£QafK&SS8«aS2fi»m
Naročnina iWIst : =
Celo leto	.	.	K	12'—
Pol leta	.	.	„	6‘—
četrt leta	.	.	,	3*—
Mesečno	.	.	„	1*—
Instai Avstrija : ===== Celo leto	.	.	K	17-—
Posamezne številke ::	10 vistarfsv.	::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ":	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.
Rokopisi 6e ne vračajo.
'Jr<tdni§ivo in upravnižtvo : Maribor ulica S. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen tisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Deželni zbor štajerski,
Vrata štajerskega deželnega zbora so se zopet zaprla: v soboto zvečer je bilo dogovorjeno oktobrsko zasedanje izčrpano in dèzelni zbor odgođen. Deželni poslanci so že zapustili stolno mesto in odhiteli v razne kraje 'dežele med svoje volilce, lcjer si bodo gotovo kmalu vzeli priliko, da bodo podali na shodih svoje poročilo. Kako jih bo ljudstvo sprejelo, kaj jim bo reklo? Napravimo bilanca v debelih obrisih.
Ko se je pred približno štirinajstimi dnevi raznesla nenadna vest, da je dosežen sporazum za kratko oktobrsko zasedanje deželnega zbora, je marsikdo skeptično' in z nezaupanjem skimal z glavo. Preveč provar, preveč nepostavnosti in preveč .krivic je že prišlo na nas iz nemškega Gradca, da bi človek pričakoval iz tega Gradca kaj dobrega in poštenega. Vera v plemenitost in lojalnost nemištiva je v našem ljudstvu že ta;ko radikalno prepodena, da so v marsikom vstali rahli dvomi :	kaj bo, kako se bo stvar
razvila, kako bodo Nemci [naše poslance opeharili ali vsaj skušali opehariti? Da, nič preveč nismo rekli: premnogi naši ljudje so računali z (gotovostjo, da i-majo Nemci zahrbtne namene, da bodo skušali zvabiti naše poslance na led in jih opehariti. Ni častna ta sodba našega ljudstva ,za nemfštvo, toda nastala je po žalostnih zaslugah nemštva samega.
Sedaj so se naši poslapci vrnili. ;Z zadovoljstvom lahko beležimo, da črnogledi pessimisti niso prišli na svoj račun. Mi sicer nikoli nismo računali z možnostjo, da bi bili naši poslanci opeharjeni, ke^ predobro poznamo njihovo previdnost in vemo, da se bi bil Nemcem vsak tak njihov poskus izjalpvil in jim prinesel samo sramotno blamažo. /Toda s priznanjem la/hko konštatiramo, da so se izkazali Nemci tokrat za dostojno in lojalne kontraJhOnte. Sporazumeli smo se kot dva enakopravna in enako vel.javna činitelja in ta sporazum tudi brez vsakih neodkritosrč-nosti izvedli. Tako zbližapje je gotovo velike moralne vrednosti in je za bodočnost dober omen. Saj po-menja, da so Nemci pričeli uvidevati, da je princip njihove večvrednosti nevzdržen in da s svojo „her-renvolk^moralo ubijajo tudi sebe.
Razun tega rekli bil zgolj ddeelnega profita, ki ga je prineslo oktobrsko zasedanje, imamo zaznat-movati tudi nekaj prav reelnih vspehov. V petkovi seji je bila sklenjena ustanovitev 1 slovenske gospodinjske šole v St. Juriju ob južni železnici, v soboto pa prva slovanska meščanska šola v Žalcu. Obe te
dve šoli smo dobili po zaslugi naših poslancev, sta ja. Kot .prazen nič se razlete ob teh dejstvih klevete nasprotnikov, da smo nasprotniki (izobrazb«, da hočemo ohraniti ljudstvo zabito. jNaŠa dejanja pravijo in govore, da ima v naših posivelih ravno šolstvo največje prijatelje. Vpoštevati namreč še moramo, da sta sledila petek in sobota onemu znamenu|teimi četrtku, ko je bila po zaslugi in z glasovi naših poslancev sprejeta draginjska doklada za .«učiteljstvo. Kolika razlika: liberalci so v zvenečih besedah naj-večji in edini zaščitniki šolstva in učiteljstva, ko je pa treba pokazati dejanja — dr. (Kukovca ni; naša stranka in naši poslanci se pa nič ne šopirijo z bar havimi besedami, ampak molče čakajo in s prizanesljivostjo prenašajo obrekovanja, ko pride pa čas, potem delajo. Učiteljstvu prinašajo sedaj iz Grafdca lepo draginjsko doklado, zavednemu slovenskemu žen-stvu so vstvarili slovensko gospodinjsko šolo, celokupnemu slovenskemu narodu so pa «uresničili eno najstarejših zahtelv: prinašajo mu slovensko meščansko šolo. Umevanje naših narodnih teženj in skrbna naklonjenost do našega mestnega} in trškega prebivalstva odsevata Sz zadnje pridobitve v enaki meri.
Tloda ne saimo kulturne, tudi gospodarske ; vs-pehe moramo beležiti. V sobotni seji dežtejnega zbora sta se storila dva sklepa, ki sta za nas odličnega gospodarskega pomena:	brezobrestna' [posojila vino-
gradnikom se bodo od dne 1. januarja 1914 zopet izplačevala, kakor hitro bo dežela dobila nakazila iz 'državnega finančnega načrta in za cestne doneske se je sklenilo isto. Pri tej zadplvi se je razun tega dosegel še bene, da se povrnejo okrajnim zastopom tudi vsi zaostali dneski. Koliko krika, hujskanja in vznemirjenja je bilo radi te zadeve. 'Naši nasprotniki so se vrgli z vso svojo divjo silo na okrajne Rastope in so jih ščuvali na na*s, češ, obstrukcija je vzrok» da morate ceste sami vzdrževati, obstrukcija zabranjuje deželne doneske. S prozornimi nameni se je pri raznih okrajnih zafetopih to vedno znova tjpovdarjalo in prirejalo se je celo protestna zborovanja. Kratko: naši poslanci so bili po slikanju teh ljudi najzavrže-nejši falotje in največji škodljivci ljudstva. In zdaj? Naši poslanci se niso zmenili za obrekovanja, ostali so mirni, a pozabili niso na okrajne zastope: potegnili so se zanje in dosegli, da jim bodo vsi zaostali doneski izplačani. «Ta slučaj kaže najlepše, kako smo imeli mi od vsega pričetka najbolj prav, ko smo učili in pozivali k potrpežljivosti. «Seveda, vsak boj zahteva žrtev. Tako je zahtevala tudi obstrukcija nekaj
žrtev. Toda radi tega zgubiti pogum in obupavati, je nemožato in zajčje. Ko bo boj izbojevan, bodo žrtve poplačane, trud bo povrnjen, tako smo vedno pravili in tolažili. Dejstva nam dajejo prav.,1 Boj še ni končan, vendar smo dosegli Že prav lepe vspehe in žrtve, ki so se zdele nekaterim najhujše in naravnost neznosne, so poravnane. Naj nam bo to nauk za bodočnost. 'Ako bodo naši poslanci zopet segli po obstrukciji, ohranimo hladno kri, ne bodimo plašljive Šalobarde in zaupajmo njim, M so se v dosedabjih težkih bojih izkazali za može na svojih mestih. (Naše zaupanje ni bilo prevarano, ampak obilo poplačana. Naj nam bo ta resnica najkrepkejša opora v vseh na-dalnjih dogodkih, strnimo nepremagljive [vrste okrog naših voditeljev in zapodimol z mokro cunjo vsakogar, ki bi hujskal in delal zdražbo.
* *
Gradec, dne 17. okt.
Danes je Smel deželni zbor dve seji. Prva je trajala od pol 11. ure predpoldne do ,3. ure popoldne,, druga od pol 8. ure zvečer do 954. Prva je bila v začetku precej suhoparna in se je rešilo nekatere manj važne stvari brez debate. Življenje pai je prišlo v zbornico, ko se je pričela razprava o ustanovitvi slovenske gospodinjske Šole v St. Jurija šob juž. žel. V imenu odseka je poročal poslanec Piše k, ki je predložil zakonski načrt, pò katerem se ustanovi v St. Juriju slovenska gospodinjska šola g enkratnim državnim prispevkom 80.000 K za /zgradbo in letno državno dotacijo po 4000 K za vzdrževanje. Dežela sprejme zavod, ki bo v zkezi s kmetijsko šolo, v o* skrbo. Prvi je govoril contra poslanec Wastian. Po-vdarjal je, da je z ozirom na potrebo regulacije učiteljskih plač ' in zboljšanja položaja deželnih uradnikov in slug .ter z ozirom na ureditev deželnih fin ano zasedanj® deželnega zbora potrebno, a je proti temu, da bi se s tem delale politične kupčije. En del take kupčije je ustanovitev slovenske gospodinjske Šole. Slovenci se s tem še ne bodo- zadovoljili. Glar-soval bo proti predlogi, ker se boji, da bi se s sprejetjem ustvaril nevaren prejudic. 'Tudi dvomi, da bi dežela ne dajala za to šolo več kot 1000 K. Vlada razsipava Slovencem dobrote, Nemcem pa se da mazio ali nič. Tako je državna obrtna Šola v Ljubljani na polovico prazna. Govornik je proti temu, da bi se kaj dalo Slovencem z nemškimi žrtvami}. (Klici Slovencev: Ali mi ne damo državi tudi žrtev?) Govornik pravi, da tudi v kmetijski Šoli v St. Juriju ni do-
FODLISTEK. Stoletnica bitke pri Lipsiem.
Napoleon Bonaparte, veliki cesar Francozov, je leta 1811, ko se mu je klanjala skorodane že pol Evrope, izrek,el samozavestne besede : ,„jSe tri letaj in jaz bom gospodar sveta!“ Genialni mož je v svojem duhu že napravil načrt, kako uničiti Rusijo in ko se mu to posreči, je nameraval udariti v Indijo, ker bi s tem udaril po Angliji in jo zdrobil. V Rusijo je u-drl z ogromno armado, M jo je prištevati med največ] e v celi svetovni zgodovini — s 600.000, možmi in je oblastno vkorakal v glavno .mjesto Rusije, v sveto Moskvo. Toda tukaj ga je zapustila sreča, ki mu je bila do sedaj vedno mila. Huda zima, r pomalnjkapje živil in druge okoliščine so ga prisilile, da je moral nagloma zapustiti • Rusijo. Usoda njegove ponosne armade je znana. Kar ni utonilo v valovih reke Bere-zine, je zmrznilo na) 1 e dein i h ruskih poljanah. Od njegove ponosne armade se je vrnilo v domovino komaj nekaj tisoč v cunje zavitih mož. Ta Napoleonov poraz je ojunačil evropske narode, ki so ječali pod njegovim jarmom. Od vseh strani, /širom cele Nemčije, Avstrije in Rusije, je donel glas: Svoboda! — Proč z Napoleonom! In 'združile so se:	ponižaina
Prusija,, Rusija in Avstrija v boj zoper Napoleona in prišlo je do usodepolne isvetovtae bitke narodov pri Lipskem, ki se je bila v dneh 16. do 18. oktobra leta 1813. Zavezniki so postavili v boj 600.0100 mož, Napoleon pa le nekaj čez 400.000 mož in tej premoči ni bil kos zmagenavajeni francoski cesar. V predbitki pri Draždanih je še enkrat zmagal genialpi vojskovodja, toda njegovi generali so bili »kar po vrsti ob Katzbachu, pri Kulmu., pri Grossbeerenu, j pri, Den-newitzu in pri Wartenbergu poraženi. 'Vedno ožji je postajal železni obroč, ki ga je oklepal in prišlo je do odločilne bitke pri Lipskem, 'ki ni strla samo nadvlade Napoleonove, ampak tudi nadvlado Francije — nad Evropo.	-	:
Bitka narodov pri Lipskem so d8li v 'dva Ipče-na dela. Glavni boj je vibrai južno od Lipskega, ko* der je na francoski strani ! osebno poyeljjeval cesar Napoleon,, na nasprotni strani pa vrhovni poveljnik združenih armad, avstrijski maršal knez Schwarzenberg. Velikansko važnost teh bitk je spoznati že iz dejstva, da so se , nahajali v taboru Schwarzenber-ga kar vsi trije zvezni vladarji in sicer:	pruski
kralj, ruski car in avstrijski cesar. Vsled ’ genialne razvrstitve francoske armade so bili še celo ti trije vladarji za trenutek v nevarnosti, da. bi jih bili zajeli francoski gardni jezdeci, ,ki so se prerili že na nekaj sto korakov v bližino vladarjev].
S tem, da so* združeni vladarji poverili vrhovno vodstvo vseh združenih armad ravno avstrijskemu maršalu knezu Schwalrzenbergu, je prevzel poslednji velikansko odgovornost. Biti poveljnik združenim armadam zoper nedosegljivega in nepremagljivega Napoleona,, ki mu priznava zgodovina prvenstvo v genialnosti taktike nad vsemi vojskovodji vseh narodov in časov, ni bila prijetna nalqgaf in odgovornost se ne da popisati. Saj so bili ’ v bojih pri Lipskem kar trije prestoli na tehtnjici. Ce bi bil zmagal Napoleon, bi bilo konec Prusije, Avstrije in bržčas tudi Rusije.
Severno od Lipskega je stal francoski general Marmont s 40.000 možmi in naloga generala Blücher-ja, je bila, da zabrani združenje teh čet z Napoleonom. Pri Möckernu je zmagal Blücher in umikanje Napoleona je bilo vsled te zmajge naenkrat otežkoče-no. S 150.000 možmi1 je pa južno od Lipskega pii Wochau Napoleon tako silno pritiskal na Avstrijce in Ruse, da so njegovi podgenerali 'že oznanili zmago francoskim kurirjem. Toda bilo je še prezgodaj. Avstrijci so se borili kot levi in Napoleon je zgubil že koj prvi dan okrog 50.000 mož. Čeprav ni bil ta boj odločilen, je bilo že vsled te močne izgube za Napoleona vse izgubljeno. Zavezniki so drugega dne dobili še nad 100.000 mož svežih čet in ker je bila dne 17. oktobra 1913 ravno nedelja, so na bojnih po-
ljih mirovali. «Tretjega dne bitke, dne 18. oktobra, je bil Napoleon že od treh strani obdan od nasprotnika in bil je ,v( dvakratni] manjšini. Le proti severo-zaho-du je še imel prost izhod, cesto proti Lindenau. Toda ni se hotel umikati. Vshodno od Lipskega je hotel zadati svojim sovražnikom še en udarec, da b: so potem zafnogel umakniti kot zmagovalec in — junak. Toda prišlo je drugače. Vse armade zaveznikom so se združile, od vseh strani so došla ojačenja in mogočno, v dvojni premoči, so pritiskale zavezniške armade na Napoleona; od severa, vshoda in juga pioti Lipskem. Izvojevana je bila krasna zmaga. Napoleon se je začel že popoldne umikati. Njegovo umikanje je trajalo celo noč, ker so neki most : čez reko Pleiss napačno prehitro razstrelili. Ob tem mostu so zajeli zavezniki 30.000 Fraincozov, nebrojno množino streliva, živil in topov.
Grozne so bile žrtve te bitke. Nad 100.0,10 mož na obeh straneh je pokrivalo bojna polje. Avstrija je izgubila v bitki pri Lipskem 14.000 mož in 420 častnikov. Vsi vladarji so «z najvišjimi redovi odlikovali avstrijskega vrhovnega poveljnik^ kneza Schwarzenberga in šefa generalnega štaba, slavnega grofa Radetzkyja.
Sedaj, ko slavijo Avstrija, Nemčija in Rusija stoletnico svoje zmage nad Napoleonom, je pač naravno, da se ta zmaga kar naj slovesnejše obhaja tudi pri nas v Avstriji, ki ima vendar glavni delež na zmagi pri Lipskem. Na Dunaju se ’ije pri spomeniku zmagovalca kneza Schwarzenberga vršilo v četrtek, dne 16. t. m., veliko slavlje, katerega so se udeležili kot potomci slavnega Schwarzenberga in Radetzkyja udje obeh rodbin, mnogo visokih častnikov, ministrov in drugih visokih dostojanstvenikov. Slavnost je pa dosegla svoj vrhunec, ko je došel ob 10. uri predp. na Schwarzenbergov trg naš sivolasi vladar, obdan s številnimi udi cesarske hiše. Ob spomenik maršala Sclrwarzenberga je položil vladari krasen lovorjev venec z napisom: „Slavnemu feldmaršalu knezu Karolu Schwarzenbergu — Prane 'Jožef I.“
volj učencev. Tudi dajo Slovenci svoje sinove v nemške kmetijske Šole, da se nemški nauče. jTudi Pišek je dal sivoj ega sina v Grottenhof. (Pišek: Ker takrat še ni eksistirala slovenska (kmetijska šola v St. Jluriju.) Wastian: Slovenci j silijo k nemški kulturi, ker ta zanje pomenja zlato. (Medklici slovenskih poslancev.) Wastian: Mi pustimo Slovencem njihovo in-dividualiteto, a zadovoljili se morajo s ponižnejšo vlogo. (Smeh slovenskih poslancev.)
Poslanec dr. J a n k o v i Ö polemizira z Wasti-anom i in pravi, da ima kmetijska šola v St. Juriju toljiko učencev, kakor jih navadno imajo take šole. Slovenci nismo proti temu, da bi se ne^ učili nemščine, smo pa proti temu, da bi s priučenjem tega jezika slekli slovensko suknjo. pSfalJvjišje pedagoško načelo je: pouk v materinščini. Slovence in Nemce vežejo vezi sosedstva, tudi mnogo rodbinskih zvez, zato naj bi delali na to, da preneha narodna nestrpnost. Gospodinjska šola v St. Juriju je gospodarska potreba Slovencev in nikaka narodna koncesija. — (Živahno odobravanje in pritrjevanje med slovenskimi poslanci.)
Socialni demokrat Resel je izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali ' proti slovenski gospo-dinjski šoli. (Poslanec /Ozmec: Tako govorite, ker ste, nacionalni!)
Veleposestniški govornik grof Franc Attems je izjavil, da bodo (veleposestniki glasovali za predlog, ne zato, ker je v dogovorih, ampak zato, ker odgovarja potrebi Slovencev, katerih gospodarski razvoj se s tem pospešuje, ne da bi se Nemcem s tem napravila najmanjša škoda. (Odobravanje.) Stališče poslanca Wastian a ni pravilno. Ce vlada ,za tako reč kaj da, ni treba godrnjati. Tudi za druge nemške u-čne potrebe je vlada že dala. Za kmetijsko šolo !v, Grabnerhofu 100.000 K. ,(Dr. Verstovšek:	Tu
se vidi, koliko so vredne Wastianove fraze.) Govornik priporoča, naj zbornica predlog sprejme.
* Poslanec Hagenhofer izjavi,, da ! bo njegova stranka glasovala za predlogo.
Ko je končno priporočal sprejem predloge še poročevalec Pišek, je bila predloga z veliko večino sprejeta.
Po pdslovljenju gospodinjske šole {je postala „Štimunga“ zopet suhopurnejša.. Rešenih je bilo zaporedoma več manjših zadev, kot ločitev občine Sv. Jiakob v Slov. goricah v občini Zgornja in Spodnja Šentjakobska dolina ntd. Daljša debata se je razvila zopet pri predlogu o regulaciji plač deželnih uradnikov in uslužbencev, ki je bil končno sprejet. Dr. A. K o r o Š c e v predlog, da bi postali zboljšanja deležni vsi uslužbenci, tudi izven Gradca, {in tudi delavci, je bil odklonjen.	,
V	večerni seji so bile na vrsti same manj va-žne zadeve; razne peticije in dovoljenja občinam: za pobiranje višjih občinskih doklad. Po določenju dnevnega reda za jutri je bila seja zaključena.
*
* *
Gradec,-18. okt.
V	današnjji predpoldnevni seji je prišla po nekih formalitetah — deželni glavar se je spominjal bitke pri Lipskem — na dnevni Ted, predloga zaradi ustanovitve novih meščanskih jšoli. Poročal je poslanec Einspinner, ki je v smislu ! deželnega odbora predlagal ustanovitev novih meščanskih šol v Gradcu desni breg, Ljubnem, (Mariboru, Rottenmapnu in Miirzzuschlagu ter Žalcu. Po jživahgi debati, katere so se udeležili zastopniki ' vseh taborov, med njimi tudi dr. Korošec, je bil; zakonski načrt j sprejet. Debata je bila jako živahna in se k, njej še povrnemo. Za danes radi pomanjkanja prostora samo kon-štatiramo, da je poslanec Wastian kakor včeraj tudi danes pustil doneti vse ßvoje protislovenske registre, toda ga je dr. Korošec krepko zavrnil. Ravno tako ostani tudi zabeleženo, da se je tudi pri v-prašanju meščanske šole v Žalcu pokazala socialna demokracija za narodno skrajno nestrpno kot včeraj pri St. Juriju.
Druga točka dnevnega reda je bila predloga o brezobrestnih .posojilih vinogradnikom. Sklenilo se je, dati s 1. januarjem 1914 zopet brezobrestna posojila, kakor hitro pridejo (državna nakazila.
Tretja točka je bil davek na vrednostni prirastek, Predloga je bila po daljši debati zopet odkaza-na deželnemu odboru v nadalnje proučevanje. Kmalu po tretji u.ri je bila, seja zaključena.
Glavna točka večerne seje, ki se je pričela ob 'AT. uri, je bila predloga o cestnih doneskih. / Sklep finančnega odseka, da se cestni doneski s l. januarjem 1914 zopet plačujejo, ko pridejo državna nakazila iz finančnega načrta in da se najme 1,700.000 K posojila, s katerim se poplača zaostale doneske za leta 1910—1913, se po kratki debati sprejme. Na to, je bilo rešenih še več manjših predlog,, med temi tudi predlogi radi uim. Malo po 9. uri zaključi grof Ed. Attems sejo z naznanilom, da je deželni Izbor — odgođen. Zadovoljnih obrazov in živahno se pozdrav-Ijaje so se poslanci razšli.
3»
* *
Poslanec .Vrečko in tovariši so stavili predlog za napravo vzornega vinograda v šmarskem o-kraju v občini Ponikva.
Poslanci T) e r g 1 a v, Pišek, dr. B e n k o -v i č in tovariši so stavili predlog, da se v celjskem okraju po toči in ujmah poškodovanim podeli zdatna deželna podpora.
Poslanec dr. Benkovič je vložil predlog za podporo zavodom za otroško varstvo v Trbovljah.
Poslanec dr.. Benkjovič je stavil predlog za spremembo deželnega reda glede volitve slovenskega deželnega odbornika in njega namestnika.
Poslanec Terglav je stavil predlog zaradi toče v okrajih Gornjigrad in Laško.
Poslanec dr. Koro š e c in tovariši so stavili predlog za subvencioniranje nameravane bolnišnice usmiljenih bratov v Savinjski dolini.
Naši poslanci, dr. Kukovec in učiteljstvo.
Poslanci S. K, Z. so največji nasprotniki' Šolstva, oni hočejo šolo uničiti, ker hočejo ohraniti ljudstvo nevedno in v temi. iSlovensko učiteljstvo nima neizprosnejšiega sovražnika, kakor go klerikalni poslanci; to so pravi krvniki, ki bi vse slovenske učitelje najrajši vtopili v žlici vode. Tako, in enako ste lahko čitali v najrazličnejših varijacijah v liberalnem časopisju zadnja leta. Blatenje, psovanje in napadanje naših poslancev ravno radi šolstva in učiteljstva, je bila, najvažnejša naloga liberalnih listov. V deželnem zboru je pa zadnji četrtek i vstaj vodja teh „trino ški h klerikalnih“ poslancev, jdr. Korošec., zagovarjal težnje učiteljstva, podpiral njegove zahteve in glasoval s celim klubom za dragonjsko doklado učiteljstvu.
Liberalci so najpožrtvovalnejši! jpospeševatelji šolstva in učiteljstva. Samo oni imajo srce za ubogo učiteljsko paro in edino oni imajo kot naprednjaki s Šolo samo najplemenitejše namene. Dr. Kukovec je hodil.od zborovanja do zborovanja, se cedil ljubezni do učiteljskega stalnu 'sin mu obljuboval nebesa na zemlji, če bodo držali učitelji strengen a, da, bodo liberalni generali lahko zlezli na konja. Kdor je dvomil o resničnosti .(te ljubezni, je bil bebec 4n če se je izdal kdo drugi za prijatelja učiteljstva, so se mu rogali. V, Četrtek je pa bila v štajerskem dež. zboru na dnevnem redu veleaktuelna učiteljska /zadeva, a pr. Kukovca — ni bilo. Pribijemo še enkrat, da so izgovori na utrujenost poslancev, kakor jih je sedaj brati v „Slov. ■ Narodu“, jalovi in neresnični. Ne pri posvetovanju in ne pri glasovanju o, draginjski dokladi učiteljstvu — dr. Kukovca ni bilo.
Naše prireditve.
Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Včerajšnjo nedeljo je solnce gorko in prijetno Sijalo v naravi, v srcih naše mladine pa je gorelo navdušenje in z lic j,e sijalo veselje. Včeraj smo si namreč izpopolnili našo mladinsko organizacijo; u-stanovili smo dolgo zaželjeno Dekliško zvezo. Koliko zanimanje vlajda med 'našimi dekleti za to zvezo, je pričala velika udeležba mladenk! pri 'jutranji božji službi, med katero jih je nepričakovano veliko stopilo k skupnemu sv. obhajilu, in tudi pri popoldanskem zborovanju, katero je bilo namenjeno ustanovljenju. Dekliške ' zveze.
Dr. Hohn jec, ki je že predpoldne v cerkvi na temelju prazniškega evangelija razpravljal o lastnostih, ki morajo dičiti dekliško sroe, da je v resnici božji tempelj, je na dekliškem zborovanju govoril o načelih in sredstvih • krščanske i;n narodne dekliške vzgoje. Na dnevnem redu je bilo tudi več lepih deklamacij in temeljit govor 1 domače mladenke {Hrastnik. V prisrčnih besedah je pozdravila novo Dekliško zvezo mladenka Kplar (iz M ar e nb er ga).
Dekliški zvezi, h kateri je !že sedaj pristopilo veliko mladenk, želimo vspešno (in blagonosno delovanje. Pričakujemo, da tudi mladeniči kmalu stopijo s svojo organizacijo na plan!
Petrovče.
Oigromna večina tukajšnjega Ijjudstva je jv taboru S. K. Z, To se je pokazalo zopet včeraj, ko je priredila S. K. Z. tukaj po sv. maši političen shod. Ker so bili naši deželni poslanci padi/ nočne seje deželnega zbora zadržani, je govoril gospod Fr. Ž e -b o t iz Maribora o deželnem zboru. Častiti gospod kaplan Schreiner je utemeljeval in predlagal na to sledeče resolucije, katere so bile ' z navdušenjem sprejete:
Na političnem shodu v Petrovčah dne 19'. oktobra 1913 zbrani volilci odobravajo, nevstrašeni nastop posfancev S. E. Z. v deželni zbornici v Gradcu;! izrekajo jim iskreno zahvalo! za njih VspeŠni trud — posebno še načelniku gospodu 1 dr. Korošcu — ter jih zagotavljajo nadalnje zvestobe in popolnega zaupanja pri njihovem težavnem delu' za blagor slovenskega ljudstva na Štajerskem.
Na političnem shodu v Petrovčah dne 19. oktobra zbrani volilci pozdravljajo ustanovitev slovenske gospodinjske Šole v St. Juriju ob južni železnici ter prve slovenske meščanske šole v Žalcu; obsoja-jo početjjel socialdemokratičnihj ! deželnih poslajncev proti tem za Slovence že davno nujno potrebnim zavodom, posebno pa z ogorčenjem protestirajo proti besedam poslanca Horvateka, ki je s pomočjo slovenskih glasov prišel v deželni zbor (ter pozivlje jo svoje poslance, naj vstrajajo v boju, Če je treba tudi z obstrukcijo, dokler slovensko (ljudstvo na Štajerskem ne doseže tistih pravic); ki mu gredo po božjih in po človeških postavah.
Shod se je z živio-klici na K. IZ’., in naše poslance zaključil.
Sladkagora.
•Včeraj po večernicah se je vršilo tukaj zborovanje izobraževalnega društva. Najprej,, je govoril g* kaplan Hribar o potrebi gospodarskega papredka, za njim pa gospod Fr. Žebot iz Maribora o važnosti naših organizacij s posebnim ozirom na mlafdino.. Čitalnica našega društva je bila tokrat polna mladine, prišli so pa tudi odraščeni. Bog daj, da bi bilo vedno tako!
Besede in dejanja.
V zadnji številki „.Heimgartena“ piše Rosegger o narodnostnem sporazumu in pravi:
„V naši ljubi Avstriji se je zdaj začelo ljudsko gibanje v svrho sporazuma narodov. Hrepenenje po miru. Kako? Narodnostni sporazum? Ha, ha! Okoli in okoli se glasno zasmeje skepticizem. Ta se šmeje vedno porogljivo, kadarkoli naj bi se izvršilo kako veliko delo. In vendar se'bo izvršilo. Tisti, ki to za*
• nika, je slab hlapec, ne zna in ne dela drugega, — nego da podstavlja nogo onim, ki gredo pred njim. Tisti pa, ki temu pritrdi, je znalec, stvaritelj, bode gospodar sveta. Mogoče je, /da so elementi, ki potrebujejo sedaj divjajoče sovraštvo med narodi v Svoje svrhe. Toda zdravo življenje kliče po miru in začne vedno bolj zaupljivo verjeti, da je mir mogoč. Hrepenenje poraja vero, vera pa je majti čina. Ce verujemo in želimo dobrohotno zbližanje naših narodov, tedaj se bo to zgodilo. Ne mislim tu na ^političen" sporazum, ta pride pozneje na vrsto. Najprvo morajo ljudje imeti prijazno naziranje drug na/pram drugemu. To je mogoče, čeprav politično še nismo edini; to je mogoče, če se tudi vsaka osjdba trdno in zvesto drži svoje narodnosti. Ko smo ustvarili svojo veljko nemško obrambno ustanovo, .se je vedno in vedno reklo, da naj ne bo ta kljubovalna, marveč obrambna za nas. Mi 'smatramo za v redu, če imajo tudi naši avstrijski sosedni narodi take obrambne naprave za svoj narodni obstoj. Vsak narod naj na svoji grudi varuje svojo narodnost, svoj jezik, svoje običaje, in svoj izvor 'iz prejšnjih dob, kakor tudi vsak državljan goji v svoji hiši svojo rodbinsko tradicijo, ne da ga sosed pri tem ovira. Ce pa gre v sosedno hišo, tedaj se bo moral prilagoditi običajem te hiše. Ce se vseli Nemec v deželo Slovanov, tedaj se bo moral že tam prilagoditi, in če se naseli Slovan na nemškem ozemlju, tedaj se bo moral privaditi nemškim navadam in nemškemu jeziku, kakor je tudi bilo pred časom v naši državi. Koliko dobrih Nemcev pri nas i-ma slovansko ime in kako marsikak marljiv Ceh ali Slovenec ali Italijan ima nemško ime. Torej naj bo vsak narod doma na svoji grudi, ki je postala zgodovinska. Vsak nacionalec naj (bo v svoji deželi doma, v sosedovi deželi pa gost, dokler se v drugi narod ne vživi. To se mi zdi tako samo ob sebi umljivo, to se more tako brez nasilja :in sovraštva vršiti, da ne morem razumeti, zakaj bi bilo to nemogoče. In če so enkrat premagane kaprice narodnega, razširjenja in zavojevanja, tako da ne bomo imeli več.opraviti s „prokletim Cehom“, s prokletim kacelmaher-jem“ ali „nadležnim Nemcem“, ki hočejo vedno le drug drugega izpodriniti, ; potem si zopet stoje nasproti sosedi,, državljani, ljudje, ,in poka(zalo se bo, da med olikanimi Nemci in Slovani in Romani ni nobenega velikega . razločka. K temu spoznanju moramo priti, v njem kali mir. Zvesto gojenje lastne nadrobnosti v domovini, spojštovanje in prijazno mišljenje napram sosednim narodom — to doseči v kulturnih deželah vendar ne bo čarovnija! . . .“
Roseggerjeve besede so prav lepe, dejanja njegova- in nemškega naroda pa ravno nasprotna. Kje je naša slovenska gruda, ki jo nam odjemlje kos za kosom nikdar siti German? Zakaj se ne čutijo Nemci v naši slovenski domovini le kot gostje? Kaj nam odgovori na to gostobesedni Rosegger? Mi bi bili pa popolnoma zadovoljni, da bi se Nemci tudi v dejanjih držali teh Roseggerjevih besed. Sole, ki se ustanavljajo in vzdržujejo z milijonsko Roseggerjevo u-stano.vo, imajo pač edino le . ta namen, da aklimatizirajo na slovenski grudi Slovensko deoo — nemškim gostom. Nemec je vdrl v sosedovo hišo ter hoče gospodarja, ki ga je pri vratih sprejel gostoljubno, s kruhom in soljo v roki, vreči iz njegove lastne hiše. Taka je resnica in nič drugačna.
Politični pregled.
Iz socialne demokracije.
Poljsko socialno demokracijo na Nemškem je zadel težak udarec. Shod nemških socialnih demokratov v Jeni je sklenil, da se ima samostalna poljska organizacija izbrisati iz imenika živih. Velika stranka, nemška socialna demokracija, se je izjavila proti samostalnemu gibanju ' poljskega) proletatriata, in shod v Jeni je ukrenil, da se morajo! poljski so-drugi v Nemčiji odpovedati svoji samostalnosti in se spojiti v enoto z nemško socialno demokracijo. Pruski hakatizem uničuje Poljake v Sleziji, na Poznanj-skem in Pomeranjskem, ' in zdaj posnema v svojem delokrogu fee socialna demokracija to sramotno početje. Poljskemu proletariatu v Nemčiji zasekavajo rane ravno oni, ki so mu obetali prinesti izdatno pomoč v težkem boju za kulturo poljskega naroda. Pa naj kdo še verjame geslom' socialne demokracije o svobodnem mišljenju, prepričanju itd.
Dalmacija.
Z ader, dne 17. oktobra. Hrvatska stranka, bivša narodna stranka, je imela pod predsedstvom poslanca Biankinija zborovanje svojih zaupnikov, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju v deželi. Obširna debata se je razvila o vprašanju volilne reforme za deželni zbor, katero so označevali vsi govorniki za nujno potrebno. Glede volilne reforme obstojata dva predloga: jpredlog poslanca dr. Smodlake, ! iz fiel an po nalogu medstrankarskega odbora, in drugi samostojni > predlog ' Stranke prava. Zborovanje zaupnikov Hrvatske stranke; je, sklenilo prepustiti medstrankarskemu odboru, da izdela potrebne konkretne predloge. Sprejeta je bila ostra resolucija proti neustavnemu stanju in policijskemu režimu v Dalmaciji in proti nesklicalnju dalmatinskega sabora. 'O referatu o gospodarskih razmerah v deželi je bila sprejeta resolucija proti šikanami ogrskih oblasti na Reki proti uvozu dalmatinskih vin in proti nezakonitemu nastavljanju inozemskih častnikov v avstrijski mornarici. KoneČno se je soglasno povdas-rilo, da je sedanja akcija vlade za gospodarsko pov-zdigo Dalmacije povsem nezadostna.
Hrvaško.
Zagreb, dne 17. oktobra. Obsodba, s katero je bil Stjepan Dojčič, ki je napadel sedanjega kraljevega komisarja, obsojen na, 16 let ječe,, je potrjena. Dojčič bo star 39 let, ko bo prestal kazen.
Ogrska.
Proti Tiszi, Lukacsu, nadalje proti (Jeszenske-mu in proti erarju vloži Prometna akcijska družba tožbo za odškodnino, ker vlada ne podeli obljubljene koncesije za igralno bapko. Družba vloži tudi proti Lukacsu in Jeszenskemu [kazensko ovadbo radi goljufije. Poroča se, da bi bil tudi Tisza rad družbi podelil koncesijo za, igralno banko, a je vojna uprava to preprečila zato, da bi častnikom onemogočila ha-zardiranje.
Avstro-ogrsM poslanik v Carigradu na
Dunaju.
Dunaj, dne 17. oktobra. ’Avstrijska poslanik v Carigradu, grof Palaviccini, je imel daljšo konferenco z Berchtoldom. Palaviccinija sprejme tudi cesar v avdijenci, v kateri se podanik cesarju zahvali za priznanje.
Kitajsko.
Avstrijska eskomptna družba ‘ in, ' Bodenkreditanstalt sta sklenili s kitajsko vlado najetje posojila v znesku dveh milijonov funtov, to je 48 milijonov K.
Rumunija.
Rumunska vlada je prvotno nameravala najeti večje posojilo v Parizu. Toda ta poskus se je izjalovil in obrniti se je morala na Nemčijo! Posrečilo se ji je, najeti v Berolinu posojilo v (znesku 250 milijonov frankov. 170 milijonov bo prejela takoj, ostalo pa v mesecu majniku.
Na Salkanu.
Med nami in Srbijo se razmerje zopet od dne do dne bolj poostruje. In sicer zopet radji Albanije. Avstrija se že boji, da bi. Srbija albanske ropanje, ki so vdrli v njeno ozemlje, poplačala po zasluženju. Zato že grozi Avstrija Srbiji. 'Nemško in mažarsko časopisje seveda hujska na vse pretege. Zadnje vesti že zopet govore o mobilizaciji in ultimatumu. Bog se nas usmili !
Avstrija izročila Srbiji ultimatum?
Belgrad, dne 19., oktobra. (Korespondenčni biro.) Avstro-ogrski poslanik v Bejlgradu pl. Storck je danes izročil srbskemu zunanjemu uradu verbalno noto, v kateri, zahteva Avstrija, da umakne Srbija v osmih dneh vse srbske Čete iz ozemlja avtonomne Albanije.
Kako je bilo v Macedoniji?
,l„'iSlovenskemu Narodu" piše neki dopisnik:
,„panes Sem imel priliko govoriti z 481etnim posestnikom iz sela Dzrdze, ki je oddaljeno kakih pet ur hoda od Prilppa, Kuzman im Naumovom, ki je bil do sedaj pet let v Ameriki, a ko je doznal, da so njegovo selo sedaj zavzeli Srbi, se je povrnil nazaj. — Mož je še močan, ima sivkaste lase in brke in je prav ljubeznjiv. Vere je pravoslavne. Naumov je o-ženjen, ima doma malo posestvo, ženo Ivano, srna Petra in ‘Ugrina in hčerki Blagonjo in Cveto. Na njegovi zemlji raste pšenica, rž, koruza, ječmen, jabolka in slive in pridela tudi nekaj vina. Živine ima skupno do 36 glav in sicer 30 do 32 ovac, dva vola, kravico in enega konja. Pod turškim jarmom je prebivalstvo silno trpelo. Samo Naumov je moral plačevati okoli 100 K našega denarja direktnega davka, za vsako ovco 6 pijastrov, ' poleg tega pa Še 70—80 vreč žita kot desetino. To si je pač Turek sam odmeril. Vreča je tehtala okoli 70—80 kg. Ce turški ek-sekutorji (vojaki) niso mogli vsega tega dobiti, so pele po ubogih (srbskih plečih batine, da je biio joj! Tudi nekako, srbsko Šolo so imeli v selu Dzrdze, ki šteje 30 hiš, a tako;, da so kmalu zopet vse pozabili, ko so zapustili šolo. Ako bi narod ne bil tako z davki in desetino preobložen,] pravi Naumov, da bi se dala pač živeti, ker je pa pritisk le prekrut, so ma,-cedonski gazde drug za 'drugim začeli popuščati svoje domove in družine in vteti v Ameriko. Sedaj, ko se je izpolnila njihova srčna želja, da so jih bratje Srbi oprostili izpod turškega krutega jarma, so se z boljšo nado zopet začeli vračati na svoje domove, k svojim družinami*

Raznoterosti.
Cenjenim naročnikom! Da ne bo nesporazum-ljenj, _ naznanjamo, da smo prdožili pri zadnji številki poiožnice vsem naročnikom, tudi takim, ki so naročnino že plajčali» Dobro bi bilo, če bi nam vsakdo,, ki ima eno položnico odveč, dobjd enega novega naročnika.
Himen. Poročil se je danes, dne 20. t. m. na Dunaju poslanec dr. Ivan Benkovič zi gospodično A. Mahorčie, hčerko kontrolorja avstro-ogrske banke na Dunaju. Bilo srečno!
Iz poštne službe. Poštni ofieijal (Karol Schneid v Celju jie na lastno prošnjo premeščen v Gradec.
Iz sodne pisarniške službe. Kanceljst 3. Moder v Slovenjfgraidcu) je imenovan za sodnijsfcega ofici-jala.
Iz srednješolske službe. Profesorju na mariborski gimnaziji Otmarju Fistravecu je izrekel dež. šolski svet pohvalno priznanje.
Šolske kuhinje, pozor! Deželni zbor je v zadnji seji določil 50.000 K v podporo šolskih kuhinj po ljudskih in meščanskih šolah. Šolske (kuhinje, vložite takoj po dr. Verstovšeku prošnjo za podporo ’ na deželni odbor. Kjer še nimate šolske kuhinje, jo osnujte I	,
Podpore radi uim. Predlogi za podporo po toči in drugih vremenskih nezgodah oškodovanim so bili v dež. zboru sprejeti. Zadevo ima sedaj v rokah dež. odbor. Nanj obrnite svoje (prošnje!
Umrl je bivši telesni zdravniki našega cesarja. V petek, dne 17. t. m., je umrl na Dunaju bivši cesarjev telesni zdravnik dr. Auehentjial v starosti 72 let. Zadela ga je kap na možganih].
Osebna vest. Deželni odbornik grof Franc Attems je dobil naslov tajnega svetnika.
„Voditelj.“ Vsebina IV. zvezka: I. Razprave: Somrek, Liturgija, vir cerkvenih govorov. Pavlica, K tisočšestStoletniei krščanske (svobode. Staro in moderno suženjstvo. Klinar, Kaj uči sv. 'Justin o evharistiji? Rožman, Starost prvoobhajancev izza IV. lateranskega cerkvenega zbora leta 1215. Kavčič, Simbolika o novem zakonu (dalje.) ‘II. Iz duhovnega pastirstva. III. Cerkveni pregled. IV. Slovstvo.
■v
Štajerska.'
Maribor. (Prstan z biseri ukradel.) 171etni lončarski učenec Prane Hafner je snažil dne 15. t. m. v stanovanju nekega trgovca V Gosposki ulici peč. Ko je zapustil po dovršenem delu stanovanje, so pa opazili, da je izginil prstan z biseri v vrednosti 600 kron in nek patpntovani ribji riož v vrednosti 20 K. S pričetka je Hafner vse tajil. Ker je pa takoj zastavil ukradeni prstan in podaril nekemu prijatelju ukradeni nož, 1 je jel s krivično pridobljenim denarjem popivati in listič, ki ga je prejel v zastavljalnici za zastavljeni prstan, je pa v neki gostilni prodal. Mladega uzmoviča so takoj izročili mariborski okrožni sodniji.
Leitersberg. (Nesreča pri trgatvi.) V nekemwi-nogradu v Leitersbergu , je nosil dninar Anton Rebernik v neki leseni posodi grozdje iz vinograda v stiskalnico. Na nekem mestu se mu je pa izpodrknilo in je s tako silo treščil z * glavo ob »neki (kamen, daj je zadobil na obrazu precej težke poškodbe.
Počehova pri Mariboru. Kočar Peklar iz Počehove pri Mariboru je naročil nekemu fantu, da mu naj osnaži sadno drevje. Fant je splezal po lestvi na drevo, a v trenutku, ko je stopil na neko vejo, se mu je prelomila in fant je padel v (globočino štiri metre, pri čemur si je izvil desno roko ter poškodoval levo nogo.	!
Sv. Trojica v Slov. goricah. '(Ziaradi gdljufije obsojen.) Naš gostilničar in mesar Sjtainiislav Zamo-lo, steber slovenjegoriškega nemštva, ' je kupil na sejmu pri (Sv. Antonu od kočarja Mankucija bolno in na ppl crknjeno kravo, katero je potem zaklal, meso pa v svoji mesnici poprodal, istotako čreva in drobovino ter kožo. Gladom poizvedb je bila dotična krava bolna na spolovili, imela je gnusno, nalezljivo in nevarno bolezen — raka. Seveda ni pripustil Ziamo-lo, da bi bil ogledal bolno kravo mesogleda. Zoper Z-amola je vsled tega bila uvedena kazenska preiskava. Tekom preiskave je Zamolo opetovano skušal vplivati na svojega hlapca, da bi ta krivo izpovedal, istotako na prodajalca bolne krave, Markucija. Se celo tedaj, ko je bil Zamolo že v preiskovalnem zaporu, je izročil jetniškemu pazniku Causu lisj, katerega bi naj ta izročil njegovi soprogi Genovefi. In vsebina lističa jje bila, da naj poskuša soproga pregovoriti hlapca Reša, da naj poslednji [izpove, za njega ugodno. Gkrožna sodnija je priznala Zamoli štiri mesece ječe in 100 K denarne globe. Njegovim odjemalcem želimo dober tek! :„'§t;ajerc!“', taki so tvoji stebri! Mati Germanija, zakrij si obraz in razloči se žalosti, da imaš take vrle šinove!
Kozje. Direktna avtomobilna zveza toed Brežicami in Grobelnem in s tem tudi s Celjem se je o* tvorila dne 15. oktobra (t. 1. Avtomobil vozi vsak dan zjutraj iz Brežic skozi Bizeljsko—Sv. Peter—Podsredo—Kozje in odtod na Grobelno^ popoldne pa z Gro-belnega nazaj. S tem so odstranjene velike težave, s katerimi se je vršil osebni promet v našem in sosednjem brežiškem okraju. (Velike zasluge za svoj okraj so si iztekli gospodje dekan Tomažič, notar dr. Bajr-le in dr. Jankovič, ki so si res prizadevali, da se je
iz Kozjega prispevalo okroglo 8000 K. Okrajni za» stop je dal efeste v to svrho popraviti. Kot zadostilo za svoj trud naj bodo gospodje prepričani, da jim je ljudstvo zato globoko hvaležno.
Trbovlje. _ (Nesreča v rudniku.) Pred nekaj dnevi je bilo več tukajšnjih rudarjev zaposlenih pri tem, da so hunte, ki ' so zdrčili Jz tira, spravljali zopet na tir, Pri tem nevarnem .delu je prišel delavec Karol Sandri z desno nogo med voz in dvigalni ste» ber. Vozovi so se ' jeli nagloma pomikati, vsled česar se je dvignjeni voz prevrnil in razbil Sandriju desno nogo.
Žalec. Ni še dolgo tega, kar j,e Edi Kukec nekega duhovnika pikal na, javnih prostorih z očitanjem: Vi niste „sajisiakcijpnfeig ! “C Sev,eda je Edi to netaktnost pred sodnijo obžaloval in za satisfakcijo plačal vse tožbene stroške. Sedaj pa je ta junak dobil še drugo zvenečo satisfakcijo. O jerum, je pa to bridko. Gospod Edi, le bolj gmah!
Velenje. Včeraj, v, nedeljo, dne 19. t. m., se je na svečan način izročila umetno izdelana diploma častnega občanstva poslancu dr. Verstovšek-u. Navzoč je bil skupni občinski zastop, nadalje med drugimi komornik baron Adamovič,'VvlČ. g. župnik Cizej, vlč. g. župnik Kolar in vlč. g. župnik Gosak. Gosp. župan Skaza je imel slavnostni nagovor, v (katerem je proslavljal zasluge poslanca dr. VerstovŠeka. Govorili so še: vlč. g. župnik Cizej in kmet g. Sevčnikar iz Zabrd. Poslanec se je iskreno zahvalil za izkazano mu čast in obljubil delati, kakor do zdaj tu-di v bodoče.
Z Menine. Zlabrila je burja, turisti so jo pobrisali iz planine delat vsakdanje (ture po vsaj pet tržkih krčmah, kjer je dobiti ne le ,„|Na|rodni List“, ampak se jim nudi i dražesten panorama)] poi vratolomnih čašah in čašicah. Ko ta užitek stopi v glavo, pa začne vražje sakramentiranje nad puščavnjkom, Id tuhta zlobne nakane proti liberalnim društvenim prireditvam, ki je spraznil čitalnico, razbil godbo, o-studil pevskemu zboru napredne instinkte, sploh zakrivil vso liberalno mizerijo. Nemara jim Še prepreči krampusov večer, ker je fantp malo sram nerodnega zagovornika Baka in Venere, vadijo se za bodoči nastop v bralnem društvu.
Zrakoplovna nesreča. 29 mrtvih.
Na vojaškem ’ zrakoplovnem vežbališču v Jo-hannisthalu pri Berolinu se 'je zgodila v petek, dne
17.	t. m., ob 10. uri predpoldne, , najgroznejša katastrofa, ki jo do sedaj zaznamujemo na polju aviatike. Nemški mornariški zrakoplov,, pravcati zračni velikan, '160 metrov dolg in 16.5' metrov Širok, tedaj do sedaj sploh največji zrakoplov na svetu, je v zračni višini 100 metrov eksplodiral. Videli so, kako je po bliskovo švignil plamen iz zrakoplova, nakar je sledila grozna detonacija. V nadalnjem tretnutku je že padel zrakoplov, ki je bil hipoma ves v plamenu, na tla. Zrakoplov je tako silno naglo gorel, da je iz-gledal kakor ena sama velikanska baklja. Se le, ko so zgoreli že vsi gorljivi 'deli in je štrlelo Ip še železno ogrodje iz zemlje, je bilo mogoče misliti na rešitev oseb, ki so bile pokopane pod razvalinami gorečega velikana. Izkopali so zavsem 29 itrupel izpod razvalin, od katerih sta le dve osebi dale še rahlo znamenje življenja od sebe. Grozna katastrofa bode zahtevala tedaj vseh 29 oseb.
Od do sedaj zgrajenih 21 zrakoplovov se jih je s tem ponesrečilo 10. Vzroki nesreče niso znani, eksplozija se je izvršila najbrže v prvi kajbini zrako-* piova.
Razgled po svetu.
Aretirani zastopniki 1 Kanadian-Pacifiodružbe. Iz Dunaja poročajo: Dne 16. t. m. zjutraj so na Dunaju aretirali ravnatelja dunajske agenture Kanadi-an-Pacific-jdružbe, Samuela Altmjanna, nadalje nadzornika te družbe Davida Kapellerja, uradnika] Dav. Fischerja in privatnika Pinkasa Kapellerja. Dunajska policija je v teku Še ne štirih tednov f aretirala 1700 vojafških beguncev, ki so se hoteli izseliti v Kanado, K temu jih je zapeljala KanadianHPacific-jdru-žba. Aretirani -ravnatelj Altmann je živel zelo potratno in je bil kanadski državljan. Kapeller, ki je bil organizator izseljeniških agentov, je ruski poda/-nik. Osumljen je tudi špionaže. Na Dunaju so zasledili celo organizacijo agentov, ki so pred vsem delo-vaji v Galiciji in v Bukovini. Podkupovali so pred vsem tudi župane ter jim plačevali za vsakega izseljenca Štiri rublje. Vojni minister Krobatin je poročal cesarju in presto onasledniku, kako nevarno se širi izseljevanje v vzhodnih avstrijskih deželah.
Bogata nevesta. Dne 16. t. m. se je poročil v Novem-Jorku na Angleškem sin amerikanskega milijarderja Henry Clayja, Erih, z neko Dison. Pri poroki je izročil nevestin oče ženwm ogromno svoto 12 milijonov dolarjev, hčerki-nevesti pa dva milijona dolarjev.	(
Listnica uredništva.
Ribnica na Pohorju. Sieveda, z veseljem sprejmemo. Kot uvod bi bil umesten kratek podlistek o Zeyerju, Bog živi!
Budimpešta. Dopis priobčimo. Le še večkrat kaj.; Pozdrav!
Letiršiske številke.
Gradec	15. oktobra 1913	87	4	84	45	58
Line	18. oktobra 1913	36 55	89	42	44
Divje kostanje in suhe gobe
višjih cenah trgovec Ignac Tischler, Tegetthoffova cesta 19, Maribor.
v vsaki množini, na drobno in debelo, kupujje po naj-
Naznanilo preselitve.
M. Zabukošek
krojalhi mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospoda,
ki se ssatwja v novi p©-sojilniSni hiši na Ringu.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in droga dela li betona izvršuje ročno in po nizki ceni.
Ferdi. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu fr&nčišk. cerkve). Telefon št ' 188.
Telefon št 31/VI.
Telefon if. 31/VI.
Javljam, da sem preselil svojo pisarno iz Bi um e n gasse v
Roseggergasse 16, Meliski dvor (Mellinghofi Maribor.
Franc Pograjc,
Glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani".
Franc Pleteršek S '
Maribor awr haloga Koroška ^ T .V.® cesta 10vPOiliSftWa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po z elo nizkih cenah. 83 i
Franfo Suchek
svečar in m editar v Mariboru
ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene
1"
KiMVanič,Celje
Belilnica voska, obrt medu in voščenin j H©§ggca narodna frgmnna
F2LG Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar,
Brunngasse 6, tik hotela „Mohr", prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, rngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktura ega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
Vzorci na razpolago
§ Ker se nagiba sezona h koncu ly?'fyl|t © opozarjam cenjeno občinstvo na nešuveno Hizfse cene vsrh poletnih
obuval, posebno sandal In platnenih Čevljev- — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše ločno in poceni
ŠTEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3.
Karol Tratnik
se priporoča kot
špeciafiist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene# posode, kot mcmštranc, kelihov itd.
Maribor,
Pfarrhof ■ gasse 3.
Josip Brandì,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
najcenejii’ klobuki
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : PM
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
sl Demetrij Glumač
Glav. delavnica:	bskrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, sa parne in vodovodne naprave
v bakru in železu
PerilDi kotli in kotli »a žganje vedno v zalogi. Peronospora hrizgalnico lastnega izdelka Kupujem p?»najvišji ceni staro kovino, baker, medenino In cin.
Popravila vsake vrste točno m zelo po ceni. 98
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame ugiasbo, popravilo in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabp po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
agate»
Spodnještajerslio ljudska posojilnico v Maiiora
z neouiEjEflo
zadruga
V
HranilnP nlnnp 86 sPrejemaj° 0<^ vsakega in se obrestujejo: nav*d e »-o 4y.°/o, proti trimesečni odpovedi po 4 */«%• Obresti se (liuilmlu WlUytj priplujejo jj kapitalu 1. januarja in T julija vsacef,» r Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. pomi. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
■..i.. ■ -i .'-r-...... ,	i —i:...j	T'"i" i	i.	7T i. -ti-.........ni lli,ii.M.;:rni:a:,ir	— tir»,m------- , 'r ; -r-,«
Pncniiln <!R fjajoin i0 članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5#/0, na vknjižbo sploh po S1/,0/*» na vknjižbo in i Uuujllu uu UuJujU p0r0gtv0 p0 5s/i®/o i® na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
lin H H P HPP 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne m vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne izvzemši praznike. V UroUliu Ul b ^^11 urah se sprejema in »plačuje denar.
Pojasnila se dajejo	PmIBiIb Ima tudi na razpolago dnraačB hranilne nabiralnih!.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stoino cerkvijo).
Založnik in izdajatvlj: Konzorcij .Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.