Ponesrcčen npad bolgarskih komlta* šev na naše ozemlje. Zadnje dni se jt sestala v Vranjs;ki banjl mešana boU garsko-jugoslovan.ka komisija, ki imai v smislu sofijskega sporazuma iz lanskega leta nalogo, da reši kon.novelja* vno vprašanje dvolastniških posester na jugoslovansko-bolgarski mejL T« delo je trn v peti bolgarskih komitašev, ki so poslali petorico komitov zadnje dni julija preko meje na naše ozemlje, da bi tukaj izvršila razne atentate in pred vsem pa bi se naj vršill zločini in napadi na potniške vlake na progi Niš—Skoplje, kjer se vršijo zgoraj omenjena pogajanja. Petorica komitov je bila založena z vsem potrebnim: denarjem, strelivom, 3 peklenskimi stroji ter s strojnicami. Naše obmejne straže so 4 komite usmrtile, p»tega pa ujele Živega in ta je izpovedal, kje, kako in zakaj je hotela banda napadati. Poprejšnja Ljapčeva vlada j« bandite podpirala, sedajna Malinova j« prevzela vladne posle z geslom, da bo vzpostavila mir ter red v n_tranjo_tl in na mejah. Tokratni vpad je zados<te_ vzrok, da dokaže Malinova vlada celemu svetu, kdo ]e v Bolgarlji moftnejši, all bolgarskl bandlti all bolgarska vlada. Z inozemsko pomočjo Nemčljl vedn« §e nlč ni. Nemčiji so hotele pomagatl v fina_ičnem ozlru v.lesile na konferencl v Parizu, Kljub prisrčnemu spr»jemu nemškega kanclerja dr. Briinlnga in zunanjega ministra dr. Curtlusa nl rodila parlSka konferenca nobenega uspeha. Parišklm posvetovanjem &o sledila londonska. Tudi v Londonu ji bila sanjjo prisrčnost med visokimi d» žavniki, a pravih zaključkov nobeni_u Ka_or je razbrati iz namigavanj časopisja, sta hoteli v Lonclorm Anglija in A.merika — Francoze izigrati v korist Nemcem. V očigled taki politiki je zaCela Francija bežati s svojim kapitalom iz angleških bank In ta korak je angleške diplomate v toliko iztrezoiil, _a prsvijo Nemcem, da jim ne morejo pomagati brez pristanka Francije, ki je v Evropi najbolj boeata na zlatu. Kadnj dni minulej-a tedna sta se muflila v Eerlinu angleški mini.trski predsednik Macdonald in zunanji mihister Henderson. Kako so bili zaključki tega poseta, se je javnosti prikrilo. 0 raznih obiskih, ki se pripravljajo za bližnje dneve v Parizu, .zi_o_ia Rimu, kakor tudi o obisku francoskih državnikov v Berlinu, se vršijo živahna pogajanja, vendar še ni bilo sklenjeno nič končnoveljavnega. Po vsej priliki _0_. F.e_co_i obiskali Berlin še le v avgustu. — Neril^a 'fiacla namerava ta teden. uvesti neoviran plačilni p_v* met. Ka| s. gedi v šnanski reirsbliki? — Dne 28. julija je bilo z_kljueeno overovljenje mandatov za ustavotvorno skupščino. Nato je bil izvoljen dosedanji začasni predsednik profesor Bcsteiro _a pravega predsednika skupščine. — Španska začasna vlada je cdstcpiia. Splošno je pričakovati, da bo ustavodajna skupš.ina zaprosila zaeasncga predsednika vlade Zamoro, naj ostane 8 svojimi ministri še dalje na krmilu. RevDlucija v Čiie. Južnoameriška republika Čile, ki je znana celemu svetu radi izvoza salpetra, jo doživela zadnje dni revolucijo. Izvoz salpetra je donašal Čilancem pred in med vojno velike dohodke. Sedaj pa izdeluje Evropa — odjemalka čilskega salpetra — to snov sama umetnim potom in radi tega je pr&d leti bogata republika Čile obubožala in siromaštvo rodi nevoljo navzgor in predvsem napram vladi. Gencral Carlos Ibanez se je leta 1927 kot vodja vojaške stranke polastil oblasti in je od takrat vladal kot diktator. 21. julija je bila _e sv.čano proslavljcna _. obletnica njegove vladavine, komaj pet dni pozneje pa je inoral, skrit v reševalnem avtomobilu, pobegniti iz dežele. Postal je žrtev salpctra, ki nima na svetovnem trgu cene. Nasledil je Ibaneza Opaz. Nova vlada je sestavljena, lo za kako dolgo? I_ Eemi.ne Indijo. Indijski nacijonalistični strabovalci so začeli, ker se že bliža čas lond.nskih posvetovanj, kjer bo šlo za ureditev razmerja med Indijo in Anglijo, z atentati proti zastopnikom indijske vlade. Indijskc zadeve se zadnji čas neverjetno zaplejtajo tudi radi neprestanih spopadov med Hindi in muslimani, ki so se izrodili na večjih krajih v prave pokolje. V tem sporu zadene glavna ffrivda indij-ske nacijonaliste. — Angleže pa skrbi vodja nacijonalistov ziiani Gandhi, ki se bodc udelcžil meseca septembra indijskc konference v Londonu. Anglcži se boje, da bo prišcl ta vcrsko strogi mož v London v hladnem septenibru na pol nag, da se ne bi prehladil in Łe umrl. Anglija ponuja Gandhiju za _pre]_ode po londonskih. ulicah vsaj srajco* _e že nikakor noče joDica. Bo zanimivo zve- deti, kako bo Anglija oblekla Gandhija za pot v Loackm.