Poštnina plačana v gotovini. Maribor, peSek 15. maja 1958 Štev. 108. Leto X4i. (XIX.) MARIBORSKI Cefta 1 Dm VECERNIK Uredoiitro in uprava: Maribor« Grajski trg 7 / TeL uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 din« dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. it« 11.409 99 JUTRA 99 Madžarska kriza Budimpešta, 12. maja. Val protižidovskega mišljenja je zajel v zadnjem času tudi Madžarsko. Med ogrskim narodom so se pojavili agitatorji ter razvili silovito protižidovsko agitacijo. Ti agitatorji pripadajo narodno socialističnemu gibanju in so ustvarili v širokih narodnih plasteh takšno razpoloženje, da je moral celo sam državni upravitelj Horthy po radiju razglašati smernice madžarske politike in da je morala Daranyijeva vlada spodbiti ostrino te agitacije s tem, da je predložila parlamentu zakonski osnutek o židovskem vprašanju, s katerim naj bi se omejila gospodarska moč židovstva na Ogrskem. Kakšno razpoloženje je v ogrskih parlamentarnih krogih napram temu vprašanju, je pokazala med drugim tudi razprava v peštanskih zbornicah v zvezi s predloženim židovskim zakonskim osnutkom. Dočim je bila gornja zbornica za časa vehementnih govorov proti raznim podtalnim agitacijam nabito polna, pa je bila poslanska-zbornica precej prazna, ko so pričeli razpravljati o predloženem židovskem osnutku. Najvehementnejša sta bila v protisemitskih izpadih grof Karolyi in dr. Csillery, pač pa je dejal groi Appo-flyi, da se godi ogrskim Židom velika krivica in da pozna osebno »izvrstne Žide, ki so postali po 1. avgustu 1919 odlični, prepričani kristjani, ki niso nič manj zanesljivi Ogri kakor je n. pr. komunist Bela Kun, ki se je dal 1. 1919 krstiti«. Narodni poslanec Jenes, ki pripada vladni stranki, je skušal pojasnjevati, kako in zakaj se je lahko razvila gospodarska moč židovstva na Ogrskem, kjer je skozi desetletja obstojala neka gosposka plast, ki je sistematično oblikovala nazor, da ni primerno, če se pripadniki te gosposke plasti spustijo na področje trgovske kariere. Te miselnosti se je na rahlo dotaknil tudi drž. upravitelj Hor-thy ob svojem znanem radijskem govoru. S tem naziranjem je treba v smislu izvajanj omenjenega poslanca likvidirati. Zanimiv pojav je, da morajo celo v današnjih prilikah siliti madžarsko nežidov-sko mladino k temu, da se posveti gospodarskemu in trgovskemu življenju ter da se skuša uveljaviti v finančo bančni-ški karijeri. Medtem, ko so se sinovi ogrskih srednjih slojev branili, da bi se lotili gospodarstva, trgovine, bančništva, so Židje zasedli vsa vodilna ter najvažnejša mesta v madžarskem gospodarstvu. Sedaj so Židje tukaj, imajo razne privilegije, veliko denarja, z denarjem pa tudi veljavo na drugih toriščih ogrskega življenja. ’ * Dočim se je v Romuniji in deloma tudi na Poljskem v zadnjem času protižidov--ski val nekoliko pojenjal, pa je s stopnjevano silo šinil na površje v sosednji Madžarski, kjer skuša ubrati sedanja Da-ranyijeva vlada neko srednjo črto, ki je sploh značilna za njena prizadevanja: Na eni strani naj bi ne bili Židje z novim Pjotižidovskim zakonskim osnutkom usodno prizadeti, na drugi strani pa se skušajo paralizirati težnje onih struj, ki hočejo po nemškem vzoru židovstvo popolnoma izločiti iz gospodarskega, političnega in kulturnega področja na Ogrskem. Fanatizem se stopnjuje na obeh straneh in postaja problem ogrskega židovstva tem kompliciranejši. ker se stališča za in proti prepletajo z istočasnim motrenjem radikalnih desničarskih struj, ki hočejo uveljaviti na Ogrskem povsem drugačen državni in deloma tudi družabni red. Kdo bo močnejši: Poldemokracija ali... Magnatska zbornica strmoglavila Daranviievo vlado NA OBZORJU IMREDYJEVA VLADA »MOČNE ROKE«. BUDIMPEŠTA, 13. maja. Prvokrat se je v politični zgodovini Madžarske po vojni zgodilo, da je zgornja takozvana magnatna zbornica prisilila vlado k odstopu. Večina magnatne zbornice je naslovila na predsednika vlade Daranyi-ja ultimativno zahtevo s potekom roka do 18. t. m., v kateri se poziva vlada, da stori primerne energične ukrepe, da se preprečijo akcije desničarskih ekstremnih struj v svrho ohranitve notranjega miru. Daranyi je videl v tem pismu izraz nezaupanja in je takoj sklenil odstop svoje vlade, ki se sestane danes popoldne k seji, na kateri bo sklenila demisijo. Predsednik vlade Daranyi se bo podal zatem k državnemu upravitelju Horthyju, ki mu bo predložil demisijo svoje vlade. Kriza bo trajala le malo časa ter se imenuje kot kandidat na Daranyijevo mesto sedanji gospodarski minister in guverner madžarske banke Imredy, ki je bil že včeraj sprejet pri Horthyju. Nova vlada se označuje kot vlada »močne roke« in bo na-vodno kmalu po nastopu razpisala vo-HORTHY. ! litve. m Juž^ja Srbiia poplav/lena. v Črni gori snežni zameti BEOGRAD, 13. maja. Južnosrbski predeli, zlasti okoli Prištine, so radi neprekinjenega deževja in tajanja snega popolnoma preplavljeni. Polja nalikujejo jezerom, v Prištini je voda dva metra nad normalo in so morali vse hiše evakuirati. Radi silno naglega naraščanja vodovja se je posrečilo v zadnjem trenutku rešiti bolnike in otroke. Kosovo polje je spremenjeno v jezero. Pri Prijepolju je besneče vodovje odplavilo več mostov in hiš. Velikanska škoda je tudi na železniških objektih in cestah. Iz črne gore pa poročajo o zimskem vremenu in snežnih zametih, ki so posipali pokrajino ponekod do pol metra in še več. Ostavka belgijske vlade BRUSELJ, 13. maja. Predsednik vlade Janson je po odstopu treh katoliških resornih ministrov predložil kralju demisijo svoje vlade. Za enkrat še ni nobenih prognoz glede sestave nove vlade. Kemal At a tur k prepisal vse svofe imetje na državo ANKARA, 13. maja. DNB poroča: Pred sednik turške vlade Kemal Atatiirk je izvršil v navzočnosti notranjega ministra ter visokih državnih uradnikov zakon- ske formalnosti glede prepisa vsega svojega premoženja, to je hiše, posestva in poletnih dvorcev v korist države. Kakor I. 1914: Anglija spravlja svofe zlato na varno ... LONDON. 13. maja. Dopisnik »Dail.v Telegrapha« v Montrealu brzojavlja svojemu listu, da je prispela v Otta\vo pošiljka dveh in pol milijonov funtov šterliu-gov v zlatu, ki pripadajo angleški narod* 'fk1žn? rt Inrsi r^nroote irr^rrai 0.1 rriFnvii rruWj» s m h os- mn 'ra 1'tj Pokrivanje jv »Del. politika« poroča v št. 40: »Delajte, kakor učite! V rubriki »Za pet tihih minut« je prinesel »Slovenec« (št. 105 z dne 8. maja) to-le: »Podvrzite se zaradi Gospoda vsakemu človeškemu redu. Zakaj, to je božja volja, da po vaših dobrih delih umolkne nevednost nerazumnih ljudi; kakor svobodni, pa ne, kakor bi svobodo imeli za pokrivanje hudobije, ampak kakor božji služabniki.« (1 Petr. 2, 11—16).« Zakaj se potem »Slovenec« ne ravna po tem in napada vse režime, razen nekaterih? Pa tisti nasvet naj bi gospodje študirali, da se ne sme imeti svobode za pokrivanje hudobije.« Kurioziteta V Nikšiču izhaja »Slobodna misao«, ki poroča: »Poslednja številka »Krščanskega glasnika«, ki izhaja v Beogradu, objavlja na prvi strani veliko sliko g. dr. Laze Markoviča, nato pa razlago nekega »profesorja«, ki navaja primer dr. Markoviča kot edinstven primer najmanjšega človeka in največje inteligence. Dolgovi Pariški »Figaro« analizira državne pro račune in dolgove posameznih držav in ugotavlja, da imajo Združene ameriške države letos deficita skoro 50 milijard frankov, dočim znaša deficit Italie 10 milijard pri komaj 35 milijardnem proračunu. Državni dolgovi Anglije znašajo 8 milijard funtov šterlingov (v našem denarju 1920 milijard dinarjev) in so trikrat večjih od francoskih. Sedanja Nemčija pa je dvignila v zadnjih petih letih nemške državne dolgov na 57 milijard mark (okrog 880 milijard din), kolikor Francija zapravi komaj v dobi 4 do 5 generacij. Kaj, ko bi... V marib. tedniku »Jugoslovenske radikalne zajednice« beremo v dopisu iz Marije Snežne: »Tukaj ob državni meji prebivajo nekatere družine, ki nočejo govoriti slovensko, nemščine pa prav ne znajo. Tudi otroci se zastrupljajo z duhom, ki je sovražen materinemu jeziku. Kako žalostno je, če slišimo mladeniče in dekleta, ko lomijo nek jezik, ki bi naj bil nemški, pa je spakedrana mešanica nemščine in slovenščine. Naj bi storila šola in ljudska izobrazba svojo dolžnost. Nove sosedne razmere zahtevajo pojačeno izobraževalno delo.« Čudne so te tožbe, ko bi lahko bilo bolje, pa jc duh strankarstva preslaboten, da bi ljudem odvračal pogled drugam. Kaj, ko bi se pričelo resnično upoštevati novo stanje, predvsem od strani onih, ki so v svoji strankarski slepoti nedostopni za razloge složnega sodelovanja, pri katerem se ue sme pri* |osgtodoeske Mmh O načrtu novele obrtnega zakona sg razpravljali te dni zastopniki obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic iz vse države na konferenci v Beogradu. Konferenca je sklenila, da se posamezne določbe spremene v smislu pred logov, ki so jih zastopniki obrtnikov že 1. 1934 stavili trgov, ministerstvu. Ti predlogi so bili sedaj le še nekoliko izpopolnjeni na podlagi najnovejših izkušenj. Sklepi kongresa gostinskih zvez. V Novem Sadu se je včeraj zaključil letošnji kongres gostinskih zvez iz vse države. Soglasno je bila sprejeta daljša resolucija, v kateri zahtevajo zastopniki gostinstva, da se pri novelizaciji obrtnega zakona v celoti upoštevajo njihovi predlogi in da se gostinstvu v zakonu samem priznajo pravice posebnega stanu. Nadalje zahtevajo dokončno sanacijo gostinstva, popolno onemogočenje šušrnar-stva, znižanje banovinskih in občinskih trošarin, znižanje banov, in obč. doklad za 50%, prepoved točenja alkoholnih pijač na drobno v trgovskih lokalih, vinarskih zadrug in ladjah, spremembo uredbe o strokovni usposobljenosti za dosega gostinskih koncesij ter uredbe o gostinskem pomožnem osebju, novo ureditev policijskih, koncertnih in drugih taks in novelizacijo zakona o zaščiti delavstva, kolikor se nanaša na delovni čas v gostinskih podjetjih. Državni dohodki od neposrednih in posrednih davkov ter monopolov so se 1. 1937 v primeri s prejšnjim letom povečali za 968 milijonov din, v zadnjih letih pa za 1314 milijonov din. Dohodki državnih podjetij pa so nasproti prejšnjemu letu narasli za 504 milj., v zadnjih dveh letih pa za 609 milj. Din. 30% pridelka kave bo letos uničila Brazilija. Lani so uničili 64% pridelka, to je okoli 8000 vagonov kave. Za uničeno kavo pa dobijo producenti od državnega urada za kavo 2 milrajsa od vreče. Sladkorna industrija je dobičkonosna. Velikobečkereška tvornica sladkorja izkazuje za leto 1937 čisti dobiček 10.66 milj. dinarjev. Jugoslavija bo uvozila pšenico? Po vesteh iz Beograda se bavijo merodajni či-nitelji z mislijo, da bi iz Romunije in Mad žarske uvozili pšenico, ki je v omenjenih državah za 35% cenejša kakor pri nas. SfiOtUui £l$@4t§e Namestnik zunanjega v $mm Zagreb, 13. maja. Na povratku iz Splita proti Zagrebu je pri Bosanskem Novem zgrmel avto češko slovaškega pooblaščenca ministra in bivšega poslanika v Moskvi, dr. Bohdana Pavluja v reko Sano. V avtu sta bili razen dr. Pavluja še njegova žena ter služ- kinja. Strašna nesreča se je pripetila na nekem ovinku in v trenutku, ko je avto vozil z najhujšo brzino. Radi nekega defekta je češkoslovaški državnik izgubil oblast nad vozilom, tako da se je avto zvrnil s ceste v reko Sano in se pogreznil na dno reke. Dr. Pavlujeva soproga se je v hipu katastrofe pognala skozi okno in se tako rešila. Dobila je hude poškodbe na nogah in rokah, dočim sta dr. Bohdan Pavlu in njegova služkinja ostala v avtomobilu in našla smrt v Sani. Cesar brez zemiie In podanikov v Ženevi, obdan od detektivov treh držav Konec abesinskega vprašanja Ženeva, 12. maja. Silno dramatična je bila današnja seja Sveta Društva narodov, ki je prizadjaia Abesiniji smrten udarec. Šele danes je bila zapečatena usoda samostojne Abe-sinije. Pred svetom Društva narodov se je pojavil včeraj navzlic bolezni bivši abesinski cesar Haile Selasije, obdan in & Težak poraz Angležev v Pragi. V Pra gi je bila nogometna tekma med angleš' a __________ kim moštvom Wolverharnpton v Wande- problema od prvih sporov z Italijo do da Lit čuvan po detektivih angleške, francoske ter švicarske policije. Ko je predsednik sveta DN Munters izjavil, da je svet Društva narodov sklenil dopustiti k današnji razpravi tudi zastopnika Abesinije in da je abesinski cesar izrazil željo, da bi osebno prisostvoval seji, so se odprla stranska, takozvana bronasta vrata, skozi katera je dostojanstveno v grobni tišini stopal bivši abesinski neguš s svojim spremstvom. Pristopil je k predsedniški mizi, zavzel svoje mesto ter komaj vidno sklonil svojo že popolnoma osivelo glavo v pozdrav predsedniku ter ostalim članom sveta DN. Potem, ko je lord H a-1 i t' a x povdarjal, da je v sedanji dobi ohranitev miru najvažnejša in da je treba slej ko prej priznati dejstvo, da se nahaja Abesinija pod kontrolo Italije, se je dvignil neguš Haile Selasije, ki je s tresočim se glasom podal izjavo, da je prišel branit svoj narod. Nato je njegov osebni tajnik prečital obširno spomenico, v kateri opisuje ves razvoj abesinskega zahteva, naj se vsa zadeva predloži plenarni skupščini Društva narodov, ki jo smatra za edino pristojno in merodajno, da sprejme potrebne sklepe. Vsako drugačno postopanje smatra za izigravanje pakta Društva nraodov, proti čemer naj-odločno protestira. Še vedno je pripravljen pogajati se o ureditvi abesinskega problema, vendar pa na način, da bosta ohranjena neodvisnost in suverenost abesinske države. Zatem so govorili francoski zunanji minister B o n n e t, ki se je popolnoma priključil stališču angleškega zun. ministra, nadalje sovjetski delegat Litvi-n o v, ki se je zavzemal za zaščito malih narodov in držav pred nasiljem velikih, potem na popoldanski javni seji zastopnik Male antante romunski zun. minister P e t r e s c u C o m m e n, ki se je pridružil stališču Francije in Anglije izražajoč prepričanje, da je tako najbolje za idejo miru in kolektivne varnosti. Sledili so še govori zastopnikov Poljske, Belgije, Peruja, Nove Zelandije, Bolivije, Irana ter Kitajske, katere zastopnik se je izjavil proti stališču Anglije in Francije. Pri glasovanju se je pretežna večina delegatov izrekla za angleško, oziroma francosko tezo, da se članicam DrušBa narodov pusti popolna svoboda glede ureditve odnošajev z Italijo ter Abesinijo. Brez besede je za tem Haile Selasije zapustil dvorano. rers ter kombiniranim moštvom Sparte in Slavije. Tekma se je končala s porazom Angležem z razmerju 4:0 (1:0). Jugoslovenskl teniški savez je češkoslovaška igralca Menzela radi nešportnega obnašanja v Zagrebu prijavil mednarodni teniški zvezi. V zadevi prekinjene prvenstvene tekme SK Železničar:ISSK Maribor dne 17. aprila t. 1. upravni odbor LNP na svoji zadnji seji na podlagi sodnikovega poročila in zaslišanja ugotovil, da je sodnik prekinil tekmo zaradi obnašanja igralca Franca Frangeša. Ker ne gre za prekinitev tekme po krivdi enega ali drugega moštva, se zadeva odstopi poslovnemu odboru v nadaljno rešitev. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Za sojenje tekem dne 15. t. m. so delegirani ss. gg. Bergant, Kaspar, Klanšček, Nemec Fr. m sod. kand. gg. Murko, Radolič in Salay. — Ss. gg. Bizjak se ponovno poziva, da pride k zaslišanju dne 16. t. m. v času od 20.—20.30 pri »Zamorcu«. — Poverjenik. Ril ■■ Miinmi iiinpnuim našnjega dne. Spomenica ugotavlja, da se je Abesinija z vsem zaupanjem obrnila do Društva narodov in pričakovala od njega dejanske pomoči. V neki meri se je to sicer zgodilo, toda sedaj, ko gre za biti ali ne biti, je Abesinija prepuščena svoji usodi, čeprav je večina abesinskega ozemlja dejansko še vedno pod oblastjo oboroženih abesinskih oddelkov, ki se še vedno z orožjem v roki bore za samostojnost in neodvisnost abesinske države in abesinskega naroda. Haile Selasi Umne vesti 1 urška državnika odpotovala Turška državnika predsednik vlade Džalal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras sta sinoči ob 23.40 odpotovala z brzim vlakom v Sofijo, kjer se bosta sestala s predsednikom bolgarske vlade in kjer bosta na obedu pri kralju Borisu. Ob njunem odnosu iz Beograda je izšel sledeči komunike: Pri obisku predsednika turške vlade Bajarja in zunanjega minist. Ruždi Arasa v Beogradu je prišlo do izmenjave misli med turškima državnikoma in predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem. Razgovori so se vršili zelo prisrčno in so pokazali, da vlada v naziranjih državnikov Turčije in Jugoslavije popolno soglasje v vseh vprašanjih, ki se tičejo Turčije in Jugoslavije ter vse Balkanske zveze, Zato je ta mednarodna ustanova poklicana, da razvija prav tako kakor v preteklosti svoje plodno politično in gospodarsko delovanje, upoštevaje utemeljene interese vseh balkanskih držav in ohranitev miru. Polarni sij je zablestel preteklo noč okrog polnoči nad Anglijo, Nemčijo, Češkoslovaško in skandinavskimi državami. Krasen pri-rodni pojav je trajal skoro poldrugo uro. S slonovske fronte Največje učiteljsko zborovanje Murska Sobota se pripravlja za dostojen sprejem gostov, ki bodo pohiteli v soboto dne 14. V. v naše Prekmurje. Splo- šno zanimanje, ki smo ga zbudili s tem zborovanjem, je tako veliko, da je sklenila M. Sobota ta dan preživeti v prazničnem razpoloženju. Po sprejemu gostov na kolodvoru ob 9. uri, bo krenilo učiteljstvo z godbo na čelu na pokopališče, kjer se bo poklonilo borcem za osvobojenje Prekmurja in jim položilo na grob venec. Nato se bo v Sokolskem dordu pričelo zborovanje, ki bo predvsem stanovskega in narodno kulturnega značaja. Predavatelji vam bodo prikazali Prek inurca kakršen je, njegove dobre in slabe strani, zemljo Prekmursko in razmere, ki so žal še tako malo znane in upoštevane. Na ta dan prosvetno-kulturnih delavcev in pijonirjev naše narodne kulture se bo očitovala vsa učiteljska na-rodno-stanovska zavest, sloga in moč! Po zborovanju bo učiteljstvo preskrbljeno s prehrano, za katero je že mnogo priglašencev. Tudi onim, ki se še niso priglasili, so zagotovljene ugodnosti in udobnosti v ponli meri! Gostom bodo na razpolago avtobusi, ki bodo vozili za režijske stroške na najznačilnejše točke našega Prekmurja. Take ugodnosti vam nudi lahko samo oni, ki vas bo vesel,' ki vam v svoji dobrodušnosti hoče razkazati svojo zemljo, njene lepote in znamenitosti. Poslužite se te ugodnosti in pokažite Prekmurcem živo zanimanje za njihovo požrtvovalno delo! Zaključek našega praznika bo koncert Glasbene Matice iz Ptuja, ki bo z narodnim blagom vnel naše Prekmurce, ki jim bodo v dno duše segajoče pesmi zopet doprinesle mnogo odobravanja in bratskega veselja. Spoznavajmo se in cenimo drug drugega, da zrastemo v močen troimeni jtt-goslovenski narod! Pokažimo, da smo vredni pozornosti in prekmurske gostoljubnosti! petiti, da bi bili preganjani nosilci šolske vzgoje, ki naj bi »storila svojo dolžnost«. Ni je misli razen jugoslovanske, ki bi bila odporna proti vsemu onemu, kar se v zadnjem času dogaja ob naši meji. Tako ie marijasneženski dopisnik poskrbel za dobre levite onim, ki menijo, da bodo s • irankarsko eksklhzivnostjo na svojih po ložajih lahko rešili težke probleme, ki tiščijo naše obmejno ozemlje. Spomnimo se dobrovoljcev legionarjev! Ob priliki letošnjih proslav našega narodnega osvobojenja ter ujedinjenja je dolžnost vsakogar izmed nas, da se spomnimo vseh onih naših legionarjev in dobrovoljcev, ki so pred 20 leti zgrabili za orožje ter pod vodstvom svojega generala Maistra začrtali današnje severne meje naše domovine Jugoslavije. Izčrpani po svetovni vojni so se vrnili na svoje domovine, kjer se je ustanavljala nova država, svobodna Jugoslavija. Brez obotavljanja so se stavili v težkih dneh na razpolago generalu Maistru in njegovim sotrudnikom. Le na ta način je bila generalu Maistru dana možnost, da je s svojimi najzanesljivejšimi vojaki prostovoljci zasedel našo mejo. Ob naši dvajsetletnici se spomnimo teh junakov prostovoljcev predvsem padlih borcev, njihovih družin, invalidov in onih, ki so v tej dobi umrli. Spomnimo se pa tudi še danes živečih borcev in se vprašajmo, v kakšnem stanju živijo, ka ko jim je danes ob naši dvajsetletnici naše narodne in državne svobode. Nihče med njimi ne bi smel biti nezadovoljen, saj so dani prav vsi pogoji za življenje te majhne peščice še živečih dobrovoljcev. Nekateri so si svoj položaj izboljšali, predvsem oni, ki so v državnih, banov. ali občin, službah. Mnogo je pa dobrovoljcev, ki so zaposleni v privatnih podjetjih v kruti borbi za svoj vsakdanji košček kruha. Spomnimo se vsaj ob 20 letnici na vse te junake, ki so žrtvovali samega sebe ter pomagali ustvarjati Jugoslavijo. Apeliramo na podjetnike, ki črpajo danes sadove njihovega dela, da pomagajo onim, ki so pomagali graditi našo državo. Nikogar bi ne smelo biti, ki trpi pomanjkanje. Kakor delavcu in nameščencu dobro-voljcu, tako ni prizanešeno tudi kmetu in trgovcu ter malemu obrtniku. Moralna dolžnost nas kliče, da se zavedamo nji- .......... I »■ •«>-■»* hovega dela v korist skupnosti, s katerim so zaslužili vsestransko podporo javnosti in oblastev. Vnebovpijoča krivica pa je, da najdemo še danes brezposelne dobro-voljce, katerim je pripadalo in pripada še danes prvenstvo v zaposlitvi. Apeliramo na vsa podjetja, samouprave in državo, da posvečajo našim dobrovoljcem vso pozornost. Naš apel velja vsem državnim ter zasebnim ustanovam, narodnim društvom, gospodarskim in kulturnim ustanovam, zadrugam, denarnim zavodom, tujsko prometnim ustanovam, vsem posameznim podjetnikom, da se začne pri oblastvih, organizacijah, podjetjih in med posamezniki širiti zavest dolžnosti vsestranskega podpiranja naših junakov dobrovoljcev. Naša skupna organizirana pomoč veljaj onim, ki so se v letih ob zgodovinskem prelomu izkazali kot neustrašni borci za našo svobodo, predvsem pa za našo severno mejo. Tragikomično .višža ličnost" Ogromna škoda radi velikih tatvin železnih vagonskih delov na Teznem Na tezenskem postajališču so delali žq več časa mnogo skrbi našim orožnikom tatovi, ki so se v temnih nočeh preskrbovali z raznimi železnimi deli, ki so jih od stranjevali z vagonov ob gozdu pri - ež-bališču. Ves trud orožnikov je bil doslej zaman, ker so spretni zlikovci vedno izginili med vozovi, ko so opazili orožnike. Ukradeno blago so spravljali v neko skla dišče v Bohovi. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah pa so bili vendar preveč predrzni in so radi tega prišli orožnikom v past. Prišli so namreč kar z vozom, katerega so pustili na vežbališču in dovažali odstranjene železne dele na dvokolnici do voza. Pri nalaganju pa je orožniška patrulja glavnega krivca nekega v Avstrijo pristojnega Stupana zasačila, med tem pa so pajdaši v smeri proti Hočam pobegnili. Imenovani Stupan, ki se je legitimiral pri zaslišanju kot »višja ličnost«, ki se bo pritožila na merodajnih mestih, noče izdati svojih pajdašev. Včeraj so si orožniki ogledali imenovano skladišče, danes pa sortira lastnino komisija strokovnjakov iz delavnice na koroškem kolodvoru, ki je vzela s seboj več delavcev in tovorni avto. Škoda, ki jo trpi železniška uprava radi teh tatvin je ogromna in bodo tudi kupci prejeli zasluženo plačilo. Desnobrežani K vprašanju tržnice. Prejeli smo: »Kličejo vas, gg. mestne očete, tam na levem bregu naše Drave. In kličejo ves vse, ki karkoli in kjerkoli »sejete« bodočnost Maribora. Podčrtamo: bodočnost Maribora. Kajti Maribor je menda že nastal, gotovo pa je rastel in postal tak kakor je danes, le na podlagi sedanjosti, to je, vse naj bo le za danes, kvečjem od danes do jutri. Precej nas pa je že danes tostran Drave. Nas namreč, ki smo že danes — someščani. če pa računamo dejansko občestvo, to je vse tiste mase, ki jih ob gotovih prilikah lahko tudi od levega brega vidite, kako se liki narastli Dravi preliva in preriva preko preozkega in bojimo se za današnji promet tudi že prešibkega drž. mostu na Kralja Petra trg. od tu pa na vse strani tja do Pohorja in na Dravsko polje, potem se' že zdaj bližamo številu 20.000 duš. če ne radi vsega, kakor oni iz središča mesta, vendar pa moramo po večino življenskih potreb ščin preko mosta. Dozdaj smo vsaj vedeli kam. V novejšem času pa je ves naš trg tako razbit in razkosan, da bi človek skoro ne včdel, kam po to in kam po ono. — Svojčas vsaj nadležnosti zaradi prometa na mostu še nismo tako občutili. Danes pa si spoštovani gg. mestni očetje, poglejte enkrat zjutraj n. pr. v soboto promet na našem vhodu na most. To že zdavno ni več tisti Maribor, za katerega je bil ta most zgrajen. Pa tudi ni več tisti Maribor, za katerega potrebe je oz. bi še zadostovala le ena tržnica, pa bodi že kjerkoli že postavljena. Za danes smo pri kraju z našim klicem po tržnici tudi za nas desnobrežane - Mariborčane. V . kratkem vas gg. mestni očetje zopet pokličemo z natančnejšim načrtom, vpošte-vajočim tudi začasno razbremenitev mostu kakor tudi zgradbo tržnice za središče mesta in ono tretjo za meljsko-krče-vinsko predmestje.« — Desnobrežan. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v soboto 14. t. m. sledeče vreme: Pretežno jasno, naraščanje temperature, nevarnost slane le v višjih legah, ob vzhodnem alpskem robu južno-vzhodni vetrovi. Smrtonosen padec 60-letnega hlapca s skednja. V gradu Viltuš pri Selnici je bil zaposlen 60-letni hlapec Justin Kralj. Ko je spravljal seno s skednja v spodnje pro store gospodarskega poslopja, je po nesrečnem naključju treščil na tla in si pri tem prizadjal težje poškodbe. S težkimi notranjimi poškodbami, nalomljenimi rebri ter strto levo roko so ga mariborski reševalci prepeljali v tuk. splošno bolnišnico, kjer je pa kljub skrbni zdravniški negi, podlegel zadobljenim poškodbam. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Kaučič Milan, knjigovodja, in Kocbek Justina, zasebnica, Dr. Ipavčeva 1: Klaneček Matevž, delavec, in Svenšek Ana, delavka. Mlinska 39; Kmetec Jožef, učitelj, in Kralj Gozdana, učit., od Slivnice pri Mariboru; Cokel Janez, mehan. pomočnik, in Ferš Gizela, hčerka gozd. paznika, od Sv. Vida pri Ptuju; Ši-ker Rudolf, pos. in gost., in Rernhard M., šivilja, iz Marenberga. Holc Aton, zid. delavec, in Slekovec Marija, poljska de- lavka, oba Pobrežje; Fajt Fr., kretnik drž. žel., Pragersko, in Kodlič Marija, natakarica, Tržaška 18; Košec Stanislav, čevljarski pom. in Meško Marija, strežn. v Zdr. domu, oba Pobrežje; Skumauc J., ključavničar drž. žel., Tržaška 23, :n Kapš Ana, pletilja, Prečna pri Novem me istu; Črešnik Anton ,policijski stražnik, j Zidovska 4, in Iskra Fr., bolničarka, spl. bolnišnica. Odkritje spomenika Kralju Aleksandru I. pri Sv. Juriju ob Ščavnici se vrši v nedeljo dne 15. maja ob 11. uri dopoldne ob vsakem vremenu. Iz Maribora vozijo avtobusi ob 8. in 9. uri. Prijave sprejema avtobusna postaja Glavni trg. Vpokojencem. Finančno ministrstvo je izdalo naknadna navodila za upokojence, ki bivajo v zamejstvu manj ko dva meseca. Po tem navodilu mora vsa’: upokojenec, ki odide v zamejstvo za manj ko dva meseca, pred svojim odhodom pismeno obvestiti pristojno oblast, kdaj namerava potovati, ko se pa vrne iz zamejstva, mora obvestiti pristojno oblast, kdaj točno se jc vrnil. Upokojenec more oditi v zamejstvo s pravico do pokojnine samo enkrat na leto brez ozira na to, koliko časa se v zamejstvu zadrži, če je pri en-j kratnem bivanju v tujini, krajšem od j dveh mesecev, že izkoristil možnost prejemanja nezmanjšane pokojnine, potem : se morajo pri vsakem nadaljnjem njego-j vem bivanju v inozemstvu v istem letu njegovi prejemki zmanjšati za 20%, in : sicer za toliko dni, kolikor manj kot dva i meseca jih je preživel v zamejstvu. Ker se dan odhoda in dan povratka v čas bivanja v zamejstvu ne računata, upokojenci zato niso dolžni prijaviti takega primera odhoda čez mejo, če se istega dne vrnejo ali pa če se vrnejo vsaj že drimi i dan .seveda če imajo odobrenje pristojnih oblasti. V takih primerih se tudi pokojninski prejemki ne zmanjšajo, čl. 12 prejšnjih navodil je treba razumeti tako, da se sankcija te odredbe mora uporabiti na vse tiste primere, če se upokojenec zadrži v zamejstvu več kot dva meseca, ne da bi zaprosil za odobritev finančno ministrstvo, ne pa tudi na primere, če kak upokojenec biva v zamejstvu manj ko dva meseca. Učiteljski abiturijenti! Sestanek radi kolonije bo v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri na učiteljišču. OBUA. Prodajalne mesa bodo v nedeljo 15. t. m. predpoldne odprte, prav tako se bo meso prodajalo na stojnicah na trgu, ker je prenehal zimski nedeljski počitek. Odslej torej bodo mesarske prodajalne v poletnem času vsako nedeljo predpoldne do 9. ure odprte. 6. številka »Totega lista« izide v soboto 14. maja. V vseh trafikah na prodaj. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru sporoča svojim članom, da je seznam volilnih upravičencev za leto 1938. odobren in da se na podlagi tega razpiše rok za predložitev kandidatske liste za volitev cerkvenega občinskega sveta (24 članov in 12 namestnikov) od 14.—21. t. m. Kandidatna lista se lahko preda v pisarni cerkvene občine od 9.— 12. in 15.—18. vsaki dan v omenjenem roku cerkveno občinskemu tajniku, ki je pooblaščen, da iste sprejema in za potrebne informacije. Društvo stanovanjskih najemnikov in poslovnih lokalov ima svoj redni občni zbor dne 15. V. 1938. ob 10. uri dopoldne pri Povodniku v Jurčičevi ulici. Najemniki udeležite se ga polnoštevilno in pokažite s tem svojo zavednost! Dostop imajo tudi najemniki nečlani. Smrtno nevarna je lahko hripa, zelo neprijeten je nahod. Utrjujte se proti temu s parnimi kopelmi. Mestno kopališče. Starešinsko društvo »Triglav« sporoča, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. maja ob pol 10. ur v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Starešine iskreno vabljeni! Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru. Prijave za sokolski zlet v Pragi. Pozivamo sestre in brate, ki se nameravajo udeležiti zleta v Pragi, da se javijo v društveni pisarni danes dne 13. maja popoldne, kjer se bodo sprejemale definitivne prijave. Voznina Din 341.— se mora položiti do 2. VI. — Sokol Maribor matica. Tombola Sokola I. bo v nedeljo 15. an. ob 14. popoldne na letnem telovadišču v Magdalenski ulici. Karte samo Din 2.50. Po tomboli prosta zabava. V Graz vozi Putnikov avtokar dne 15. maja. Vožnja in vizum le Din 100.—. Prijavite se takoj pri Putniku. Tudi v Celovec (Vrbsko jezero) vozi Putnik na splošno željo 22. maja. Vožnja in vizum le Din 130.—. Prijavite se takoj pri Putniku. Prijave za sokolski zlet v Pragi. Pozivamo sestre in brate, ki se nameravajo udeležiti izleta v Pragi, da se javijo v društveni pisarni danes, dne 13. maja popoldne, kjer se bodo sprejemale definitivne prijave. Voznina Din 341.— se mora položiti do 2. junija. Vse govori!, da bo v nedeljo tombola v magdalenskem okraju. Sloviti bolgarski moški zbor iz Plovdiva prispe v Maribor v sredo 18. t. m. z avto busi Iz Celja. Svečan sprejem bo na trgu j kralja Petra ob 18. uri. Zvečer ob 20. uri koncert v Unionski dvorani. Predprodaja I vstopnic pri Putniku. | Tajni izlet Sokolskega društva Mari- i bor III. Vsi bratje in sestre se opozarjajo j na tajni zlet, ki bo v nedeljo dne 15. maja t. 1. Zbirališče za I. skupino je ob 6 30 na Kralja Petra trgu, II, zbirališče ob 7. pred klasično gimnazijo. Kolesarji pa se zberejo ob 7,30 na letnem telovadišču. Udeležite se vsi v čim večjem številu. — Zdravo! Mojstrski izpit. Pred mojstrsko izpitno komisijo mariborsko so dne 12. t. rn. opravili mojstrski izpit za pečarstvo in lončarstvo gg. Kreuh Friderik iz Studencev ter bratje Anton, Franc in Janez Žu-man iz znane stare lončarske obratovalnice v Noršincih pri Ljutomeru. Jutri je zadnji dan letošnjega Protitu-berkuloznega tedna, ki nam naj ponovno pokaže, da se naše prebivalstvo brez raz like stanu, narodnosti in vere v polni meri zaveda nujne potrebe organiziranega boja proti tuberkulozi in svoje dolžnosti napram trpečim bratom in sestram. Zato okrasite še jutri svoja okna — v kolikor tega še niste storili — z zastavicami z dvojnim rdečim križem, ki jih dobite v prostorih OUZD, Marijina ulica 13 ,soba 54 ali^pri vratarju (tel. 21-65). Ribji trg je bil danes prilično dobro založen. Prodajali so 110 kg sardel po 13 do 14 din za kg, 15 kg ciplov po 18 do 20, 10 kg azial po 26, 3 kg morskega soma po 36, 10 kg skombrov po 22, 5 kg burbonov po 28, 3 kg jegulj po 24, 30 kg giric po 11, 18 kg bobov po 13, 15 kg belic po 8 do 9 ter 5 škafov žabljih krakov po 1.50 do 2 din za venec. Še: Rože. V zvezi z afero »Privredne zadruge« se dan za dnem oglašajo na tuk. policiji številni oškodovanci, tako da presega sedaj škoda, ki jo trpijo prizadeti zadrugarji, okoli pol milijona dinarjev. Ker je podan sum, da so pri manipulacijah »Privredne zadruge« sodelovali tudi nekateri drugi funkcionarji omenjene zadrit ge, je policija izdala zaporno povelje proti nekaterim funkcionarjem. Ko pa so se policijski organi oglasili na stanovanjih omenjenih funkcionarjev, so jim povedali, da so neznano kam odpotovali. Oblastva so zaslišala tudi nekatere uslužbence »Pri vredne zadruge«, ki so izpovedali, da je »ravnatelj« J. Rože skoro vse poslovanje vodil sam. Zanimiva je izpoved nekaterih članov uprave, ki so bili svojčas iz-voljni v odbor. Ko so se ti namreč ogla- Kino Union. »Pogumni ženin« najza-bavnejša veseloigra, dve uri smeha in zabave. Heinz Riihmann, Hans Moser, Theo Lingen, Gusti Huber. REPERTOAR. Petek, 13. maja: Zaprto. Sobota, 14. maja ob 20. uri »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 15. maja, ob 15. uri: »Čigav je grunt«. Gostovane Cirkovčanov. Izven. Ob 20. uri: »Trubadur«. Gostovanje M. Vlahoviča. Red B. Zadnjč. Sreča v delniški družbi na odru. Bralci romanov o obljubljeni deželi bodo imeli v kratkem priliko življenje v novem svetu občudovati na posebej za to pripravljenem odru mariborskega gledališča. sili v zadruginih poslovnih prostorih, da bi v smislu pravil nadzirali poslovanje zadruge, jim je »ravnatelj« Rože dejal, da nimajo pravice vpogleda v poslovanje. Nekaterim je rekel, da kljub izvolitvi na rednem občnem zboru, »centrala« njih izvolitev ni potrdila. »Ravnatelj« Rože ie nekaterim povedal, da se »centrala« nahaja v Zagrebu, drugim zopet da je v Beogradu. Oblastva pa so ugotovila, da je, da je »Privredna zadruga« razpošilja-slovala popolnoma neodvisno. Značilno je, da je »Privredna zadruga« eazpošilja-la »likvidacijske sklepe« brez vsakega podpisa, tako da ne bi mogla v primeru odkritja sleparij oblastva nikogar od zadruginih funkcionarjev staviti na odgovor. Preiskava se v vsej smeri nadaljuje. Grob pri grobu. V bolnišnici je umrla v 54. letu svoje dobe vdova po finančnem nadpregledniku Marija Dekleva. — Na Aleksandrovi cesti 35 je izdihnila vdova po železničarju Barbara Rus, stara 80 let, v Prešernovi ulici 2 pa hišnica Marija Neureiter, stara 70 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Otvoritev sezone na Mariborskem otoku. Z jutrišnjim dnem se otvori sezona na Mariborskem otoku. Vse je lepo pripravljeno, kopališke naprave, z vsem dobrim obilno oskrbljena Majcenova restavracija, ki vabi kopalce in nckopalce. Urejen je tudi avtobusni promet, ki bo lahko v množinah prevažal kopalce na otok. Mariborski zgodovinarji napravijo v nedeljo poučni izlet na Slom, Hotunje in Žiče s snitjem pri jutranjem vlaku na kolodvoru. Komanda vojnega okrožja v Mariboru opozarja rekrute-dijake, ki so bili pri naboru usposobljeni, nimajo pa še rešitve, o tem, da jim je dovoljen odlog vojaške službe radi študija, da zaprosijo takoj za tako dovoljenje potom komande, sicer bodo še tekom tega leta vpoklicani na odsluženje roka. Oni dijaki-rekruti, ki posedujejo dovoljenje o odloženi vojaški službi do končanega šolanja, želijo pa že letos nastopiti vojaško službo, naj se takoj in najpozneje do 20. maja t. 1. javno v sobi št. 3 mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11 med uradnimi urami. Mestni avtobus vozi ob nedeljah redno ob 6.30 na Pohorje in se vrača ob sedmih zvečer. Tudi se občinstvo opozarja na avtobus, ki pelje dnevno ob 10.45 v Št. Ilj, ki ima dnevno zvezo z graškim avtobusom. Starini »Slovencu« par krepkih v kosmato uho. Starina »Slovenec«, pobožen, kreposten in resnicoljuben, se s svojo starikavo ihto in telebanskimi preskoki silno rad zaganja v »Jutro« in »Večer-nik«. Sicer je silno pičlo število onih, ki preganjajo svoje dolgočasje s konsumi-ratijem puhlosti in starinske plitvosti, ki se preliva po »Slovenčevih« stolpcih, pa smo vseeno hvaležni za reklamo, kolikor nam je more nuditi starina »Slovenec«. V včerajšnji številki se je n. pr. spodtaknil ob popravek, ki ga je priobčilo »Jutro« v predvčerajšnji številki v zvezi s tajno razpravo proti Bevardiju in Šajteglu. He-he ... Neprijetni takšni popravki kaj? He-he... Pa bi bili prijetni za starino »Slovenca«, ki je med razpravo menda dremal, da ni imel nič kaj poročati, četudi starina dobro ve, kako je-s popravki in takšnimi »tajnimi« zadevščinami, da potem kakor svinjski rilec debela zavist pokuka skozi preluknjano butico ljubljanskega »starine«. Pa srno brali pri starini »Slovencu« že vse drugačne popravke — prijetne kaj?... —, ki so precej drugačni od tega, ki ga sedaj zanima, ki ga bomo že svoječasno pojasnili in ki ni podnetil starine »Slovenca« le v neprekosliivi telebanščini, ampak tudi precejšnji hudobiji, ki je tako lahko in bogudopadljivo združljiva s krepostmi in vrlinami, kakor so n. pr. resnicoljubnost, pobožnost itd. Dragi dedek »Slovenec«! Vidiš, tega, kar misliš, da je, ni, kar pa misliš, da je, tega ni. Tako si razglasil v svet vest, da je umrl v tuk. bolnišnici tisti nesrečni Andrej Muhič, po so prišli znanci k pogrebu in so ga našli mesto v rakvi — pri beli ka- vi in belem kruhu. Potem tisti nesrečni Trnjevič Peter. Teden dni pred smrtjo si ga pokopal. Glej, živih ne moremo pokapljati, pa se do danes nismo naučili te tvoje čudodelnosti. Kristus je Lazarja obu dil k življenju, ti, dedek »Slovenec«, pa si po svojih mariborskih »verodostojnih« poročilih dva živa predčasno pokopal, od katerih je še danes eden po osmih mesecih čil, zdrav in krepak, pa proslavlja danes vse naokoli tvoja dela in resnicoljubnost. Tebi, dedek, ki krmiš svoje pičlo številne mariborske čitalce v zadnjih letih z dolgočasnimi pobožno društvenimi zadev ščinami, ki zanimajo komaj par tucatov ljudi v Mariboru, skoro(?) ne moremo očitati, da sučeš stvari po svoje, da jih po svoje obračaš, da ne privoščiš tudi drugim včasih kakšne »mastne pečenke«, dočim se sam zadovoljuješ z »mastnimi kostmi« (Dober tek! Op. korektorja), potem ko ti druge grdobe odnašajo izpred nosa, kar je bilo nekoč na teh »mastniii kosteh«-. Tudi tega ti ne moremo očitati, da si v svoji starosti pozabil na svetopisemsko resnico o brunu in pezdirja. Čudimo se le, kako da nisi pri teh tvojih starih letih primerni «hitrosti» prišel nazadnje še z očitkom, zakaj nam je neki »ušla« tista avtomobilska nesreča na Aleksandrovi cesti dne 1. maja t. L, o kateri je sicer tako blagonaklonjeno, obširno ter izčrpno poročal zagrebški »Mor-genblatt« v št. z dne 3. t. m. pod zelo vidnim naslovom »Autounfall des Fiirst-blschois dr. Tomažič«, kar je menda dedek« »Slovencu« na njegovem mariborskem koncu bržkone »ušlo«. Rujnega cvička po grlu, dedek ljubljanski, da bo kaj kisle moče za presušene možgane. Ali pa morebiti tistega sočnega kanaga-lilcjskega muškateljčka anno — Domini... V Mariboru bivajoči bivši rezervni častniki, ki iz kateregakoli razloga niso sprejeti v našo vojsko, so pa svoječasno prejeli od države oziroma združenja rezervnih ofic. uniformo, se pozivajo, da se takoj javijo v sobi št. 3 mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11. Kongres kaznilniškega osebja. V Sremski Mitroviči je bil v torek zaključen X. kongres strokovne organizacije pazni-škega osebja naših kaznilnic. Predsedoval mu je zaslužni g. Ivan Meško iz Maribora. Na kongresu se je obravnavalo zlasti vprašanje zboljšanja gmotnega položaja kaznilniškega osebja. Pravosodni minister ima v novem finančnem zakonu pooblastila, da izda uredbo, po kateri bi se gmotni in socialni položaj kaznilniške' ga osebja v kaznilnicah zboljšal. V tem smislu si bo organizacija prizadevala, da izposluje uredbo. Izrečena je bila zahvala odboru v Mariboru, ki že 10 let posluje z agilnim Ivanom Meškom na čelu, ki je organizacijo tudi ustanovil. Ljudska univerza. Nocoj v petek, 13. maja predava o učinkih bojnih plinov na človeški organizem zdravnik dr. Davorin Cijan iz Maribora. Skioptične slike. Konjačeva nezgoda. Na Koroški cesti je hotel včeraj popoldne vloviti konjič Jeras Matko iz Dolgoš nekega psa, ki je bil brez nagobčnika. V trenutku, ko je vrgel zanko, se je huda mrcina zakadila vanj in ga ogrizla po levi roki, tako da se je moral zateči k reševalcem, da so ga obvezali. Ko mu je priskočil na pomoč njegov pomočnik, se je postavila mrcina v bran tudi njemu in ga istotako ogrizla. Urednikova pošta P. R., Koroška cesta. Da, v smislu tisk. zakona se mora vsak popravek objaviti. £iut&Hetske navite Sokolstvu! Naše obmejno Sokolstvo se bo 15. maja poklonilo spominu velikega kralja Aleksandra Ujedinitelja ob priliki odkritja spomenika pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Sokolstvo se bo zbralo ob 10. uri pred domom Matije Gubca. Udeležba je obvezna za vse članstvo v slavnostnih krojih ali v civilu z znakom. Premestitev. Premeščen je po službeni potrebi iz Ljutomera v Črnomelj g. Viktor Martinak, šef davčne uprave. Na njegovo mesto pa je premeščen g. Anton Baskovac iz Novega mesta. Z odhodom g. Martinaka je dramatski odsek Sokola v Ljutomeru izgubil odličnega igralca. Momtt Honorjev zlatnik. Te dni so našli na njivi Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja zelo dobro ohranjen zlatnik cesarja Ho-norija. Na bližnjih njivah so že večkrat odkopali razne rimske najdbe. ltt CoHtifi, K odkritju spomenika k Sv. Juriju v nedeljo dne 15. majnika t. 1. vozi avto ob 9. uri dopoldne izpred gostilne pri Pošti in sicer po ceni 10 Din od osebe. Zaman. Ela: Trikrat je zazdehal, medtem ko sem z njim govorila. Anka: Morda pa ni bilo zdehanje; morda je samo poskušal, da bi kaj rekel! ... Zapiski ob robu človek je kakor svet — toda, kako naj imajo svetovi prostora na enem samem svetu? Sonce, v katero zreta obenem dva človeka, razsvetljuje enega, drugega pa sle-pi. Mnogo je ljudi, ki od samega gledanja ničesar ne vidijo. Kritičen neumnež je tisočkrat slabši, kakor neumen kritik. Marsikateri človek ni padel na glavo, kakor suh kruh ne more pasti na ono stran, ki je z maslom namazana. Preden postane človek pameten, si mora glavo razbiti. Vprašanje pa je, koliko ljudi ima sploh glavo? šele napake izpametujejo človeka. Toda neučeni ljudje so srečnejši, kakor učeni. Močen človek je manj nevaren kakor slabič, ker ne pozna moči, ki jo da obup. Sit človek ne verjame lačnemu, lačen človek pa sitemu še manj. Od samih skrbi ne pride človek do samomora. človek beži v samoto, da je ne bi občutil. Iz ljudi, ki so nekaj, ne postane večkrat prav nič. Človek ne ve z golo resnico nič drugega početi, kakor da ji dela silo. Če ti prilezejo v posteljo stenice, prepusti jim jo, ker sicer mislijo, da se hočeš z njimi boriti. Tudi ljudje imajo svojo površinsko napetost. življenje je boj, ki nastaja iz strahu pred borbami. če bi življenje ne bilo resnica, ampak samo možnost, kdo bi imel dosti poguma, da bi jo uresničil? Zakaj naj bi sanjal samo ponoči, ko nimam od tega ničesar? če bi bi! sen živ ljenje, dobro, tedaj bi bil lahko z nočjo zadovoljen. Toda, kaj, če je življenje samo sen? Usoda dolarske princese Na kolodvoru v Budimpešti se je odigral oni dan razburljiv prizor ob prihodu pariškega brzovlaka. Iz vlaka je izstopila mlada dama, toda takoj io je obkolilo pet mož, ki so jo pozvali, naj jim sledi. Dama je pa jela klicati na pomoč in hotela je pobegniti. 2e je bila pri plotu, da bi ga preplezala, ko so jo možje dohiteli. Potem je morala v avtotaksi in odpeljali so jo v bližnji hotel. Očividci tega prizora so obvestili policijo in kmalu so prispeli z avtomobilom redarji, misleč, da gre za ugrabitev dekleta. Posredovati jim pa ni bilo treba, ker je šlo za detektive, ki so prijeli že dolgo zasledovano hčerko ameriškega milijonarja A. Gellinn iz Kansas City. Dolarska princesa je pobegnila kot 15-letna deklica z doma z nekim filmskim igralcem, ki jo je pa v bedi zapustil. Domov se ni hotela vrniti, temveč si je pomagala kot pevka po raznih zabaviščih, nazadnje v Berlinu. Tam so jo izsledili detektivi, ki jih je poslal za njo njen oče. Ušla jim je pa v Budimpešto, kjer so jo končno prijeli. Razno Sobo Išle Nedeljo 15. popoldne pristne PRLEŠKE POGANCE Gostilna Kren (Klemsnšak) Pobrežje- 2856 DANES SVEŽE MORSKE RIBE v soboto zvečer odojek na ražnu- Pristna viška in domača vina- Se priporoča gostilna »Otok Vis«. Sodna ulica 16- 2646 Iščem prazno ali ODremljeno SOBO s strogo separiranim vhodom v bližini parka in kolodvora-Naslove pustiti v upravi. 2854 Stanovanje Službo dol® Čedno blaso za dečve ▼ novih vzorcih prinaša Hi Maribor, Gosposka ni. 14 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje- —* Splavarska 6. 2842 PRODAJALKO sprejmem za slaščičarno. — Nastop takoj- Hrast Marija, Stolna ul. 12-________ 2857 DOBRO FRIZERKO sprejmem takoj- Kralj. Meljska cesta. 2851 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade sprejmem takoj za stalno- Pučnik Frau kouanova 10. 2849 OTROŠKI VOZIČKI velika izbira, najceneje pri tvrdki »Obnova«. F- Novak, Jurčičeva 6. 2730 Prodam Zakonski pristan. Pogovarjala sta se o zakonu: »Zakon,« je dejal Kurnik, »je kakor pristan, v katerem se srečata dve ladji.« Pa zastoka Ocvirek: »Že res, toda jaz sem srečal vojno ladjo.« OBEDNICA — POHIŠTVO tudi posamezno, veliko stoječe ogledalo, umivalnik z marmornato ploščo in različno radi preselitve poceni na prodaj: Maistrova ul. 3. pritličje, desno. 2850 Sobo odda Restavracija ..Mariborski otok“ Vas vabi na svoje letošnjo OTVORITEV ki bo v nedeljo 14. maja 1938 Priljubljena restavracija, ki si je s svojo izvrstno domačo in dunajsko kuhinjo, solidnimi cenami ter točno in strokovno postrežbo priborila sloves prvovrstnega gostinskega podjetja, ki vam nudi ob vsakem času slastno jedačo in pijačo. Na zalogi je stalno pivo ležak, po želji temparirano iz znane pivovarne Union. — Cvrte in pečene piške, mrzla in topla jedila tudi po naročilu f — Okusen sladoled! — Skratka vse, kar si Vaše dobropočutje zamore zaželeti. — Vse po skrajno nizkih, konkurenčnih cenah dobite v restavraciji »Mariborski otok“. Za številen obisk se priooroča Franc Mafcen »estavrater in lastnik kavarne „0rientu. KABINET oddam gospodu. Meljska 29, Maribor. 2847 Mal' položi dar domu na oltar! Lenka V mestu so imeli aktuarjevo hčerko za eno najlepših deklet. Vitka postava, čeden obraz in temne oči so jo odlikovale pred drugimi in dekleta sama niso mogla tajiti, da ima dober okus in se lepo oblači. Mami tudi ni bilo žal stroškov, le da je bila hči oblečena po modi in prekašala druge. Gospod Roubinek je hote ali nehote vsemu pritrdil, čeprav je vsak groš dvakrat obrnil preden ga je izdal. Ko sta odlagali mati in hči klobuke, se je Lenka spet umirila. Pridno je šivala in odgovarjala kakor navadno na tetina vprašanja. Njeno mlado srce pa ni bilo mirno. Dolgo je bilo že naklonjeno mlademu možu. Rada ga je videla, kadar je prišel učiti Fricka; vesela je bila, ako je tudi z njo spregovoril par besed. Mislila je, da ji tako ugaja njegova čista češčina, kakor jo je govoril tudi njen stric. Od tete in Loti je slišala same pohvale o njem in rada je poslušala kadar sta govorili o njem; o mladem filozofu pa si ni upala ničesar pripomniti. Zdaj pa je bilo njeno srce presenečeno. Nikoli ni pomislila, da ima take nazore, da bi jo razumel in se je razveselil. Svoja najtoplejša čuvstva je morala doslej skrivati; smejali so se ji radi njih, on pa ji je stisnil roko in dejal: »O, kako sem vesel, da sem vas spoznal!« Ni bila samo vneta, resnična patriotka, bila je tudi dekle. Sicer je rada gledala zalega študenta, ki je bil všeč Lotinki in drugim; danes pa je stal pred njo ognjevit, goreč in njegovo lice je kar sijalo. Ako bi ga takega videla Loti ali katera druga in slišala njegove besede, čeprav bi ne čutila tako rodoljubno kakor Lenka, bi težko ohranila mirno srce, težko da bi ga zaprla pred njim. Kako bi se ustavljala Lenka, ta pepel-ka v hiši gospoda aktuarja, ki se je malokdo zanjo in ki je nihče ni ocenil. Starši so ji zgodaj umrli in za siroto se je zavzel »gospod striček«, župnik v oddaljeni hribovski vasi. Bil je starejši brat njene matere in eden tistih rodoljubov, ki so v tistih težkih časih na tihem delovali za svoj narod. Nihče ni proslavil ne ohranil njih imena; novo pokolenje pa je dalo izpričevalo o njih nesebičnem, požrtvovalnem delu. Tak je bil Lenkin varuh. Ko je umrl, ki ji je zapustil poleg svoje knjižnice, iz katere je čuvala češke knjige kakor zaklad v svoji skrinji, le skromno premoženje, jo je sprejel v svojo rodbino gospod aktuar Roubinek, brat rajnega župnika in njene matere. Tako je živela že leto dni v hiši svojega drugega strica. Vavrena se je po končani učni uri vrnil v prvo sobo, pripravljen na odhod. Gospa aktuarjeva ga pa ni kar tako izpustila. Rada se je pogovarjala z njim in tudi dnes je načela pogovor. Pričela je praviti o nenavadnem iz-prehodu z Lotinko, o kateri je rekla: »Ah kar umirala je od občudovanja!« »Kaj to, to je šele april! Kakšen bo neki maj!« je pripomnila Loti. Vavrena se je zganil. »Ne vem, kaj je prišlo tem gospodom na misel! Prvega maja! Kakšno veselje je bilo nekdaj! Ah, ta prvi maj!« »Ali jih letos spet ne bo gospod Vavrena?« je vprašala Loti. »Kako bi bili! Ako lani niso smeli biti, jim letos spet ne bodo dovolili,« je odgovorila mati. »Morda pa vendar bodo!« je s povdar-kom dejal filozof. »Ah!« je blažena vzdihnila Loti in gledala mladega filozofa. »Tako bi tudi bilo prav! Od nekdaj je bil to njihov privilegij!« »Ah, da bi bili!« je ponovila hčerka in sanjavo vprla široko odprte oči nekam v praznino, kakor bi tam videla vse razkošje te dijaške slavnosti. »Potrudite se, gospod Vavrena, da bodo majales gospodom študentom dovoljene!« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni nrednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.