico. Ko je lepilo suho, trup zlepimo. Tudi tokrat upo¬ rabimo belo in sekundno lepilo ter pazi¬ mo, da ne pride do zamika stranic. Gradnjo nadaljujemo na šablonski de¬ ski, ki bo preprečila zvitje trupa. Na de¬ sko z lepilnim trakom prilepimo načrt tlo¬ risa trupa in ga zaščitimo s plastično foli¬ jo. Trup položimo na načrt in stranici zle¬ pimo na zadnjem delu (slika 5). Sledi lep¬ ljenje reber T 5, T 6 in T 7, ki jim pred¬ hodno obrusimo stranske robove, da na¬ tančno sedejo na svoje mesto. Lepimo jih s sekundnim lepilom in pazimo, da so pravilno obrnjena, ter da tloris trupa sov¬ pada z načrtom. Z epoksidnim lepilom prilepimo še prednji rebri T 1 in T 2. To lepilo uporabimo tudi za lepljenje nosilca podvozja T 12 iz 4 mm debele vezane plošče, pri čemer pazimo, da se luknje ujemajo s tistimi v ušescih za pritrditev podvozja. Na robove stranic prilepimo balzove letvice 5x5 mm, nato pa prilepimo spod¬ njo oplato iz balze 3 mm. Del trupa pod tirnico pustimo odprt in oblikujemo od¬ prtino, skozi katero bo izstopal hladilni zrak. Neprekrit pustimo tudi 8 mm širok pas nosilca podvozja. Oplato obrusimo, da se lepo prilega trupu. Trup je zgrajen do te mere, da moramo vgraditi plastične cevi bovdnov. Priporočam bovdne ame¬ riškega proizvajalca Sullivana. S pomočjo bakrene cevke premera 5 mm, ki ji nabru¬ simo rob, v stranici pod kotom vrežemo natančni luknji za cevi bovdna. Slednji na mestih lepljenja zaradi boljšega oprijema obrusimo z brusilnim papirjem in vlepi- mo z epoksidnim lepilom. Zdaj se lotimo lepljenja zgornje opia¬ te. Tudi v tem primeru na robove stranic najprej nalepimo balzove letvice 5x5 mm. Oplato obrusimo in z ostrim nožem izrežemo utor za smerni stabilizator ter ga po potrebi obrusimo, da se stabilizator lepo prilega vanj. Med brušenjem strani¬ co trupa na zunanji strani podpremo s ko¬ som vezane plošče in tako preprečimo, da bi se zvijala in upogibala. Obrusimo še spodnji in zgornji rob rebra T 1, da se lepo prilega trupu. Na zgornji del prilepi¬ mo nosno oplato iz 3 mm debele balze, katere letnice morajo potekati pravokot¬ no na vzdolžno os trupa, na spodnjega pa vstopnik hladilnega zraka T 14 iz 2 mm debele vezane plošče. V notranjost trupa prilepimo mizico za servomehanizma T 15 iz 3 mm debele vezane plošče. Pri različici s podvozjem tricikel moramo v prednjo oplato zvrtati še luknjo za nosno podvozje, katere polo¬ žaj določimo s pomočjo šablone, ki jo na¬ mestimo v notranjost trupa tik za rebro T 2. Pri različici s klasičnim podvozjem od¬ stranimo zadnji del spodnje opiate in tja prilepimo nosilec repnega podvozja T 16 iz 3 mm debele vezane plošče. Pokrov ka¬ bine izdelamo iz 3 mm debele in 70 mm široke balzove opiate, ki jo razrežemo na dva kosa ustrezne dolžine ter na robove prilepimo balzo 10x3 mm. Na enega iz¬ med ožjih robov daljšega kosa prilepimo čep iz vezane plošče, ki se zatakne pod nosno oplato trupa. Dela zlepimo pod ko¬ tom in pokrov obrusimo, da se natančno nalega na trup. Smerni in višinski rep Smerni in višinski stabilizator sestavi¬ mo iz balzovih elementov debeline 5 mm na šablonski deski. Na podlago pritrdimo srednji del višinskega stabilizatorja veli¬ kosti 40 x 60 mm, nato sestavimo okvir iz letvic 20 x 5 mm ter na koncu prilepimo še prečne letvice 5x5 mm. Na podoben način izdelamo tudi smerni stabilizator. Smerno in obe polovici višinskega krmila izrežemo iz 5 mm debele balze. Smerno krmilo je sestavljeno iz dveh delov; letni¬ ce zgornjega dela morajo potekati navpič¬ no, spodnjega pa vzporedno s spodnjim robom. Če je mogoče, naj bo slednji izde¬ lan iz nekoliko trše balze. V obe polovici višinskega krmila zvrtamo luknji, v kateri bomo kasneje vstavili medsebojno pove¬ zavo, ki jo izdelamo iz jeklene žice preme¬ ra 2 mm. Na koncu napravimo še reže, v katere bomo kasneje vlepili plastične šar- nirje, in vse elemente zbrusimo v obliko, kot je prikazano na načrtu. Sestavljanje in prekrivanje modela Na trup prilepimo višinski stabiliza¬ tor, pravokotno nanj pa v utor v zgornji opiati še smernega. Servomehanizme za pogon krilc vgradimo v krilo še pred pre¬ krivanjem. Krilo, trup in krmilne površi¬ ne obrusimo s finim brusilnim papirjem in prekrijemo s folijo po lastni izbiri (sli¬ ka 6). Priporočam kombinacijo folije ora- cover in prosojne folije oralight. Prednje in stranska okna ponazorimo s črno folijo oracover ali samolepilno folijo orastick (slika 7). Na model namestimo krmilne površine, v katere smo izvrtali luknje za pritrditev krmilnih ročic. Plastične šarnir- je lepimo z epoksidnim lepilom, da ima¬ mo dovolj časa za natančno nastavitev. Srednji, pregibni del šarnirja pred leplje¬ njem namažemo s strojno mastjo in ga tako zavarujemo, da bo ostal gibljiv tudi po lepljenju. Pri montaži višinskega krmi¬ la ne smemo pozabiti namestiti tudi jekle¬ ne povezave med levo in desno polovico krmila. Krilci pritrdimo na krilo s poseb¬ nim lepilnim trakom za šarnirje. V trup prilepimo še 100 mm dolga čepa za pritr¬ ditev krila z elastikami, ki ju izdelamo iz okrogle bukove letvice premera 5 mm. Prihodnjič bomo spregovorili o vgrad¬ nji opreme in letenju z modelom. TIKI 5 januar 2001 29 MODELARSTVO % Nekatere zmogljivosti letalskih modelov ANDREJ MARINŠEK Uvod Ko modelar kupuje nov model ali pri¬ merja že narejenega z drugimi, ga zanima tudi, kako se bo njegov obnašal v zraku in kaj bo zmogel, torej kako bo izvajal akro¬ bacije, pristajal in podobno. O tem odloča mnogo značilnosti modela, kot so njegova masa, velikost, površina in profil krila, te¬ žišče, moč motorja in še druge. Kot bomo videli, lahko iz običajno razpoložljivih po¬ datkov nekatere od zmogljivosti modelov tudi dokaj preprosto izračunamo. Ponavadi modele na hitro in približno primerjamo med sabo s pomočjo površin¬ ske obremenitve krila, ki ga predstavlja razmerje med maso (m) in površino krila (S) modela, to je m/S, ki je povečini poda¬ no v g/dm 2 . Velikost m/S nam sama na sebi neposredno ne govori o različnih le¬ talnih zmogljivostih modelov, zato mora¬ mo ob njej uporabljati še dodatne opisne kriterije, ki so nastali na podlagi modelar¬ skih izkušenj in ki nam povedo, da so mo¬ deli z manjšo površinsko obremenitvijo krila (na primer okrog 50 g/dm 2 ) precej bolj okretni (zmorejo ostrejše zavoje) od tistih, pri katerih m/S preseže 100 g/dm 2 in se zato bolj leno obnašajo v zraku ter pristajajo z večjimi hitrostmi. Problem pa je, da izrazi, kot sta »velika okretnost« in »leno obnašanje«, niso neke zelo jasne opredelitve in si jih lahko vsakdo razlaga po svoje. Zato bomo v nadaljevanju skuša¬ li priti do oprijemljivejših kriterijev in številk za ocenjevanje teh lastnosti. V modelarstvu se občasno kot pripo¬ moček za primerjavo modelov pojavlja t. i. tridimenzionalna (3D) obremenitev kri¬ la (k), ki jo podaja enačba k = m/(S * b). Pri njej površinsko obremenitev krila (m/ S) primerjamo z njegovim razponom (b). Vendar si s k-jem ne pomagamo dosti. Pr¬ vič, ima nenavadno enoto kg/m 3 (čeprav seveda ne gre za nekakšno gostoto mode¬ la!), drugič, tudi k (ravno tako kot m/S) ne pove nič direktnega o zmogljivostih mo¬ dela in tretjič, ni ga najti v nobenih resnih izračunih s področja aerodinamike. Zato bomo raje izpeljali enačbe, ki nazorneje in fizikalno otipljiveje opisujejo zmoglji¬ vosti modelov. Kriterija za okretnost modela Najprej poglejmo, kaj bomo pri izpe¬ ljavi in izračunih poenostavili ali izpustili, ker za naš primer ni zanimivo oziroma spreminja končni rezultat le v manjši meri. Zanemarimo vpliv Reynoldsovega števila na koeficient (količnik) vzgona krila (c v ), obenem pa za gostoto zraka (r) vzamemo povprečno vrednost 1,2 kg/m 3 , saj modelarsko letenje poteka običajno na manjših nadmorskih višinah in v ožjem ter v glavnem »toplejšem« območju tem¬ peratur. Če bi hoteli obravnavati splošni primer vodoravnega kroženja ali izvajanja zavoja po vertikali (lupinga), bi morali pri izpeljavi v enačbah upoštevati tudi težo modela (F r ) po velikosti in smeri, nagib modela proti zemeljski površini in še dru¬ ge okoliščine (vlečno oziroma potisno silo pogona, hitrost modela itd). To bi do¬ kaj zapletlo izračun, po drugi strani pa nas tu zanima samo določen skrajni pri¬ mer, to je najtesnejši zavoj, ki ga zmore model v kateri koli smeri v prostoru, zato je pogoj za poenostavljeno izpeljavo, da lahko zanemarimo težo modela (F ) proti sili vzgona (F v ), ki določa njegovo krože¬ nje, torej ko velja F v » F . To se zgodi ta¬ krat, ko model izvaja relativno oster zavoj pri nekaj večji hitrosti, na primer dvakrat večji, kot je njegova minimalna hitrost (v ). Če model ne razpolaga z dovolj veli¬ ko vlečno silo za vzdrževanje primerno velike hitrosti, sicer ne bo mogel trajno krožiti z izračunanim minimalnim radi¬ jem, bo pa lahko izvedel tak zavoj vsaj v delu krožnice oziroma za krajši čas (an¬ gleško »instantaneous turn«). Kako oster zavoj zmore naš model? Za izračun radija kroženja potrebuje¬ mo dve enačbi. Prva določa silo vzgona krila F v v odvisnosti od gostote zraka (r), vzgonskega količnika profila krila (c v ), površine krila (S) in hitrosti modela (v) ter se glasi F y = (1/2) x r « c y * S x v 2 . Pri kroženju je sila vzgona tista, ki potiska model v zavoj (glej risbo); če želimo, da bo zavoj kar se da oster, mora biti c čim večji. S povečevanjem odklona višinskega krmila modela dosežemo večanje vpadne¬ ga kota krila a, ki pa ne sme preseči neke kritične vrednosti a kr ; če se kot poveča čez to mejo, vzgon krila naglo upade, mo¬ del pa običajno omahne v sveder. Maksi¬ malni vzgonski koeficient, ki ga doseže¬ mo pri a kr (ki se nahaja običajno nekje med 10° in 15°), označimo s c vM . Profili za motorne modele, ki imajo manjše vzgon¬ ske količnike (kamor spadajo tudi sime¬ trični profili), imajo c vM med približno 0,8 in 1, pri profilih z večjim vzgonskim ko¬ ličnikom pa se vrednost c yM giblje med približno 1 in 1,2. Druga enačba podaja centripetalno silo (F c ), ki je usmerjena proti središču kroženja in povzroča, da se model giblje po krožnici; odvisna je od ra¬ dija kroženja R, mase modela (m) in nje¬ gove hitrosti (v) ter se glasi F c =m»v 2 /R. Ker nam centripetalno silo, potrebno za kroženje, pri prostoletečih modelih pred¬ stavlja razpoložljiva sila vzgona, lahko enačbi za obe sili izenačimo (F y = F c ), pri čemer hitrost izpade, iz preostalega izraza pa izračunamo R. Če upoštevamo še, da računamo minimalni možni radij krože¬ nja (ki ga označimo z R m ), moramo v izpe¬ ljano enačbo obenem vstaviti največji do¬ segljivi vzgonski koeficient profila (c vM ) in dobimo: R m 2 1 m P C vM S d) Dobili smo prvi, neposredno uporab¬ ni rezultat za ocenitev lastnosti modela, to je absolutni (v metrih izraženi) mini¬ malni radij kroženja, ki ga zmore. Poglej¬ mo si številska primera. Za nek lažji mo¬ del s površinsko obremenitvijo 50 g/dm 2 (= 5 kg/m 2) in profilom krila, ki ima večji vzgonski koeficient (na primer c vM = 1,2) dobimo R m = 6,9 m, torej ta model lahko izvede zavoj po krožnici s premerom približno 14 m. Za nek težji model s povr¬ šinsko obremenitvijo 110 g/dm 2 in sime¬ tričnim profilom, ki ima manjši vzgonski koeficient (na primer c vM = 0,9) dobimo R m = 20,4 m, zato ima najtesnejši krog, ki ga zmore ta model, premer približno 41 m, kar je skoraj trikrat več kot pri prvem modelu. Sedaj izračunajmo še relativni radij kroženja in ga označimo s črko N. Dobi¬ mo ga, če primerjamo najmanjši polmer kroga, ki ga zmore model (R m ), z razpo¬ nom njegovega krila (b): K l _2 1 1 m b p c vM b S ( 2 .) N bo sedaj naš drugi kriterij za oceni¬ tev gibčnosti modela v zraku. Predstavlja minimalnim radij kroženja, izmerjen ne z 1 m, ampak z razponom krila danega mo¬ dela. Modeli z enakim N se nam zdijo v zraku enako okretni, ker krožijo soraz¬ merno s svojo velikostjo. N je brezdimen- zijsko število, saj primerjamo med sabo dve dolžini. Modeli z manjšim N so rela¬ tivno bolj okretni; to je sicer tudi nekoli¬ ko nedoločno, je pa številska velikost N jasno navezana na realnost letanja (v nas¬ protju s faktorjem k pri 3D-enačbi), ker povezuje radij kroženja z velikostjo mo¬ dela. Poglejmo, kako lahko z dobljenimi re¬ zultati primerjamo dva modela. Vzemimo, da ima prvi površinsko obremenitev krila m, / S, = 70 g/dm 2 , razpon krila b, = 150 cm in profil z maksimalnim vzgonskim koeficientom c yM[ = 1,1; drugi naj ima m,/ Sj = 110 g/dm 2 , b 2 = 180 cm in c yM2 = 0,9- Če iz gornjih enačb (in iz enačbe za k) izračunamo zmogljivosti obeh modelov, dobimo za prvega k! = 4,67 kg/m 3 , R , = 10,6 m in N, = 7,1, za drugega pa k, = 6,11 kg/m 3 , R m2 = 20,4 m in N, = 11,3“ Razli¬ ka faktorjev k med modeloma znaša januar 2001 TIET 5 30 MODELARSTVO I, 44 kg/m 3 , vendar iz te številke ne more¬ mo bolj konkretno ugotoviti, kako naj bi se njune lastnosti razlikovale med sabo. Če pa pogledamo ocenjevalna kriterija R m in N, je slika mnogo jasnejša: drugi model ima približno dvakrat večji radij obrača¬ nja (20,4 m proti 10,6 m) in prvi model potrebuje samo 14 (dvakrat 7,1) svojih razponov krila za polni krog, medtem ko jih drugi potrebuje približno 23 (dvakrat II, 3), zato je tudi relativno manj okreten. Sedaj poglejmo, zakaj ne smemo pre¬ koračiti izračunane meje za minimalni ra¬ dij kroženja določenega modela. Kaj se zgodi, če poskušamo izvesti tesnejši za¬ voj? V tem primeru postane vpadni kot krila večji od kritičnega (a>a kr ), vzgon upade in model zmanjša »ostrino« zavoja, oziroma se nam v aerodinamičnem pogle¬ du »upre«, ker mu zmanjka vzgonske sile za tesnejši zavoj. Ožjega zavoja modelu zato ne moremo vsiliti, ampak ga s preti¬ ravanjem samo prevlečemo. S tem ga spravimo v nepred¬ vidljivo gibanje, kaj¬ ti zračni tok se pri prevlečenju običaj¬ no ne odtrga istoča¬ sno od leve in de¬ sne polovice krila, zato neizenačenost vzgonskih sil zasu¬ ka model okrog vzdolžne osi. Ker je ta manever nepriča¬ kovan in po sme¬ ri nenapovedljiv, zlahka izgubimo orientacijo o polo¬ žaju modela v zraku, in če reagiramo le nekoliko napačno ali pozno ter se model nahaja v bližini tal, je to zanj lahko usod¬ no. Dosedanjim izračunom dodajmo še enačbo za minimalno hitrost modela, ker je to njegova zanimiva letalna lastnost. Če naj model leti vodoravno, mora veljati, da je sila vzgona (F v ) po velikosti enaka sili teže modela (F b ), ki jo podaja enačba F = m x g, kjer je g zemeljski pospešek (10 m/ s 2 ). Če torej izenačimo enačbi za F v in F,, lahko iz dobljenega izraza izračunamo minimalno hitrost modela v : v m = 2 g (3.) Če za številski primer vzamemo podat¬ ke za malo prej omenjena modela, dobimo za njuni minimalni hitrosti v ml = 10,3m/s (37,1 km/h) in v m2 = 14,3 m/s (51,4 km/h). Iz enačbe je razvidno, da nam na primer podvojitev mase modela (ob ohranitvi drugih lastnosti) njegovo minimalno hi¬ trost poveča za v2 (za 41 %). Za zaključek še opozorilo Pri izvajanju ostrih manevrov pa ob¬ staja še ena omejitev. Oglejmo si, kakšne obremenitve lahko doletijo model v zavo¬ ju. V enačbi za centripetalno silo nam izraz v 2 /R predstavlja radialni pospešek (a r ) pri kroženju. Zanima nas, kakšen je ta pospešek, če model izvaja zavoj z minimal¬ nim radijem (R m ) pri minimalni hitrosti (pri večji hitrosti bi bil pospešek še več¬ ji); v a vstavimo R in za hitrost vzamemo v m ter dobimo a r = (v/v m ) 2 * (v m ) 2 /R m . Če sem vnesemo enačbi (1) za R m in (3) za v ra , dobimo za radialni pospešek enačbo a r = g x (v/v m ) 2 . Vzemimo za primer model, ki ima minimalno hitrost v m = 40 km/h. Če ima ustrezno majhen čelni upor in malo močnejši motor, je gotovo zmožen hitro¬ sti 120 km/h, in pri tej hitrosti bo model pri zavoju z minimalnim radijem obreme¬ njen z 9 g, kar je zelo spodobna številka kakor tudi za prava bojna letala! Običajni modeli tega ne bodo zdržali; le nekatere posebne tekmovalne kategorije lahko pre¬ nesejo podobne obremenitve. Kot je raz¬ vidno iz enačbe (1), minimalni radij kro¬ ženja (ob naših začetnih predpostavkah) ni odvisen od hitrosti, vendar pa najte¬ snejših zavojev, ki nam jih sicer dopušča¬ jo aerodinamične lastnosti modela, pri večjih hitrostih ne moremo oziroma ne smemo izvajati, ker nam to omejuje njego¬ va mehanska trdnost. Vrtanje lukenj v nosilec motorja SAŠO BABIČ Pri vsakem motornem letalskem modelu se pri montaži nekaterih sestav¬ nih delov, predvsem pa motorja, sreča¬ mo s problemom natančnosti vrtanja lukenj. Ne le, da je grdo, če vijaki štrlijo postrani, tudi sicer morajo biti luknje natančno zvrtane, saj z vijačenjem le tako zagotovimo trdne spoje brez nape¬ tosti. Posebej zahtevno je označevanje lu¬ kenj na plastičnih ali kovinskih nosilcih za motor. Lahko si pomagamo s šilom ali s posebnimi orodji za točkanje (npr. »hole locator« proizvajalca Great Pla¬ neš). Prvo, kar nam to zoprno delo močno olajša, je, da ploskve na nosilcu, na katerih bo pritrjen motor, preprosto pobarvamo z navadnim pisarniškim ko¬ rekturnim sredstvom (risba 1). Tako dobimo površino, na katero s svinčni¬ kom zlahka označimo središča izvrtin, zarišemo središčnice in drugo. Toda pri tem je treba motor v nosilcu držati ali ga nekako pritrditi, da se ne premakne, da lahko s svinčnikom natančno označi¬ mo vse luknje. Delo si nekoliko olajša¬ mo, če iz 4 mm debele vezane plošče napravimo šablono za povrtavanje no¬ silcev motorja, kot kaže risba 2. Pred iz¬ delavo take šablone prej natančno pre¬ merimo dno motorja ter razmike med luknjami (risba 3). Pri tem je d širina karterja motorja, /, in /, pa razmika med luknjami. Premer lukenj x je odvisen od tipa vijakov, ki jih uporabimo za pritrdi¬ tev. Ker so ti deli motorjev kljub različ¬ nim proizvajalcem standardizirani, naj¬ večkrat potrebujemo le po eno šablono za vse motorje enake prostornine (eno za 2,5 cm 3 , eno za 6,5 cm 3 itd). Pri vrtanju pazimo, da so luknje res navpične, zato si pomagamo z namiz¬ nim vrtalnikom. Podobno šablono si lahko napravimo tudi za pritrjevanje servomehanizmov. Z modelarsko iznajdljivostjo in pre¬ prostimi pripomočki si lahko marsikdaj precej olajšamo postopek in skrajšamo čas izdelave modela, ne da bi morali po¬ segati po dragih strojčkih in priboru. TEK 5 januar 2001 31 ELEKTRONIKA Napajalnik za polnilnik ROBERT RESMAN Vedno več modelarjev uporablja tako imenovane pametne polnilnike, ki napolnijo akumulatorje v zelo kratkem času. Namenjeni so polnjenju akumula¬ torjev na terenu, to pa pomeni, da jih lahko priključimo na avtomobilski aku¬ mulator. Na modelarski stezi, kamor se ponavadi pripeljemo z avtomobilom, je stvar dokaj preprosta. Težave nastopijo, kadar hočemo z istim polnilnikom pol¬ niti doma v delavnici. Večina modelar¬ jev uporablja kar avtomobilski akumu¬ lator, skrit nekje pod mizo, ki pa ga mo¬ ramo redno polniti, zato potrebujemo polnilnik tudi zanj. Nekoliko dražja možnost je nakup ustreznega usmerni¬ ka, ki ima dobro stabilizirano napetost, obenem pa omogoča dovolj velike to¬ kove za delovanje polnilnika. Razmeroma poceni in z nekaj iznaj¬ dljivosti si lahko takšen napajalnik izde¬ lamo sami. Ker polnilnik za svoje delo¬ vanje porablja zelo malo toka (od 100 do 300 mA) je nazivni tok napajalnika odvisen le od maksimalnega toka pol¬ njenja. Dobro je, da imamo kakšen am¬ per ali dva rezerve, da se napetost pri nenadnih sunkih porabe ne sesede. Naš napajalnik ima nazivni tok 8 A, za krajše čase pa dovoljuje celo nekaj čez 10 A, kar zadošča za vse polnilnike z maksi¬ malnim tokom polnjenja 6 A. Shema vezja je dokaj preprosta in tudi elementi niso kritični. Za stabiliza¬ cijo napetosti smo uporabili integrira¬ no vezje LM 723, ki je razvito prav za us¬ mernike. Z dvema uporoma R 1, R 2 ter trimernim potenciometrom P 1 določi¬ mo referenčno napetost, ki krmili dva tranzistorja. Pogoj, da je napetost na iz¬ hodu res stabilna, je, da je napajalna na¬ petost višja od izhodne. Zaradi tega smo uporabili transformator z nape¬ tostjo 16 do 18 V in tokom 10 A. Nape¬ tost iz transformatorja peljemo prek va¬ rovalke na graetzev mostiček, kjer se iz¬ menična napetost usmeri. S kondenza¬ torjema C 1 in C 2 se ta še dodatno zgla¬ di. Kondenzator C 1 je elektrolitski za delovno napetost vsaj 25 V ali več. Pri usmernikih, kjer se zahteva dobro glaje- na napetost, je pravilo, da je velikost gladilnega kondenzatorja (C 1) 2000 mF na en amper izhodnega toka. Če imamo na izhodu 10 A, potem mora biti kondenzator velikosti 20.000 mF. Tak¬ šen kondenzator je ponavadi zelo veli¬ kih dimenzij, zato zanj na ploščici tiska¬ nega vezja ni prostora in se posebej vgradi v ohišje ter poveže z mehkimi ži¬ cami. Tiskano vezje naredimo na ploščici dimenzij 50 x 70 mm. Na spodnji strani je nekoliko več prostora, da se laže pri¬ trdi v ohišje. Na jedkano ploščico, v ka¬ tero zvrtamo vse luknje, najprej prispaj- karno podnožje za tiskano vezje, sledijo upori in kondenzatorji ter na koncu še trimerni potenciometer. Zaradi velikih tokov in zaščite bakrene površine je priporočljivo vse bakrene povezave pospajkati. Na ploščico prispajkamo še mehke bakrene žičke. Tiste, ki jih pris¬ pajkamo na sponke A, B, C in D, morajo biti dovolj debele, ker čeznje teče velik tok, zato naj imajo presek vsaj 4 mm 2 ali več. Tudi žice, ki povezujejo tranzistor¬ je in graetzev mostiček s transformator¬ jem, naj bodo debelejše. Tranzistorja sta vezana v vezavi dar- lington in nista kritična. Kombinacija tranzistorjev BD243 in 2N3055 omogo¬ ča usmerniku, da deluje do 10 A izhod¬ nega toka, vendar jih je treba hladiti, še posebno zadnjega, na katerem je naj¬ večja obremenitev. S hladilnim telesom ne varčujmo in vzemimo največje, ki ga lahko montiramo na ohišje. Višina naj bo okoli 10 cm. Paziti moramo, da so hladilna rebra v navpičnem položaju, saj tako dosežemo dobro odvajanje to¬ plote. Na hladilniku izvrtamo luknje za pritrditev tranzistorja, stične površine namažemo s pasto ter z izolirno sljudno podložko privijemo tranzistor. Oba vi¬ jaka, s katerima je pritrjen, morata biti izolirana od hladilnega telesa. To dose¬ žemo s plastičnimi cevkami, ki jih na¬ taknemo na vijak, na notranji strani pa podložimo z izolirno podložko. Prvi tranzistor je v našem primeru lahko pri¬ trjen kar na ohišje, ki naj bo kovinsko. Pazimo le, da sta oba res dobro izo¬ lirana. Graetzev mostiček, ki je uporabljen v našem vezju, je tipa B40/35-10 in je predviden za maksimalne tokove 10 A. Ohišje mostička je narejeno tako, da ga lahko pritrdimo na hladilno telo. V na¬ šem primeru ga pritrdimo na notranjo stran stene ohišja in ga z mehkimi debe¬ limi žicami povežemo z drugimi ele¬ menti. Čeprav je vezje grajeno za tokove do 8 A, pa lahko z nekaj spremembami maksimalni tok dvignemo tudi do 20 A. Z uporabo dveh tranzistorjev 2N3055, ki ju vežemo vzporedno, lahko dvigne¬ mo tok do 15 A. Seveda pa morata biti oba tranzistorja vsak na svojem hladil¬ nem telesu. Dobra je tudi kombinacija močnejših tranzistorjev, kot so npr. 2N3771, 2N3772, 2N3907, 2N3954, ki so dovolj močni, da dopuščajo tokove do 20 A. Pri takšni izvedbi moramo spremeniti tudi tranzistor T 1, za kate¬ rega lahko vzamemo tudi navadnega 2N3055. Na prednjo stran ohišja montiramo stikalo, varovalko, izhodne puše in kontrolne LED- diode. Hladilnik tranzistorja zavzema skoraj ves prostor na zadnji steni ohišja. 32 TTF " 5 januar 2001 - --- ELEKTRONIKA Način pritrditve tranzistorja na hladilno telo Tranzistor v ohišju TO-3 Seznam elementov: R 1 5,6 kfl R 2 6,8 kO R 3 1 kO / 1 W R 4 1 kO / 1 W Pl 1 kO / lin. C 1 20.000 |tF / 25 V elektrolitski C 2 100 nF C 3 100 pF IC 1 LM 723 s podnožjem LED 1,2 5 mm, barva ni pomembna T 1 BD 243 T 2 2N3055 Gr. B40/35-10 VI varovalka 12 A Tr. transformator 16-18 V / 10 A Za večje tokove uporabimo ustrez¬ no močnejši transformator, vendar mora napetost ostati nespremenjena. Ker so takšni transformatorji dokaj veli¬ ki, lahko uporabimo tudi toroidni transformator. Zamenjati moramo le še graetzev mostiček za močnejšega, npr. B40/35-25, PSD25-02, BGE25, ki deluje¬ jo do 25 A. Ker je ohišje zaradi lažjega hlajenja kovinsko, ga moramo obvezno ozemlji¬ ti. Na prednjo stran montiramo stikalo, kontrolne LED-diode in varovalko. Iz¬ hodne puše lahko pritrdimo na zadnjo in prednjo stran. Na zadnji bomo pri¬ ključili polnilnik, na prednji pa nam os¬ tane še prazen izhod za podobne po¬ rabnike. Ploščico tiskanega vezja vgra¬ dimo v pokončnem položaju, da nam ne zasede preveč prostora, saj rabimo prostor še za transformator in konden¬ zator. Ko povežemo vse sponke, napa¬ jalnik že deluje. Z voltmetrom izmeri¬ mo izhodno napetost in jo s trimernim potenciometrom nastavimo na 13,8 V. S trimerjem imamo možnost nastavljati napetost le okoli 4 do 5 V, zato je name¬ njen le za fino nastavitev izhodne na¬ petosti. Polnilnik priključimo prek amper- metra in ga obremenimo z največjim to¬ kom. Na skali sledimo porabi in ugotav¬ ljamo, koliko se izhodni tranzistor gre¬ je. Če smo uporabili dovolj velik hladil¬ nik, naj bo njegova delovna temperatu¬ ra nižja od 50 °C. Tranzistorji v ohišjih TO-3 sicer dovoljujejo temperaturo ohišja okoli 90 °C, vendar jih je bolje hladiti na sobno sprejemljive tempera¬ ture. -HUMOR imr 5 januar 2001 33 Modeli enotrupnih čolnov no električni pogon - modeli kategorij mono (l.dei) MIHA IN JANEZ HOLC Pred časom smo v Timu objavili več prispevkov o modelih čolnov na električ¬ ni pogon kategorije ECO in hidro, o mo¬ delih enotrupnih čolnov pa še ni bilo veli¬ ko napisanega. Ker so ti modeli po svo¬ jem videzu še najbolj podobni velikim dirkalnim čolnom in zato za modelarje to¬ liko bolj privlačni, zaslužijo, da jim posve¬ timo nekaj več pozornosti. Po opredelitvi v pravilniku NAVIGA so to enotrupni modeli čolnov z enim ali več pogonskih elektromotorjev in imajo enega ali več površinskih ladijskih vija¬ kov. Kategorije se ločijo med seboj po šte¬ vilu uporabljenih pogonskih celic: kate¬ gorija mono 1 do 7 celic, mono 2 do 12 celic in mono 3 do 20 celic. Velikost mo¬ delov se povečuje, prav tako tudi končne hitrosti in s tem seveda zahtevnost vož¬ nje. Praviloma morajo biti modeli tudi po svoji obliki podobni pravim čolnom, zato morajo imeti kabino, voznika ali kakšno drugo značilnost pravih čolnov. Za predelavo na površinski pogon, to je v model mono, je uporaben skoraj vsak model gliserja, s kakršnimi vozimo v kate¬ gorijah ECO ah MČ. Tako predelanim so še najbolj podobni modeli ameriške kate¬ gorije, imenovane »crackerbox«. Model je preprosto škatlasto oblikovan, z ošiljenim premcem in površinskim pogonom. Omenjene kategorije v Evropi sicer ne poznamo, bilo pa bi zanimivo, če bi kdo poskusil narediti tak model. Seveda se ta¬ koj vprašamo, ali je predelava »običajne¬ ga« gliserja v model mono smotrna. Ker modelarska žilica tudi nama ni dala miru, sva se lotila predelave modela ECO. Pri te¬ stiranju na vodi se je izkazalo, da je bil na ravnih delih model sicer izredno hiter, toda v zavojih se je nepredvidljivo obra¬ čal. Poskus je bil tako končan in model je obležal na polici. Tokrat najin namen ni opisovati po¬ stopka izdelave trupa modela čolna mono. Opisala bova le, kako lahko iz komercial¬ nega modela izdelamo dober model kate¬ gorije mono. Poleg tega boste izvedeli, na kaj morate paziti pri izdelavi in kako lahko model izpopolnite, da bo primeren tudi za tekmovanja, seveda, če vas tekmovanje ve¬ seli. Prav pri izdelavi enotrupih modelov s površinskim pogonom ladijski modelarji pogosto prehitro obupajo. Podobno kot modeli hidrogliserjev, se tudi ti modeli ve¬ dejo »binarno«. V prvi fazi vožnje so to izrivni modeli čolnov, ko pa dosežejo do¬ ločeno hitrost, začno drseti (glisirati). Prav pri manjših modelih je ta problem še toliko bolj izrazit (mono 1), saj zaradi krat¬ kega trupa in največkrat napačno postav¬ ljenega težišča nočejo začeti drseti. Če imate potem še nekoliko slabše celice, sla¬ bo vzdrževan elektromotor in prešibak re¬ gulator hitrosti, je razočaranje popolno. V prodaji je vrsta modelov mono, saj jih izdelujejo vse znane modelarske fir¬ me, na primer Graupner, Robbe ah Multi- plex. Občasno se v modelarskih trgovinah pojavijo po dokaj ugodnih cenah tudi mo¬ deli mono 1 in 2, ki jih izdelujejo nekateri tuji modelarji. Kupite lahko tudi posa¬ mezne dele za končno izdelavo modela, kot so krmila, pogonski kompleti, obra¬ čalna krmila in seveda ladijski vijaki. Za pogon enotrupnih modelov s povr¬ šinskim pogonom so primerni le superka- vitacijski ladijski vijaki. To so posebno ob¬ likovani vijaki, ki se uporabljajo za pogon hitrejših čolnov in ladij in pa seveda dir¬ kalnih čolnov. V večini trgovin vas bodo sicer čudno gledali, ko boste želeli take vi¬ jake, saj le redki prodajalci poznajo razli¬ ko med posameznimi tipi vijakov. In kak¬ šna je razlika med »navadnim« in superka- vitacijskim ladijskim vijakom? Slednji ima¬ jo odrezan zadnji rob (glej sliko), kraki pa imajo razmeroma veliko površino. Izdela¬ ni so iz plastike ah kovine. Gradnja enotrupnega modela zahteva kar nekaj poznavanja hidrodinamike ter aerodinamike in ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Model sicer lahko iz¬ delate iz dostopnega materiala, kot je bal¬ za ah proti vodi odporna vezana plošča, ker pa ga ni tako preprosto izdelati, pred¬ videvava, da ga boste kupih. Komercialni modeli so povečini narejeni iz mehansko precej čvrste plastike, imenovane ABS, na voljo pa so tudi modeli, izdelani iz stekle¬ nih laminatov. Pri nekaterih od teh je trup okrepljen celo z ogljikovimi ali ara- midnimi vlakni. Plastične modele pripo¬ ročava tistim modelarjem, ki se bodo z njimi ukvarjali bolj rekreativno, za tekmo¬ vanja pa so mnogo bolj primerni kompo- zitni iz steklenih vlaken in epoksidne smole, saj so mehansko mnogo odpornej¬ ši. V primeru poškodb lahko trup brez te¬ žav popravite, saj po posegu ni funkcio¬ nalnih ah lepotnih posledic, kar pa ne ve¬ lja za plastično lupino. Če boste pri naku¬ pu primernega trupa v dvomih, raje pov¬ prašajte za nasvet modelarje, ki imajo vsaj malo izkušenj s temi modeli. Opisani nasveti bodo koristih tudi mo¬ delarjem, ki gradijo enotrupne modele z motorji z notranjim zgorevanjem, saj so ti modeli zelo podobni, le nekoliko večji so. Superkavitacijski ladijski vijak, primeren za pogon modela mono 2 Graupnerjev model čolna mono 2 mega drakster. S takim modelom je leta 1995 na svetovnem prvenstvu na Poljskem zmagal madžar¬ ski modelar Joszef Toth (slika zgoraj). Modela mono 1 in 2. Vidne so nesimetrična postavitev kabine na modelu mono 2 ter zareze nad poplavnim kanalom, ki služijo, da se ta čim hitreje napolni z vodo (slika desno). 34 januar 2001 5 MODELARSTVO Kanal Vodno hlajenje Krmilo Obračalno krmilo Težišče je pri modelih mono 1 in 2 za stopnico (slika zgoraj). Krma modela čolna mono 2. Na desni strani sta krmilo in obračal¬ no krmilo (ang.: turn fin), na levi pa poplavni kanal ter nesimetrič¬ na postavitev kabine (slika levo). Nekaj osnovnih pojmov enotrupnih modelov čolnov Večina evropskih modelov v skupini enotrupnih čolnov ima na dnu eno ali več stopnic. Takšno dno omogoča, da model laže »zglisira«, oziroma začne drseti in vzdržuje vožnjo po vodni gladini v tem re¬ žimu. Lahko bi rekli, da ima stopnica po¬ dobno vlogo, kot plovec pri hidrogliserju. Med njima pa je seveda precejšnja razlika. Enotrupni modeli so ozki, hidrogliserji pa dokaj široki glede na svojo dolžino. Prav zato morate pri teh modelih poskrbeti za pravilno prečno in vzdolžno razporeditev posameznih komponent RV-naprave, po¬ gonskih celic in motorja. Model se dotika vodne površine na dveh ploskvah trikot¬ ne oblike in sicer pod krmo in stopnico ter pod ladijskim vijakom. Ta naj bi bil v stiku z vodo praviloma samo do polovice premera. Na ta način je trenje med vodo in dnom modela zmanjšano na minimum, kar prispeva k večji hitrosti modelov. Ko model začne drseti, se pojavijo drugi učinki, ki povzročijo njegovo nestabil¬ nost na vodi. Prvi je vrtilni moment ladij¬ skega vijaka, ki sili model iz smeri vožnje v desno. To je sicer na progi, ko model vozi v smeri urnega kazalca, pozitivno, je pa hkrati lahko moteče. Za zmanjšanje vr¬ tilnega momenta vijaka je treba gred po¬ staviti pod kotom v levo ali pa jo premak¬ niti za milimeter v desno. Običajno se ta efekt lahko izniči z nesimetrično postavi¬ tvijo celic in krmila. Vrtilni moment vija¬ ka deluje tudi na vzdolžno stabilnost mo¬ dela. Model se med vožnjo nagne na de¬ sno stran dna, gledano v smeri vožnje. Tudi ta efekt pozitivno vpliva na smer vožnje, vendar model zaradi tega pojava lahko naredi nepričakovan sunkovit obrat v desno, ali kar je še huje, premet prek levega boka. Vzroki za te sunkovite obrate so največkrat vzdolžne letvice nad stopnico, ki naj bi načeloma skrbele za boljšo vodljivost modela in lažje drsenje. Če je le mogoče, letvice zmanjšajte na mi¬ nimum in jih zaoblite. To napravite z gro¬ bim brusilnim papirjem, napetim na rav¬ no deščico. Pred tem površino levo in de¬ sno od vsake letvice zaščitite z lepilnim trakom. Model bo tako lepše vodljiv. Ko kupujete trup, povprašajte proda¬ jalca, ali se model v primeru, da se prevr¬ ne na palubo, sam postavi nazaj v plovni položaj. Ker so modeli dokaj ozki, jih za¬ radi nevešče vožnje ali vetra in valov lah¬ ko kaj hitro prevrnete. Veliko novejših modelov je že konstruiranih tako, da se bodo postavili nazaj na plovno stran. Če pa slučajno naletite na model, ki teh last¬ nosti nima, ga boste morali sami izpopol¬ niti, da bo to zmogel. To omogoča že malo višja kabina modela, še najboljša re¬ šitev pa je poplavni kanal na levem boku modela. Ta se v plovnem ali v obr¬ njenem položaju napolni z vodo. Pri speljevanju voda napolni kanal, in ko model začne drseti, se kanal hipoma iz¬ prazni ter ne vpliva na plovne lastnosti modela. Ko se mo¬ del prevrne, se ka¬ nal napolni z vodo, model se z desnim bokom potopi, ka¬ bina pa na nasprot¬ ni strani deluje kot vzgonsko telo in model postavil na¬ zaj v plovni položaj. K prevračanju ne¬ kaj malega prispeva še vrtilni moment motorja in ladijskega vijaka, vendar zgolj na to ne smete preveč računati. Pogoj, da se bo model vrnil v prvotni položaj, je tudi nizko postavljeno težišče. Če boste pretiravali in celice postavili pokonci ali pa težak motor vgradili previsoko, je kaj malo verjetno, da se bo model, kljub vsem konstrukcijskim trikom, postavil nazaj. Težišče modela naj bo torej čim niže. Za pogon tovrstnih modelov so pri¬ merni tako krtačni kot brezkrtačni elek¬ tromotorji. Izbirate lahko med motorji, ki imajo od 20.000 do 25.000 vrtljajev na mi¬ nuto. Tekmovalni model mora voziti vsaj pet minut. Prišteti je treba še 15 sekund za leteči štart. Pri krtačnih motorjih je treba po vsakih dvajsetih vožnjah postružiti ro¬ tor in zamenjati krtačke. V tem primeru iz¬ berite motor tipa 540 ali 550 s 15 do 20 ovoji. Če se odločite za brezkrtačne mo¬ torje, pazite, da imajo zadostno število vrt¬ ljajev, nikakor pa ne manj kot 20.000. Po¬ gonske celice morajo prenesti porabo vsaj 30 A, to pa zmorejo celice Ni-Cd Sanyo RC1700, 2000 ali 2400. Tisti, ki ste vešči polnjenja novih celic na osnovi kovinskih hidridov (Ni-MH), lahko izbirate med San- yo 3000H ali Panasonic 3000. Tovrstni modeli so dokaj požrešni, zato za pogon ne morete uporabiti akumulatorskih bate¬ rij, ki so sestavljene iz posameznih celic brez imena ali celo različnih tipov celic, ki so bile polnjene vedno samo na C/10. Prav tako ne celic, ki so bile večkrat tako moč¬ no pregrete, da je počil omot, kot tudi ne slabo spajkanih celic s slabimi in korodira¬ nimi kontakti. S takimi lahko vozite le mo¬ dele avtomobilov ali manjših letal. Za po¬ gon hidrogliserjev in enotrupnih modelov so popolnoma neprimerne. Elektromotor v modelu letala ali avta ima namreč dokaj konstantno porabo, med vožnjo se hladijo tako elektromotor kot tudi celice, v mode¬ lih čolnov pa se oboje hladi minimalno, poleg tega pa še močno niha poraba toka. Pri speljevanju je potreben velik navor elektromotorja, zato se poraba poveča za skoraj dvakrat, to je od 40 do 50 A. Ko pa model zdrsi, se spet spusti na 20 do 30 A. Povprašajte ladijske modelarje, ki uporab¬ ljajo zaprte motorje tipa 540, kaj vse se do¬ gaja s temi motorji in koliko voženj zdrži¬ jo. Srečni so tisti, ki jih opravijo deset. Prihodnjič bomo spregovorili o nači¬ nu izdelave in montaži posameznih delov modela mono. Vožnja modela mono 2 na Koseškem bajerju TTK1 5 januar 2001 35 RAČUNALNIŠTVO Strežnik na klic Povezava računalnikov prek telefonskega omrežja MIHA ZOREC Morda se boste spraševali, čemu po¬ vezava računalnikov prek telefonske ži¬ ce, saj imamo vendar omrežje vseh omrežij - vsemogočni internet. Res je, da internet ponuja celo vrsto storitev od pošiljanja preprostih sporočil (e-pošto) do igranja spletnih igric. Nekateri po¬ nudniki internetnih storitev omogočajo celo shranjevanje datotek na njihovih strežnikih, tako da lahko pridemo do njih kjer koli na svetu. Le povezati se moramo v internet in že so nam na vo¬ ljo. Vendar samo tiste, ki so shranjene na spletni strežnik. In tu se začne naša zgodba. Kaj pa datoteke, ki jih imamo shranjene v domačem oziroma v službe¬ nem računalniku? Ali lahko na kakšen način pridemo tudi do teh datotek, na da bi se morali vrniti domov oziroma v službo? Seveda lahko, saj smo vendar v času izrednega razcveta komunikacij vseh vrst. Edini pogoj je, da imamo mož¬ nost vzpostavitve komunikacije med ra¬ čunalniki (modem in telefonski priklju¬ ček). Pa brez strahu, zadeva je zelo pre¬ prosta. Če nam je uspelo računalnik po¬ vezati v internetno omrežje, bo to za nas pravi mačji kašelj. Povezovanje računalnikov prek tele¬ fonskega omrežja ni nič novega (slika 1). Veliko nadebudnih računalnikarjev, predvsem igralcev računalniških igric, to počne že vrsto let. V bistvu gre za či¬ sto navadno omrežje, ki namesto mrež¬ nih kartic uporablja modeme, namesto mrežnega kabla pa telefonsko žico. Pa da ne bo pomote. Dveh modemov ne moremo povezati neposredno. Med nji¬ ma mora biti telefonsko omrežje s tele¬ fonskimi centralami in vsem drugim, o čemer pa zdaj ne bomo govorili. Za nas je namreč pomembno le, da imata oba računalnika nameščen modem in da sta oba povezana s telefonsko vtičnico. Kaj vse je med eno in drug telefonsko vtič¬ nico, pa v tem trenutku ni pomembno. Strežnik na klic Podobno kot pri internetu mora tudi v našem primeru eden od računal¬ nikov delovati kot strežnik, ki sprejema klice oddaljenih računalnikov. V ta na¬ men so Okna 98 prinesla omrežju na klic majhen, a zelo koristen in upora¬ ben dodatek - strežnik na klic. Kdor ima dostop do interneta, omrežje na klic prav gotovo pozna, saj z njim ustva¬ ri povezavo do internetnega strežnika (npr. Arnes, Siol ...). Toda ne samo do internetnega strežnika. Omrežje na klic omogoča klicanje tudi povsem navad¬ nih modemov in povezovanje z navad¬ nimi računalniki. Njegov dodatek - strežnik na klic - pa omogoča spreje¬ manje klicev in povezovanje s kličočim računalnikom. Če v računalnik namesti¬ mo še osebni spletni strežnik (Tim št. 3, 2000/01), pa dobimo skoraj čisto pravi spletni strežnik. Strežnik na klic se skriva v okviru omrežja na klic, do katerega lahko pri¬ demo prek ikone Moj računalnik. Ko kliknemo nanjo, se odpre okno, v kate¬ rem najdemo ikono Omrežje na klic. Če kliknemo nanjo, se odpre novo okno, v katerem so ikone za vzpostavljanje po¬ vezav z internetom ali z drugimi raču¬ nalniki. Če uporabljamo internet, ima¬ mo v tem oknu vsaj eno ikono za pove¬ zavo. Do strežnika na klic pridemo prek menija Povezave (slika 2). Okno strežni¬ ka na klic je sila preprosto (slika 3). V osnovi je strežnik na klic nedejaven. Če želimo, da se bo računalnik oziroma modem odzval na telefonski klic, mora¬ mo klikniti v polje Klicni dostop dovo¬ ljen in pritisniti na gumb Uporabi. S tem postavimo strežnik v stanje čakanja na klic. Žal pa modem ne more vedeti, kdo ga kliče (ali drug računalnik ali teta fiatoteka jjiejanje Poglgd Popi Pjiljubljene Povezave Pomoč U.S. Robotics 5GK Win... j Klicni dostop ni dovoljen Klicni dostop dovoljen Zaščiteno z geslom: S premeni geslo ... Komentar: J čakam na klic Stanje: [Nedejaven — (D V redu Vrsta strežnika 4 Prekliči J Uporabi iz Amerike), in se bo odzval tudi na obi¬ čajen telefonski klic. Zato postavimo strežnik v stanje čakanja le takrat, ko pričakujemo klic oddaljenega raču¬ nalnika. Če strežnika na klic ne najdemo v meniju povezave, potem najbrž ni na¬ meščen. Namestimo ga po običajnem postopku za nameščanje okenskih kom¬ ponent. V nadzorni plošči kliknemo na ikono Dodaj/Odstrani programe in iz¬ beremo nastavitveni listič Windows - namestitev (slika 4). Odpremo skupino Komunikacije in postavimo kljukico v vrstico Strežnik na klic (slika 5). Priprava računalnikov za povezavo prek telefonske žice Pri povezovanju računalnikov prek telefonske žice ne smemo pozabiti, da bomo izdelali enostavno omrežje, ki pa nima nobene zveze z internetnim omrežjem. Res da obe omrežji za komu¬ nikacijo uporabljata telefonsko omrež¬ je (internetno omrežje uporablja lahko tudi druga omrežja, npr. optične vode, vode kabelske TV ...), modeme in lahko tudi enake komunikacijske protokole (TCP/IP), vendar je to tudi vse, kar ima¬ ta skupnega. 36 januar 2001 TTH! 5 RAČUNALNIŠTVO Računalnika, ki ju bomo povezali prek telefonske žice, bosta torej tvorila omrežje. Zato ju moramo pripraviti tako kot vsak računalnik za delo v lokal¬ nem omrežju (Tim 2, 1999/2000). Po¬ skrbeti moramo, da imata oba namešče¬ ne potrebne protokole in da imata isto delovno skupino. Do teh nastavitev pri¬ demo, če z desno tipko na miški klikne¬ mo na ikono Omrežna soseščina in iz¬ beremo Lastnosti. V prvem nastavitve¬ nem lističu preverimo, ali imamo po¬ trebne protokole že nameščene. Za os¬ novno delo (brskanje po mapah) zadoš¬ ča protokol TCP/IP (slika 6), za igranje igric pa ponavadi potrebujemo tudi IPX/SPX. Ce uporabljamo internet, ima¬ mo protokol TCP/IP že nameščen, sicer pa pritisnemo na gumb Dodaj. Prikaže Konfiguracija | Osebna izkaznica | Nadzor dostopa | Nameščene so Lele omrežne komponente: T* Protokol, združljiv z IPX/SPX •> 3Com EtherLink III ISA (3(_^J T" Protokol, združljiv z IPX/SPX ■> Gonilnik za omrežje na klit T TCP/IP •> 3Com EtherLink lil ISA (3C5Q9b-TPC) v PnP nč I? TCP/IP ■> Gonilnik za omrežje na klic Jj|S'Skupna "raba datotek"in tiskalnikov v omreži Microsoft ▼ ±1_I iT Protokol TCP/IP omogoča povezavo z internetom in z WAN omrežji. V redu j Prekliči se izbira vrste omrežne komponente, ki jo želimo dodati. Ko dvakrat kliknemo na izbiro Protokol , se odpre novo okno, v katerem med izdelovalci kliknemo na Microsoft in v desnem okencu izbere¬ mo protokol. Izbiro potrdimo s klikom na gumb V redu (sliki 7 in 8). Brskanje po mapah in uporabo tiskalnikov na da¬ ljavo omogočimo s pritiskom na gumb Skupna raba datotek in tiskalnikov (slika 9). Da se bosta računalnika »videla«, ju moramo obvezno postaviti v isto delov¬ no skupino. To storimo v nastavitve¬ nem lističu Osebna izkaznica. Preden zapustimo omrežno nastavi¬ tev, preverimo nastavitve protokola TCP/IP. Ker bomo ta protokol uporab¬ ljali za dve različni opravili (za poveza¬ vo v internet in za povezavo z oddalje¬ nim računalnikom), nastavitveni listič ne sme vsebovati ničesar. Nastavitve bi lahko izključevale en ali drug način dela. Potrebne nastavitve bomo namreč vpisali v mapi Omrežje na klic. Če ima nastavitveni listič za protokol TCP/IP vpisane kakršne koli nastavitve, si jih pazljivo prepišemo na list papirja, nato pa jih pobrišemo. Delo zaključimo s pritiskom na gumb V redu. Računalnik bo namestil potrebne komponente in poprosil za ponovni zagon. To mu tudi ustrežemo, © in ko se spet postavi, se lotimo nastavi¬ tev protokola TCP/IP. Na namizju naj¬ prej kliknemo na ikono Moj računal¬ nik , nato pa na ikono Omrežje na klic. Če uporabljamo internet, bomo v nje¬ govi mapi našli vsaj eno ikono z ime¬ nom Moja povezava (lahko ima tudi drugačno ime). Lastnosti protokola TCP/IP za delo v internetnem omrežju določimo tako, da z desno tipko na miš¬ ki kliknemo na to ikono in izberemo Lastnosti. Prek gumba Vrste strežnikov pridemo do nastavitvenega lističa, kjer lastnosti preverimo in nastavitve po po¬ trebi prepišemo z lističa, kamor smo jih prej zabeležili. Za povezavo z oddaljenim računal¬ nikom moramo izdelati novo povezavo. Kliknemo na ikono Nova povezava in sledimo navodilom namestitvenega ča¬ rovnika. Pozorni moramo biti pri vpisu telefonske številke; vpišemo tisto, na katero je priključen oddaljeni računal¬ nik. Telefonsko številko je treba obvez¬ no vpisati, vendar jo lahko kasneje po¬ ljubno spremenimo. Pri določevanju lastnosti TCP/IP pustimo prazna polja Onemogoči DNS, Samodejno določi IP naslov. [Omrežni piotokol - izbita _ sV _ Kliknite omrežni piotokol, ki ga želite namestiti in nato »V redu«, če imate -i namestitveno disketo za to napravo, kliknite »Imam disketo«. a izdelovalci: Omrežni protokoli: Imam disketo... Na koncu skočimo še v raziskovalca in določimo mape s skupno rabo (slika 10). S tem omogočimo oddaljenemu ra¬ čunalniku brskanje po njih. V skupno rabo lahko damo tudi tiskalnik (slika 12), kar omogoča tiskanje na službe¬ nem tiskalniku tudi od doma. V obeh primerih kliknemo z desno tipko na miški in izberemo Skupna raba. S tem je računalnik pripravljen. Na enak način pripravimo tudi drug raču¬ nalnik. Težava se lahko pojavi, če je eden od njiju povezan v omrežje, ki uporablja protokol TCP/IP. V tem pri¬ meru se je dobro posvetovati s skrbni- Datoieka Urejanje Pogled Pojdi Pril|ubl|ene ±2 - žj y, cD j. >< j ” Tiskalniki m kom tega omrežja ali povezati računal¬ nika z drugim protokolom (IPX/SPX in NetBEUI). Prva možnost je vsekakor bolj zanimiva, saj lahko na ta način od doma beremo elektronsko pošto, ki jo zbira službeni strežnik, ali pošiljamo e- pošto sodelavcem v službenem lokal¬ nem omrežju. t m 5 januar 2001 37 Nakit iz prosojnih plastičnih cevi in okrasnih vrvic ALENKA PAVKO - ČUDEN Za nami so novoletni prazniki, pred nami pa še zimske počitnice, a pomlad bo tu, kot bi mignil. Oblačila se bodo stanjšala, ovratniki pa znižali; nastopil bo čas nošnje opaznejšega nakita. Čeprav še globoko tiči¬ mo v hladnem obdobju, si lahko med uživa¬ njem v zimskih radostih privoščite oddih ter se lotite izdelave malce drugačnega dnevne¬ ga nakita iz plastičnih cevi in bolj slovesne¬ ga nakita iz okrasnih vrvic. Za plastični nakit potrebujete: plastično cev premera pribl. 7 mm, lepilni trak, lepilo za lepljenje plastike s kovino, npr. UHU All- plast, kovinske zaključne kapice in zapirala, steklene kroglice, aluminijasto folijo, maj¬ hen lijak, modelarski nož, škarje in klešče (slika 1). Plastično cev, ki jo kupite v trgovini z vrtnim orodjem, npr. v Metalki ali Merkurju, z modelarskim nožem odrežite na želeno dolžino. Primerna dolžina za ogrlico je pribl. jo iz žice izdelate sami. Za to poleg žice po¬ trebujete še klešče ščipalke in okrogle kleš¬ če. Na rob cevi in zaključno kapico nanesite tanko plast lepila (slika 4). Pritrdite zaključ¬ no kapico z zanko. V cev vtaknite lijak in va¬ njo natresite steklene kroglice (slika 5), zr¬ nje, pesek ipd. Zanimiv učinek dobite tudi, če zvijete trakove aluminijaste folije (slika 6) in zvitek vtaknete v cev. Ko je cev napol¬ njena, z lepilnim trakom zalepite še drugi konec cevi in ga obrežite. Nanesite lepilo in Slika 1. Za plastični nakit potrebujete plastično cev, lepilni trak, lepi¬ lo, kovinske zaključne kapice in zapirala ter steklene kroglice in aluminijasto folijo. Slika 2. Na konec cevi plosko nalepite koš¬ ček lepilnega traku. Slika 5. V cev vtaknite lijak in natresite steklene kroglice, zrnje, pe¬ sek, barvni prah ipd. 40 cm. Na en konec cevi plosko nalepite košček lepilnega traku (slika 2). Lepilni trak s škarjami ali modelarskim nožem obrežite ob robu cevke (slika 3). Pripravite si zaključ¬ no kapico z zanko za pritrditev zapirala. Za¬ ključne kapice prodajajo v trgovinah s hobi programi, npr. v Prometeju; kupite lahko takšno z vdelano zanko ali takšno brez nje in nataknite zaključno kapico z zanko. Na zan¬ ki pritrdite zapiralo. Za dodatek ogrlici lah¬ ko izdelate tudi zapestnico in uhane (sliki 7 in 8). Za izdelavo ogrlic iz okrasne vrvice po¬ trebujete debelo svetlečo okrasno vrvico, kovinske zaključne kapice in zapirala, lepil¬ ni trak, lepilo za lepljenje tekstila s kovino, npr. UHU Greenit, svetleč trak, svetlečo nit¬ ko, škarje, modelarski nož (slika 9). Svetlečo okrasno vrvico kupite v trgovi¬ ni s pozamenterijo. Odrežite 40 cm vrvice. Slika 3■ Lepilni trak s škarjami ali modelar¬ skim nožem obrežite ob robu cevke. Slika 4. Na rob cevi in zaključno kapico na¬ nesite tanko plast lepila. Slika 6. Cev lahko napolnite tudi z zvitkom aluminijaste folije. 38 januar 2001 5 ZA SPRETNE ROKE Slika 9. Za izdelavo ogrlic potrebujete debelo svetlečo okrasno vrvi- Slika 10. Trak enakomerno ovijte okrog vrvice, co, kovinske zaključne kapice in zapirala, lepilni trak, lepilo, svetleč trak in svetlečo nitko. Slika 7. Ogrlica in uhani iz plastične cevi, napolnjene s steklenimi kroglicami Slika 8. Zapestnica in uhani iz plastične cevi, napolnjene z zvitkom iz trakov alumi¬ nijaste folije Pred rezanjem jo je treba tesno oviti z lepil¬ nim trakom ter rezati na sredini traku, da se konca ne razpleteta. Zaščitni del lepilnega traku naj bo širok pribl. 5 mm; dovolj, da utr¬ di konca vrvice, in hkrati toliko, da ne bo gledal izpod zaključne kapice. Konce odre¬ zane vrvice zalijte z lepilom. Na začetek vrvi¬ ce s koščkom lepilnega traku pritrdite okra- mB 5 januar 2001 Slika 11. Okrasno vrvico lahko okrasite tudi s svetlečim sukancem kontrastne barve ali kovinsko žico. Slika 13- Ogrlica iz okrasne vrvice, okraše¬ ne s kovinskim sukancem sni zlati trak. Tega enakomerno ovijte okrog vrvice (slika 10) in ga tudi na drugem koncu utrdite s koščkom lepilnega traku. Lepilo na¬ nesite tudi na odrezana konca ter zaključno kajrico. Ko se lepilo malo, a ne popolnoma strdi, potisnite na konca vrvice zaključni ka¬ pici z zankama. Pazite, da se pri tem kljub zaščitnemu lepilnemu traku vrvica ne raz- Slika 14. Plastično cevko lahko napolnite tudi z gosto obarvano tekočino. Konca zatesnite s silikonskim lepilom. Slika 12. Ogrlica iz okrasne vrvice, ovite z zlatim trakom plete. Pomagajte si s svaljkanjem vrvice v smeri njenega vitja. Okrasno vrvico lahko olepšate tudi tako, da jo neenakomerno ovijete s tankim svetle¬ čim sukancem ali kovinsko nitko (slika 11). Ogrlica iz svetleče okrasne vrvice je ima slo¬ vesen videz in je zelo primerna za darilo (sli¬ ki 12 in 13). 39 UGANKARSKI KOTIČEK Izpolnjevanka z obeh strani Opisi iskanih pojmov za to uganko so razdeljeni na dve skupini. Bese¬ de iz prve skupine vpisujete od za¬ četka lika do druge prekinjene črte (tj. od leve proti desni), besede iz druge skupine pa od konca lika do prve prekinjene črte (tj. od desne proti levi). Ob pravilni rešitvi bo¬ ste na označenih poljih dobili ime za listino, s katero se izumitelju za¬ gotavlja varstvo izuma. Od začetka lika do druge prekinje¬ ne črte: 1 . otrdela zmes apnenca in gli¬ ne, iz katere izdelujejo cement, 2. glav¬ no mesto Češke, 3. vnetje nosne sluzni¬ ce, 4. velika rastlina z olesenelim deb¬ lom, 5- skupina sodnikov in porotni¬ kov, ki odloča o kaki zadevi, 6. rimski pesnik (Caius Valerius, 87-54 pr. n. š.). Od konca lika do prve prekinjene črte: 1 . večja skupina živali (iz enakih črk kot PORTA), 2. lesni delavec na ža¬ gi, 3. zelenica pred hišo, 4. znamenito angleško pristaniško mesto s trdnja¬ vo (iz enakih črk kot VEDRO), 5- moš¬ ko ime (Stanislav), 6. skorja hrasta plu- tovca. Rešitvi ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 22. januarja pošljite na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz decembrske številke revije TIM: Izpolnjevanka: Srečno novo leto Logogrifna dopolnjevanka: Silve¬ strovo Izpolnjevanka s črko O: Opolo, po¬ nor, krota, Kotor, oralo Diagonalna križanka Diagonalna križanka je zelo podob¬ na običajnim križankam, vendar pa besed ne vpisujete vodoravno in navpično, temveč od številke dia¬ gonalno navzdol (levo oziroma de¬ sno). Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih dobili izraz za osebo, ki se ukvarja z izdelovanjem modelov. Z leve proti desni: 1. površinska mera, 100 m 2 , 2. drugi del imena pri¬ ljubljenega pravljičnega junaka (Peter ...), 3- priprava za mletje, 4. fiasko (iz enakih črk kot POMOL), 5- drugi prii¬ mek igralke MG, Nadje Strajnar, 6. pre¬ bivalec Rateč, 7. strokovnjak za biologi¬ jo, 8. uslužbenec v gozdarstvu, 9- rezul¬ tat med igro ali na koncu, izražen z raz¬ merjem danih in dobljenih točk (angl. score), 10. plošček pri hokeju, 11. Slo¬ venske železnice (okr.). Z desne proti levi: 7. druga in pred¬ zadnja črka abecede, 8. priimek sloven¬ skega poslanca (Sašo), 9- drugo ime za Tajsko, 10. huda povodenj (vesoljni...), 11. lesena deščica (kalanica) za pokri¬ vanje streh, 12. priimek portugalskega pomorščaka, ki je leta 1520 odkril Ma¬ gellanov preliv (naša pisava), 13. star izraz za vojaka, 14. kačji samec, 15- prvi in zadnji del besede ROBIN, 16. kratica za bralno-pisalni pomnilnik v računal¬ niku, 17. soglasnika v besedi GEKO. Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Rok Jarc, Jelovškova 17, Sp. Jarše, 1230 Domžale 2. Dušan Felkar, Ženavlje 55, 9203 Gornji Petrovci 3. Dejan Kokalj, Zg. Jezersko 102 B, 4206 Zg. Jezersko UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. januarja 2001 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Rok Čepin, Poljanska 31, 4224 Gorenja vas, Bernarda Baškovič, Orlova 18 a, 1000 Ljubljana in Aljoša Par, Trubarjeva 9, 2000 Maribor. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 januar 2001 TI2L 5 mnvu 1- Figura angleškega vojaka s Falklandov v merilu 120 mm je delo Dejana Kruleja. 2. Miran Kos s polmaketo ameriškega lovskega letala velikega dosega lockheed light- ning P-38. Model meri čez krila 1250 mm, v dolžino 1000 mm in tehta 1350 g. Z izjemo zaključkov kril in višinskega krmila, ki so iz balze, je v celoti izdelan iz steklenih vlaken in epoksidne smole. Krmiljen je po nagibu in višini. Opremljen z dvema elektromotor¬ jema MPX permax 480, propelerjema Graupner camprop 14 x 11 cm, 8 celicami Ni-Cd Sanyo RC 2000 in krmilnikom vrtljajev Jeti 350 ostane v zraku približno 9 minut. 3. Ob zaključku 22. Pokala Ljubljane sta člana ljubljanskega ARK Komarov, Andrej Vr- bec in Tomaž Kogej, izvedla uspešno izstrelitev maksimakete rakete A 4 (V-2). Poganja jo motor amaterske izdelave s totalnim impulzom 600 Ns; odpiranje padala je radijsko s pomočjo RV-naprave. 4. Mantuino maketo Cookove ladje Endeavour je izdelal Branko Perenčevič iz Miklav¬ ža na Dravskem polju. 5. Za novo sezono tekmovanj v zračnih bojih je Andrej Pervinšek izdelal polmaketo ja¬ ponskega lovca z vrstnim motorjem Kawasaki Ki-6l - tony po načrtu finskega mode¬ larja like Holappe. Model, ki je v celoti izdelan iz balze, je nekoliko modificiran in moč¬ nejše konstrukcije. Trup je prekrit s stekleno tkanino in epoksidno smolo ter prelaki- ran s srebrnim lustrekotom, krila pa so prekrita s folijo orakover. Senčenja in detajli so nanešeni z zračnim čopičem. Model je opremljen z motorjem MWS 2,5 cm' in prope¬ lerjem 8 x 4 ter tehta okrog 850 g. Foto: A. Kogovšek, M. Kos, S. Lodge, II. Perenčevič in A. Pervinšek o o M U r: 3 C M K 4 O O M <» « 3 C M * ’ K 4 -*P (N Odprtina, skozi katero hladilni zrak vstopa v model. T16/VP2 Rebro T16 prilepimo čim bližje zadnjemu robu baterije. Visokokrilni trenažni model z električnim pogonom. Konstruiral: Boštjan Perdan januar 2001 Naris in tloris trupa: M 1:2 Nogi glavnega podvozja: M Sestavni deli trupa: M 1:1 Letnice spodnjega dela smernega krmila naj potekajo vzporedno s spodnjim robom, izdelamo ga iz nekoliko trže balze. hj o n tu 3 C P ►i O O 22 Povezavo med obema polovicama višinskega krmila izdelamo iz 2 mm debele jeklene žice. H ► 4 n »s 3 C 5 n tj o o K) 22 • TELI 5 • januar 2001 TELI 5 • januar 2001 • 19 A f = = = = = = : 73 Luknji vrtamo po laminiranju spoja polovic krila. .731 Rebro v korenu krila nagnemo navznoter, da dobimo potrebni II V—lom krila. "ir u _ii'___ Ji V pokončno deščico in rebra označena s puščico, izvrtamo luknje premera 5 mm. TT. TF : 3. 7 m T 3 m Na predelu servomehanizma na zgornjo stran nalepimo letvico 3x5 mm, ki nam bo olajšala prekrivanje odprtine, •j]' I ojačitev, vezana "plošča 2 mm L. 7 - Na izstopu ročice servomehanizma 'nalepimo 32 mm širok kos balze 1,5 mm, ki ga na robu okrepimo s 6 mm širokim trakom iz vezane plošče. TrrT 3 Na zgornji zadnji rob po potrebi nalepimo ojačitev iz tanjše vezane plošče. Na prednji rob krila nalepimo 8 mm debelo balzo in oblikujemo nos profila. A £30 -■H--A— A Ji Spoj krilnih polovic okrepimo s 30 mm in nato še s 100 mm širokim pasom tkanine 120g/m( TT IT __ \± _ I opiata v krenu krila,| balza 1,5 mm ^ | I I 3 nosnabetvica 5x6 mm 31 7 31 nosilna letvica 5x6 mm JE zadnja opiata, balza 1,5 mm pokončna deščica, balza 2 mm 7 ff = = ■ TE 3 trakovi iz balze debeline 1,5 mm prednja opiata, balza 1,5 mm 3 zaključek krila, balza 16 mm v . T15/VP3 E — Trainer Pomen oznak: T6/VP5 Šablona za tono doloitev položaja luknje, skozi katero izstopa iz trupa noga prednjega podvozja. Visokokrilni trenažni model z električnim pogonom. Konstruiral: Boštjan Perdan januar 2001 Debelina (mm) Oznaka Material: dela VP=vezana ploša B=balza Priporočeni hodi krmil: višinsko krmilo: + /— 1 0° smerno krmilo: +/—20° krilca: +1 2 /—8 Merilo: Krilo: M 1:2 Profil krila in Sestavni deli Tricikel podvozje Klasično podvozje T1 3a/VP4 l ^ J Luknje premera 5 mm vrtamo šele potem ko bočni ojačitvi prilepimo na stranici Odprtina ustrez® servomehanizmu Hiteč HS-81. Utor v desni ojačitvi stranice pomaknemo 0,8 mm nazaj, da dobimo ustrezen zamik motorja. Oblika delov T13a in T13b, ki služita pritrditvi glavnega podvozja, je odvisna od vrste izbranega podvozja. Tl 3b/VP4 ( -<$■') | -0- T7/B3 Ojačitev rebra/VP2 Razporeditev utorov je odvisna od vrste izbranega podvozja! Za verzijo s podvozjem tricikel so utori narisani s polno črto, 18 • TELI 5 • januar 2001 TELI 5 • januar 2001 • 23