183. številka. Ljubljana, v petek 13. avgusta 1897 XXX. leto. JUhaja vaak dan sve#«ri izimli nedeljs in pravnike ter valja po poŠt i prejeman za avitro-ogerikt -letel« na vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedca 1 (Id. 40 kr. — .'.» Ljabljano bres poeiljaaja na dom za vse leto 13 gld., ra Četrt leta '< gld. 30 kr., u jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje ca dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko »eč, kolikor poštnina znaša. Za oinini la plaCaje as od fitiuktcpne petit-vrst« po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., e> ae dvakrat in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Oopiti naj ae izvolć frank'rali. — Rokopisi ec ne vračajo, — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu it. 12. D p rov« i»tvu naj ta blagovolilo pofiiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t j. vse adminiatrativnc stvari. Naša administracija. Z Dolenjskega, 12. avgusta. ,Na9a avstrijska administracija ne zadostuje več gospodarskim razmeram sedanjosti", pravi dr. Schliller v svojene, v uglednem dunajskem tedniku , Uie Zeit" priobčenem članku „InJuatrie and Ver waltunga. — „Ona o»ira razvoj industrije". Dobili smo dov civilni postopaik, sestavljen po nemškem vzgledu, btez dvoma debiato v razne roma kratkem časa nov kazenski zakon, kateri je istinito nujno potreben, toda za obravnavanje pri političnih nradih še dandanes, konec 19. veka, ni« mamo postopnika. Pri političnih uradih se nraduje tako, da je velika nezanpnost vsepa prebivalstva v te urade popolnoma opravičeno. Ves sistem nradovanja je zastarel. Politični uradi zatl šajejo na pr. priče in izvedence tajno, stranke nimajo na tek obravnave skoro prav nobenega npliva, vrh teg., pa prJitiČr.ih sakonov de sedaj nimamo zbranih in urejenih, tako da jih je iskati po Maierhoferju u drugod, dasi bi bila nada državna uprava pač že lahko noskrbela primerno izdajo teh zakonov. I) bri zakoni uplivajo mnogo na razvoj gu-spođaratva, posebno pa dcb>r, po zdravih principih urejen postopnik, zlast' ako tudi u.uduiku nid&ga vestno in hitro delo. Malo je ljudij, kateri bi ne Vedeli povedati čudnih doživljajev o uradovanji pri naših političnih oblastnih, kako dolgo se je ti ali ona stvar zavlačevala pri političnih uradih, vzemimo obravnava radi dovolitve kake indastrijalne stavbe, radi dovolitve stavb na javnih vodah, radi eksproprijacije zemljišč v cestne nameae itd. Kdor hitro da, dvakrat da! Naše gospodarstvo je sedaj že tako razvito, da ne trpi več dolzega in počaonega obravnavanja, niti velikih Btroškov, a gospo Ja reko vprašanje je dandanes prvo in najvažnejše, z~raj Človek mora najprej jesti. Ljudje sa silno množe in država moia pred vsem nkrbati, da postane njena administracija sposobna za pospeševanje razvoja n-šega gospodarstva. Avstrija je na pr. v industriji daleč zadej za Nemčijo, ceio Rusija jo že prekaša, io tudi balkanski narodi eo trudijo, da se v gospodarskem ozira emancipajejo od nas in popoJte" in razvijejo vso strani narodnega gospodarstva. Treba bo, našo politično adminibtracijo korenito prsdrngačiti in pre-organizovati, da bede mogla zadostovati svoji nalogi z ozirom na razvoj industrije. Še bolj pa bo morala gledati država, da postavi kmetijstvo na trdne noge, zakaj kmetijstvo je in ostane podlaga vsega gospodarskega življeoja. Zategadelj ju jako potrebno, da dobi vsako okrajuo glavarstvo vsaj jednega, v kmetijstvu tehnično il" obraženega in izkušenega uradnika. Ziaj imamo pri glavarstvih ucr inženirje in živinozdravnike, toda uradnika, kateri bi v kmetijstvu kaj razumel, ta cega ni nobenega. Nagi politični oradniki juristi se rekrutirajo sicer večinoma iz veleposestniških rodbin, imajo tudi n°vadno lepa aristokratična imena, ali skoro vedno so to Ijndje, za katere doma ni prostora. Ti prinašajo sjboj v službo kaj malo znanja o kmetijstva, kajti v mlajših letih se za kmetijstvo niso brigali, k večjemu za kmetska dekleta, ter In mislili na svojo uradniško ksrijero. Ker ni lahko misliti, d- bi se okr. glavar stvora dodelili v kmetijstvu izučeni tehniki, naj bi so vsaj od bodočih livimzIravnikov zahteval dokaz, da so obiskovali kako strokovno kmetijsko šolo in ss na kakem vzornem gospedarstvu praktičnega kmetijstva izučili. Ten živinozdravnikom naj bi se petem dal širši delok-tog, zlasti pa naj bi pazili, kaj jo v kakem kraju za poizdigo kmetijstva itoriti, kako pomoči kakemu traju v tem ali cneru kraetjsko-gcspudiusVcooa ozira. Vlada namerava, kakor so poročali razni listi, ustanoviti v Celji živinoiidravniško šolo. Ali bi se s to šelo ne dala spojiti šola o kmetijstvu sploh ? N j bi eo radi poslanci za to zanimalt. Sami ne moremo vsega storiti in si v vsem pomagati, plačujemo pa davke, zato naj se iz teh davkov tudi z* povzdigo našega gospo lar tva kaj steri. Zivzemimo ss že resno za gospodarska vpra- šanja ! Veaj lametnej^i N^mci bod 3 v tem osim hodili z nami kar nam bo posredno prineslo korist tudi v nerodnost n m oziru. V VJ ubijan I, 13 avgusta. Poljaki ostanejo v eedanji večini, dokler obstaja ta pri programu, ki je bil izražen v adro.-mem načrtu. To je sporočil gref Dzieduszvcki mladočeškemu poslanca dr. Stranskemu s pripombo, da bo ostala sedanja večina dotlej neporušljiva, dokler ohranijo posamezne stranke razum za s k u p n o po&topanie, dokler no začne kdo v avtonomističuem taberu povdariati jednostransksga stališča in interesov posamezna narednea^i, Grcf Deie-das?ycki misli, da bodo avtonr mistično .-dranke vetra-j de, dokler se ustavne r»znore povsem ne uruie. Potrebna avtcr.teta vlade se bo pomnožila s tem, da se bo opira'a v osrednjem parlamsntn na večino, ki bo obsajala iz zastopnikov vseh naredov Avstrije. Adresni načrt večino hrvatskega deželnega zbora se odlikuje po neki oh^ulovanja vredni skic mnoBti in zadovcljncsti. Državnopravni zakon je za gespodo v večini zadostno poroštvo, da je zavarovan narodni obstanek Hrvatov, kker tudi, da se b:de dež da gospodarsko razvila. Pri tem se prav nič ne ugovarja načinu, k i k« i>a [a OSAOvni zakon že leta in leta izvršuje. Š.fu dfželuo vlade oe v adresi izreka polno zuiparje. Poslanci za Pešto in re^nikolsmi odpoilnnci i-o brdo volili ter se jim natoči, da vr^o svtj pesal „v duha ljubezni in uva-Zevanja obojestranskih interesov"; ta duh zahteva, da oe .zdrežjo pf goji za SEDOjstojon obstauot in nspredovaleu razvitek konat.tacijonr Inrga organizma Hrvatska v okvira avtonomije z interesi državne jednote." To jo \se. Sicer pa se zdi lečini, da je v Hrvatski vte v najlepšem rt đul Bosenske razmere, katere so priznano jako slabe in kateri zna lo mii.-.ater Kall*y hvaliti, naslikal je čeato „Dentscbea Vclkeblatt" v pravi luči. Crkvena avtonomija se zatira, šola se v svobodi omejive, srbski jezik se zatirr, za kulturo bo s eri LISTEK. Sv. Lorenc. Le in samo slovenska zemlja se razgrinja pred nami, ko se ori ramo z Ljubljanskega gradii ali z Rožnika na okrog. Proti severu dvigajo se po-noBno naši velikani, na severozahodu in zahodu pa nam veže dolga vrsta zelenih gora oko in src« : pogled nam plava po prijaznih vrhovih Polhogra-Skegt pogorja, v ozadju pa nas pozdravlja očak Triglav s svojimi sivimi sosedi. — Nekako v sre dini tega {.ogorja pa leži gora sv. Loranca. — Sv. Lorenc (823 m), dasiravno nižji od Grmade in Tožca, vender razgled raz njega prekaša daleč onega, raz omenjenih dveh vrhov. Iz Polhovega Gradca pelje kaj mična, skozi Senčnate gozde lepo speljana stezica tja gori. Predno pa potcik dospe do vrha, oglasi se lahko mimogrede v koči na sedlu, kjer mu gostoljubni kmetovalec postreže z izbornim svežim ali s kislim mlekom, ter z domačim kruhom. Prišedši na vrh, mora biti vsak planinec očaran, kajti že mala cerkvica, — obdana z zidom, kakor mala trdnjavica —, katera je na vrhu, in katera [e posvečena sv. Lorencu, naredi na človeka prijeten in mil vtisk, — kaj šele razgled! Pero ne more opisati prekrasnega prizora, kateri ce nudi tnristu, prišedšemu tja gori. V podnožju te gore se širi okolu in okolu mathua dolinica, po njej pa se vije srebrnočisti poiok „Graduččica" s katerim se tako ljubko kri ž »jo nešteta pota in stezice. — Na severa kipe tja v sinje nebo prekrasne kamniške planine in Karavanke. Proti severozahodu pozdravljamo očeta kranj skih snežnikov, ki kraljuje tam gori mej sneženimi podložniki. Dalje zremo veselo po Idrijskem bri bovju, po vrbovih Trnovskega lesa v ozadjo, po Hrašici , na Nanos (1300 m) Javornik (1242 m) SteliŠki vrh (12G5 >») in druge velikane plešastega Krasa. N-i jugu, tam doli že prav na meji, zagledamo mična dolenjska brda in b ribo v j* skoro tja do onej bratske Hrvaške. Proti eeverozahoda, čez zeleno Litijsko in Moravsko gorovje, pozdravljamo kranjsko štajarsko mejno gorovje, izza katerega gleda marsikak vrh zelene Štajerske. — Zopet plove naš pogled čez bujne travnike, kjer dere bistra Sava in sad katerimi se dvigajo mogočne kamniške planine. — V istini veličastna slika! Oglejmo si pa najbližjo okolico ! — Ravno v podnožja gcr-i vidimo prijazni Polbov Gradec s Kalvarijo in s starodavnim gradom. Prav pred saboj vidimo skalovito Grmado ter Tožeč, proti severovzhoda pa pol g neštevifnib gričev tudi Črni vrb, pod njim pa „Tursko brezduo8, katero je znamenito še izza turških časov, kajti ravno iz gore sv. Lo renca pognala je majhna avstrijska četa desetkrat večjo turško armado v beg, ter isto v jatku, o I tedaj „TarSko brezno" imenovano, popolnoma potolkla. Se dandanes izkoplje bo iatotam muogo starega denarja, orožja in drug h dragocenestij. Težko se loči človek od tako raJHkokrasnega kraja. Ako omenim še, da je sv. Lorenc, kar se tiče Hore, jtden najbogatejših vrhov na Avatrijakam, opisal sem vsaj deloma ta vrb, kateri so, žali Dogt do sedaj tako malo obiokovaU planinci. Slovensko planinsko drnštvo zaznamovalo je ravnokar to pot, tako, da bode slehernemu potniku, akoravno mu je to pr gorje pr polnemu neznano, lahko priti po pravi poti, brez vsakih ovir v jedui nri do vrhunci. Za pravega planinca je to jeden nnjkrasnejših popoladariskih izletov. Ako cb 12. ari odkorakaš iz Ljubljane po ces'.i mimo Dobrove skozi Švico ter Dvor, prideš prilično ob 3 ari v Polhovi Gradec, lo tam se v gostilni malo odpočij in okrepčaj, ter se napoti ob 4. uri k sv. Lorencu tako, da boš ob 0. uri zopet v Polhovem Gradcu. Tam eo vozniki na razpolago, kateri te za primeroma jako majhno plačilo popeljejo v Ljubljano. Nikdo ne bo obžaloval, ako pojde na to goro, kajti s prekrasnim razgledom, katerega se č'oveško oko ne more nasititi, poplačan mu je ves trud. K. B. ničevto milo itd. Vsa to ja aotorična istina, a Kality je v ,Po. C:rr." veadar nazval vse resnične podttks — Hš, .Srpski G 1 a e* v Ztdra pa je koocentoval ta mmicterski damenti s novo dolgo vrsto nered nostij i a nepravilnostij. Najzanimivejše je dejstvo, ti i je uradnikom prepovedan vsak list, v katerem se kritikoje poslovanje Kallavjevo. Na železnicah se proUžojejo Madjari, ki ne znajo prav nič srbščine, a le prav malo nnn3čine. Zadnji čas je že, da se označi paševanje Kall»yt po zaslugah. Radi bosenske meje se vrte mej kabineti n) Dunaja, v Peterburgn in v Pariza pogajanja. „Beri. Tagbl." pereča o tem: To vprašanje se je ža pri posetu »^atrijskega cesarja v Peterbnrga razpravljalo, in vzrok imauo misliti, da se je pečal tuli pcset grofa Goluchovvokega v Pariza s tem vprašanjem v pivi vrsti. Ureditev meje Bosne ni I lika, a prav malenkostna, tako da Rusija in Fran• c':,a te bodeta delali avstrijskim željam nikakih te ž.v. Mjžnj je, da se bo grof Gjluchcvvjki tudi z italijansko vlado razgovori!, da ne zadene nikjer cb cvire. Peterburške napitnioe ue emitra tudi ,Temps; za n druzega, nego ca zn»k uljudioati dvorov in za „gzla zgovornost* konzervativne diplomacj >. Napitnici eta k večjenan radi tega zanimivi, ker sta sporočili svetu, Ca se ni v politiki nič izprame n lc, da je mir zavarovan. Obisk kneza Ferdinanda pri sultanu zanima sedaj vsi evrersko časrpisje. Dočim se trdi na ji dni strani, da je šel knez svojevoljno v Carigrad zihtfv.t nekaj nevib privoljenj, trdijo drugi, da y. fiel In z na ileljo Rus je, tretji pa, da je moral iti ca poziv eultana. Sultan je baje izvedel, da ima kn«z nukaj neizvedljivih načrtov in te mu je hetel osebno izbiti iz glave. Knez in knegi ija sta se vedla na sultanovem dvtra kakor podanika: po-1 • X\ a sta ba;e celo Eultana reko!! Mir mej Turčijo in Grčijo še doslej ni sklenjen. Kakor nazoanjajo spekulativni ravnatelji cirkuiov v dna in vsdoo .na občoo zahtevale* samo „?e jedno pnditavo", tako sporoča brzojav dan na dan Bz:dr.jo" sejo poelanikov, a mirovni ci kas *eaiar v resnici ne misli m nia Še dolgo pre.iEb.at-. a BVOJiai predstavami. .Times" poroča B«daj iz A en, da so vlasti obvestila Grć'jo s čudno Vestjo: Tarči) a nitca denarja, da bi megla poslati svoj) čtte is Tesalije domov. Ako plača Grčija kot prvi obrok odškodnine jed« milijon funtov, potea bo takoj zaputt i-i T stalijo, sictr pa ne more. Grčija je na to udgjvcnia, da nima denarja, in da si ga tudi sedaj se na more iipoioditi. — V Atenah se tud; m^čao trudijo, d. se izprameni določba glede finančne kontrole. Vlada je poslala radi t*ga po aebao noto a predlogi v Cirigrad. V bližnjih daeh • * 8cide atenska abemica, da se pesvetnje o mirovni pogrdbi, katero so izdelale vlasti. Aio zbornica po-g dre n e sprejme, odstopi ministarstvo. Menelikove predloge o ureditvi meje Abaai-nije m italijanska posesti v Afriki, katere j) priresel polkovnik N ta/..; m, je sprejelo italijansko časopisje — razen .Tribune" — prav ngodno. Manelik prepošča Italiji znatna me:ta ob m rja, in ne sa-b*eva roka, do katerega ee cicrajo sprejeti predlogi. Dotlej naj ostane status 4 10. Tudi načrt trgovinske pr godbe z Abiainijo je dosti povoden «a Italijo. Celjska slavnost Povodom celjskih slavcostij došd so naslednji brzojavni potdravi. (Nekateii so v originalu tako spakadrani, da 1 i megoče mztolaajiti prav,h besed.) Ajdovščina: Napadoik mora pas'i; nsš sveti dom pa vzrasti! — Bralno društvo „Selo" vipavska Beljak: Krepki Vam kličemo: .Na zdar!" Mi ne vdrmo ee nikdar! — K^rctausko eljveneko omizje. Beroun: Nt prej zastava SJave! Na zdar! — Dr. Scheiner. Beroun: Zdrat bud' Sokole, a sini a bude vej elovinaka. — S^koJ. Beroun: Z rodi&lč Jungmanova zdar Vaši slavcoUi! — Zapa Jnngmanova. Beroun: Od ko.'ebky velkeSho apodtola če-akelo Jun^mana volane V;i n tKs hoiy a doTy: Na z Jar! Ne dejme se ! — Sokol Pražwky. Boršt pri Trstu: Presrčni: . Na zdar!* Vam kliče s tlovacskega juga — društvo .Vodnik* — Djlina. Bosanska Gradiška: Č.Iim Sokolom bratski pozdrav; vrlim rodoljubom, v krasni slovenski p* 1»či zbranim, gromoviti: .Živeli!" —Sod-nijski pristav Gustav Anđerlnh. Bovec: Bntko mi ji, da vsled robinske nesreče n sem mogel priti Pozdravite mi toraj vso slovanske brate Sokole najerčneje. Tebi ps, CiljsVi Sokol, kličem oduševljeno: »C/eti, rasti, naroda v slavo in ponos!" — Gabršiek, staros a Goriškega Sokela Bovec: Današaji pomenljivi alavacsti v težavnih časih kliče: „Bratje, ne vdajmo ee!* — Narodna čitalnica v Bovca. Brežice: I* naroda sgrajen za narod, oeta-neš naroda ponos. Živel Cdljski Sokol! — Breški Slovenci. Brao: Sokolstvo 1 Mora*y a ze Šlezeke po-ey a ko sva ku Vasema srdečne pozdravy Btojice jako vy v prvcim rica:h oiml m boje. Na horke pode hfo <>lir- ž *nyju zemf kabine »m oibodla?e kolem pri >- ra Vaseho a včfiae pevLČ že V povede k vitežjtvi v ;a;asa aa Vaši i naši volnoit. Na zdar! — Bulin. Brno: Eši se pod novv-oa p; » > r*- ;a VaHn skuj i bbor najlepši h mu u nlovimkV :i k h n »i-teste as za spravedliva piava utlačovančh > 1o la. Ne dejte se, strjime za Vami! Na zdar I — S> kolska župa Kastislavova. Brno: Ku dnešni alavnosti Vaši bratrskš : BNa rdsr!*—Sokolska jedoota »Tjrš* v Brč.— J os. Ceri*y, jednat«!, dr. Iv vi , starosta Brno: Brat ti z htavi iuo me ta M »ra-. y \t*i z dušo, al y Vas nov v p;a jor dovedl Su spravrd i veaiu vitežst\i! Na zdar' — Zi Sokol brne iBky : dr. Fi*a. Buzet: Zbranim braniteljem narodne pravice kliČeva stoteri: Ž .-m!4 — Inenom hrvatske Čitalnice: pre.lsfdniar Klan, podpredsednik Pero|e«iČ. Celovec: Slovenski vsajemnosti, tdote^ski vztrajnosti, požrtvovalno iti in ogAJeuema h k I skenia poguma, k-žo.g Vas obrani i nadalje živo, narodao čnteč« in navdušene za svetinje naroda, kajti le v navdnšenju za narod in v e'ogi bo naša moč in jedini spas. Slava zbra nim! Na zdar Sokolom! — Vekosla/ L g«t Celovec: Vs-^m slovanskim bratom našim z juga ia severa ter dičnim S.k dom, zbranim pri prelepi sla?nosti vstajeaja in probujenja slovenskega Stsjerjs, kličemo: ,B g Vas krepi in jači v liutem boju zu svetinja teptacega naroda našoga!" Bratje, zjedinimo se, bodimo vedno složni in ne vdajmo se! — Odbor katuliaku-političnega in gospodarskega društva za Slovenca na Kc roškem. Celovec: V duhu radujemo se z Vami. Ž i vel Sokol! — Omizje slovenskih celovških pevcev. Celovec: Vtsjleč se z Vami današnje velike siavnoat, kličemo ni*iun čavarjen .Sokolom* ia vsem zbra.j-.cn : nU:atbesni Ž vio! Na zd.r bratom iz mile naia Oešae iu Hcvatske! Sl/va zavednemu slovenskemu Stajerja ?* — Slovenski klub. Cerknica: Vihraj, s kolska zastava, ti znak slovenske »noči ia iekuinoati. Ž veli slovenski rodo ljubi, zbrani v .Narodnem doma". — Dareaai, Ve ■ hovar, Piš. C11 o 1 i b : Pr. s alpskyih - Mi'., enčžie h!a*y Naš pozdrav zaletiž k Vam, braih mi i; Ten prapor Val j^jž dnes jate posvć .ii, Vin v um bro-ij,: Vzhd ft, det! S a y! Pcvzneste j ž k brodi akleeloa biavu, A sa •'• a vžly ue hlasta k s voh i, kt se s gode po širaem svetn, in če je juaak take novice baš kak „kspneinec", kak Bkapelan* ali <■■ lo kaka .nnna", nas to prav nič ne briga. .Kapucinec* ni aakrosankten, zlasti pa ne, če je navaden lopov. Z.man se trudi »Slovenec", doseči za dnhovništvo neko izjemno stanje; nam in vsem objektivnim listom so vai ljudje jednake častivredni, ako eo pošteni, jednaka sramota pa zadeni nepoštenega kapucinca kakor tudi nepoštenega kapelana! Ako nima .Slovenec" z ničemer drugim p In ti praznih svojih predal, naj nadaljuje evoj najnovejši boj! Mi ne bomo odgovarjali. — i ,Radogo ' ) Opozarjamo na občni zbor društva .R a dogo j", kateri es bo vršil jutri zvečer v mali dveram .Narodnega doma". — (Bioikliški izlet.) Pita se na*: Nekateri člani kluba slov biuiklietov .L.ubljaa"", pnrete v nede'jo dne 15. t. m. izlet v Stari trg pri Loža. Vsak I j u ) 11. * nnki in zunanji član našega kluba je dobrodošel. Do Bedaj se j>h je og'asilo že precejšnje štavilo. Nekaj se ]ib odpelje z jutrajšnjim poštn*m vlakom da R keka. Vzpcred je ta: Odbod iz kavarne .Kropa" ob 5. ari zjutrat; prihod v Staritrg mej 10. in 11. aro d polti hv. Oooladue obel pri g. Pettichetu. OJhod iz S arega trga ob 7»3 nri popolndns. r t do Starega trga je 57 km dolga in pelje ekoa: Rtkek, Cirknicu, G'abovo in Lo*. — Ob 9. nri 59 min. zvečer se more vrniti s . I' • uu 1 m" iz R«keka v Lj'bljno. — (Tukajšnji botanični vrt) je bil po pred lanskem potrte 1 mučno pošk< dov&n, zlasti pa vrt-nar a•-• a hišica in okrajai zid, č"gar jugozahodni dol je vrglo takrat v jarek ob ižanski časti, da ms j* « h-.il in ga m .1 ij nadomeščaj) — lesene .planke"! Potres z dne 15. julija letos je zadel obema 1 hj k toroa še v« •»> poškodbe. Pa: dasi so pri komisijskem ogledu meseca maja izvedenci izrekli sa u nova, da sta hišica in ostali zid tako poškodovana, da ji je že is varnostnih osirov takoj podreti, čeravno je ponulila mestna občica brszplačao toliko in toliko eto kvadratnih sažnjsv potrebnega svota naučni upravi za preme5č*nje tega vrta, in daai-ravno govore vse okolnosti za njega premestitev in izboljšanje, zlasti pa oiiri na pouk srednjih šol ia obeh učiteljišč, puiti naučna uprava raje stati te „planke*, tisto .bajto" v njem ter na okolu ilovnato zidovte nego da bi oskrbela si lepVo napravo! — (Trgovske plahte 1 Pred prodajalnicami in izložbami naših trgovcev, obrtnikov in drngib strank bile so solnč-ne plahte do zdaj po nekod tako nizko obešeae, da niso ovirale le osobaeg* prometa, nego prouzročala še marsikaj dru-, h na prilik. Vsem tem navadam sklenil je priti mestni magistrat — opozorjen po listih na ta nedestat^k, — »edej v okom in izdal je imenovanim ukaz. da imajo obesiti v prihodnje svoje plahte najmanj 2 m 30 cm, račnaiti najvišje mesto trotoara, visoko od tlaka, vse druge preproge pa, ki so nižin na straneh obešene, je kratko malo odstraniti. Temu ukaza imajo stranke ustreči najdalje v 14 dneh. — (Dovažanje Btavbenega materijala na Trnovskem pristanu in škropljenje oest in ulic) Piše se nam: Od ranega jutra pa do posne noči vrste se vozovi sem in tie po teh cestah ob Ljubljanici, naloženi z raznim materijalom, deloma pa prazni, vsled čssar ni čuda, da je ondu na psd visoko prahu A vkliub tem se drugod obilo škropi, po Krakovskem, Trnovskem pristana ia obiižji pa prav ni č! — (Brzojavna postaja) se je otvorila v V od mata pri Lubljani dne 12. t. m — (Nepreviden bioiklist) povozil je včeraj zvečer na Dunajski cesti 10 let staro deklico Igrano Orehek, katera je bila na obeh rokah poškodovana. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. avgaata kaže, da je bilo novorojencev 22 (=32T>7 o/jo), umrlih 18 (=26 73°/oo), mej njimi so umrli za došljivim kašljem 1, za jetiko 3, za želodčnim katarom 2, vsled mrtvonda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 'o Mej njimi je bilo tujcev 12 (=21-7%), iz zavo-^v 13 (=72 2 0/a). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za fikarlatico 1, sa tifuzom 1, za dnšljivim kašljem 3, za vratico 2 osebi. — (Lovro Verbič i ) Vncči mej sredo in četrtkom ie umrl v Borovnici v visoki starosti gosp. Lovro Verbič, po domače Figur, občeznani in spoštovani posestnik. Pokojnik je bil vrl rodoljub, poštenjak in velđsimpatičen mež, podpiral je rad narodne naprave in bil je dobrotnik revežev. Svojo rodbino je vzgojil v narodnem duhu. Bil je zvest naročnik nagega lista in zvest pristaš narodne etranke. Tudi sedaj 89 je spomnil narodne stvari ia volil draibi sv. Cirila in Met >da 2C0 gld., ,Narodnemu dona" p« 100 g'd. Bodi vrlemu moža blag spomin ! — (Svarilo za izseljence v Ameriko) V Z,edinjenib državah Stvarna Amerike onetojš drnžbe, ki po svojih agtntih v Evropi vabijo posabno kmet«, ki imajo kaj premoženja, da eo izse č, in da ei nakupijo pri teh družbah zemljišča. Ti agenti razpo ciljajo povsod svoje oklice in prosfekte, v katerih na vso moč hvalijo družbina zemj šča. Res je sicer, da so zemljišča cena, da eo tla rodov.tr so jih do krvi pretepali. Ko je prihitela sodna komisija iz M sta, je našla v h i.'ah v.-ie razbito in razmetano. Na tleh ho bile luže češke krvi. Na -eiu tolpe je bil postajni načelnik, ki je, oborožen 8 gorjačo, bujskal barabe na Čehe. Tudi ženske in otrrki ho pretepali in jih vlačili za lase. B Ia je strašna panika. Ubogi ljudje so jokali ia vpili na porroč ter prosili milosti; nekateri BO zlezli na strehe. Ko divjaki niso imeli nikogar več, katerega bi pretepali, letih so se pohištva. Po icisti pa eo se poskrili, potem pa zaprli upet le dne Taki prizori so pač možni sumo v deželi H itentetov in Pa-tagoicov, za Avstrijo pa so neizbrisen škandal. Pra:k žopm<---sebao dopustilo Antonu Sfm e n iz Kala za s< dne ekraje pcatojinski, b stnški in soaožešsv. d) Ni c. er. okr glavarstvo v Kima ku da aaj se z darsko - postilo podeli Ignaciju Toaišiiiu u Šmarne zh eoini ;kr-_; kemniŠkij ker je zadostil poitavuim za t-vam e) Na c. kr. okr g^a/arstvu v Novem meeta se je zbornica izrekli, da naj ee podeli zidarsko d pu s t ta Jožtfa Z panen iz Toplic za pol t ški okraj ...in in J 'V' žil Kaštrinn iz Žu/.<-n.ji--rk-i za r b me Zaženpetk, D»or, AjJovich. Mtrnapeč. Trebi je, Dobr&ice, Z gradeč A »brus. Soouka in K-ki, p.i-tem tesarsko dopustilo Jakobu Janoa iz V11 B.uHa<....... 2 , 60 . Jgerska kronska ronta 4 0 ..... 100 , 15 , kvatro-ogerake bančne delnico .... i 53 , 60 s Creditno delnice......... 366 . 50 „ London vista........... 115* , 40 , MemSi-i drl. bankovci sa 100 uv..-a . . 58 , 70 , JO mark............ 11 , 74 „ 10 rVpjakov........... S B 52 p Italijanski bankovci........ 45 , 10 , 1 kr. cekini........... * . t4 Bffifi*ff^rTiaSrmaa^ tij-'ti ' ' *'* >«a«v>'lil Zahvala. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem ki so kakorkoli milo in ljubeznivo negovali prezgodaj umrlega g. profesorja Ivana Vidmarja oh dolgi in mučni bolezni njegovi, vsem, ki so mu tako obilo izkazali zadnjo čast. in vsem, ki so mu odičili krsto s krasnimi venci. Iskrena zahvala bodi za častno spremstvo zlasti častiti m gg. stanovskim tovarišem pokojnikovim in preljubim dijakom njegovim. Iskrena zahvala tudi za vsestransko sočutje. (H98) Žalujoči ostali. Siimoprodii j o w.t\. U nmiHko ima Fiail &XHSbBXL (666-16) v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš stev. 25. Ces. kr. avstrijske državne železnic, Izvod iz voznega reda •*raljav*m.a^» od 1. J"iaja.lja. 1897, Odhod Is Izubijane fjnž. koL). Profra čez Trni*. (962-183) Ob II. ari 6 min. po noći oaobni Tlak t Trhli, Haljah, OeloTea, Franaanateat«, LJnhno ; 6«« 8el«th»l t Anma«, laohl, Omnivlen, Bolnoirrarl, Iicnd-Oaateln, Zeli ob jeseni, Inomoat, Bregeno, Ourih, Oonovn, Pari«, 6ea Kletn-Reinliig t Stejrr, Lino, na Dunaj vi« Ajnataitan — Ob T. ur 5 min. aj titraj oaobni vlak t TrbI*, Pontabel, Beljak, ObIotm, K r« istimi«. 'nttn, iijiihiiu, Dunaj ; 6ea Hclitha! t Rolnograii, daa Klein-Relfling v Steyi»r, Iilnc, Budoje^lce, PlsonJ, Marijine r»rl, Heb, Franoove Tarl, Karlove vari, Prago, Llpako. —Ob 11. url 60 min. dopoladne oaobnl vi-»i t Trbla, Pontahel, RaUak, Celorao, Ljubno, Hrlathal, Danaj. —Ob 4. nrt S min. popolndne oaobnl vlak t Trbi«, Beljak, Oeloreo, Framenafeat«, Ljubno oes Selalhal ▼ Bolnograd, Lend-Oaatein, ZaU ob jaacru, Inomoat, llreReno, Ourih, (Jpiiovo, Pari« ; oaa Kinin Roiliinu v Nleyr, Lino, HnrlejeJ tIc«, PleenJ, Marijino »ar«, Heb, Kranoovo t ar a, Karlore rare, Prajjo, Llpako, Onnaj ria Ajnatatten.—Ob A. nri it min. popoldne oaobnl vlak v Lnace-Htod, (le ob nedeljah in praaniklh.)— Ob 7. uri 46 min. ivimo. oaobni vlak v Leace-Bled. Prog-a v Novo raoito ln v Kočovjo. Ob 6. nri 1K min. ajatraj maaanl Tlak. — Ob IS. uri 66 min. v puladna oaataul Tlak. — Ob 6. nri SO min. aveder metani rlak, Prlkaođ v Idat>l|Miio (jn£. kol.). Prosja Iz Trblla. Ob 6. url ft9 min. ajutraj oaobni vlak ■ Dunaja Tla Amatetton, Bolnoirrada, I.lnoa, Bterra, Smundena, laohl«, Anaaoea, Pariaa, Octinvr Curiha, lir., - .i, Inomoata, Zella ob joaeru , Ljnbna, OaloToa, Boljaka, Francouefeat«. — Ob 7. url 66 min. ajutraj oaobni vi .k ia Leaeo, nioila. — Ob 11. nri 20 min. dopoludi o oaobni tlak a Dnnaja Tla Amatetten. Karlovih varoT, Heba, Marijinih TarcT, PUnja, Budejerio, Solnog-rada. Llnoa, Stojra, Pariaa, Oeneva, Ouriha, Bre^enoa, Inomoata, Zella ob Jeaern, Lond-aaateina, LJubna, OaloToa, Llnca, Pontahla — Ob 4. uri 67 min. popolndne oaobni Tlak a Dunaja, Ljui.i a, Belatttala, Beljaka, OelOToa, Franaonafeate, PonUbla. — Ob S. ari 6 tuli . aTeoer oaobni Tlak a Dunaja Tia Amatetten in Ljubno, le Llpakega, PraK«. Kranoorih vamv Karlovi: vir..v, n. ' :,, Marijinih Taror, Planja, Budejerio, Llnoa, Hteyr», Holno^rada, Beljaka. OaloToa, PonUbla. — Ob 10. url 16 minut /v«, .t oaobni vlak ta LeHLc-l ■ L. (le ob nedeljah lit praanikih ) Proga ls Novega mesta Ln lz Kooevja. Ob 8. uri 19 min. ajatraj metani vlak. — Ob 3. uri 8S min. yv. l'lit" metani vlak, — Ob 8. url 86 min. arooer metani Tlak. 3dlaod ls Idabllnne (drž. kol.) v K»nitilk. Ob 7. uri 38 min. ajutraj, ob 3. nri 6 min. popolndne, ob S ur* 60 min. avećer, ob 10. uri S6 min. »vooir (Poaleduji vlak le ob na.loija. In praanikih.) Prihod v aU|abl|Mno (drž. kol.) ls Kamnika. Ob 6. nri 66 min. ajutraj, ob 11. uri 8 min. dopoludne, ob 6. nri BO min. avuoor, ob 0. nri 66 min. BTeoec. (Poaleduji Tlak laob nadaljab ln praanikih.) Dva dijaka iz dobre hišo se vzprejuieta v cttisuovniije lu lirano s početkom Šolskega leta 1897/98. Več pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskoga Naroda". _(1173—8) Poštna upraviteljica vzprejme se I. septembra t. 1. v jednem najlepših krajev Savinjske doline. Razmere ugodna, plaću po dogovoru. Oglasila najkasnoje do 25. t. m. — Kraj in naslov pove upravniatvo „Slov. Nar.u. (1184—2; v odliriiera delu mesta, 7. lepim razgledom, s postrežbo, se oddaja ml 15. septembra t. I. v nia|eui. Več pove iz prijaznosti npravnifitvo „Slavonskoga Naroda". (1172—8; Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, želi svojo dosedanjo službe premenitl. (1196) Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". Poletno stanovanje z dvema, event. jedno sobo 8 kuhinjo ali brez nje, odda so po ceni. — Natančneje pove Oton Human v Radovljici. (1192—i; Kapelnik Ne K«'«' za mefito C'ruomelj 11 u Dolenjskem. Mesečna plača 40 gld in četrtina cd zaslužka. Prosilec mora izkazati svoje zmožnosti po spričevalih in ima naznaniti, je-li samte ali oženjen. Zmožen mora biti jednega slovansk^gn jezika. Prošnjo vlagati je 1. NeptvnuUna t. I. pri podpisanem mestnem županstvu. Mestno županstvo v Griiomlji dne* G. avgusta 18'J7. (1178—2) S wla.TX7-eigrer. ^Kuverte * firmo priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Najtecnejša umetna hrana otrokom je, kakor splo&no priznavajo zdravniki, ]i«ip«>ItioiiiH Akroba pr«»nta Frana. GriacoinGlli->ja. I. dunajska otroška redilna moka dobavitelja društva c. kr. drZavnib uradnikov avstrijskih "DuliisO, 1, Kobert Hameilinggasss 1.. "tromim množi nt« Nprieeval lu i»riznalulh plsein. JkffiT- Velika Bkatlja ho kr., majhna 4f) kr. -*a2 (880—181 /.taio-ti pri g. lekainarju H. 9farđetMcla]aeger>ja rpri ?.Utcm orlu" v L.)ubi|aiila l'r