|24| Planinski vestnik | aPRil 2012
N
ekega toplega avgustovskega 
dne se skupaj z Nejcem, 
Urbanom in Luko znajdem 
v letalu na poti v povsem drug svet, 
tokrat pakistanski. Islamabad nas že 
v prvem trenutku objame z islamsko 
kulturo. Svet brez žensk, policijske 
barikade, ramadan, vojaki z mitraljezi 
na ulicah ter neskončno prijazni Paki-
stanci z obveznim sir ob nagovarjanju. 
Vprašanja v stilu "You want some 
more milk tea, sir?"
1
 so nekaj povsem 
običajnega. Kot povprečen evropski 
plezalec, ki je navajen kuhanja teste-
nin ob cesti in spanja na parkiriščih, 
1	 	
Bi	še	malo	čaja	z	mlekom,	gospod?
malce nerodno odvrnem: "Yes, thanks. 
And please don‘t call me sir ."
2
 Prijazni 
Pakistanec odgovori preprosto "Ok, 
sir"
3
 in debata je končana.
Že drugi dan dostopa do baznega 
tabora v dolino Charakusa se telo 
ne strinja z namero o enomesečnem 
bivanju na višini nekaj nad 4000 metri. 
Posledično izraža protest s težkimi 
nogami, divjim dihanjem in glavobo-
lom. Toda ob dohitevanju nosačev v 
starosti od evropskega srednješolca 
do upokojenca, ki brez večjih težav 
ves dan brez hrane in vode (v času 
2	
Ja,	hvala.	In	prosim,	ne	kličite	me	gospod.
3	
Prav,	gospod.
ramadana) nosijo 24 kilogramov težke 
sode, se zdijo lastni občutki v najbolj-
šem primeru pretirani. Življenje na 
višini je resnično drugačen svet.
Z Luko leživa v majhnem rumenem 
šotoru pod Nasser Brakkom. Za akli-
matizacijo smo se dan pred vzponom 
povzpeli na sedlo pod Britansko 
smerjo, prespali ter naslednji dan 
preplezali smer. Sonce pripeka z ne-
znansko močjo. Precej nepredstavlji -
vo za takšno višino. Smer naslednjega 
dne je sestavljena iz enega malce bolj 
strmega raztežaja, enega malce manj 
strmega raztežaja in grebena, po 
katerem plezaš tako gor kot dol. Lah-
kotno plezanje s čudovitimi razgledi.
ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUM
Utrinki s plezanja in iz življenja 
v pakistanskih gorah
Charakusa
Besedilo: David Debeljak

|25|
Večer v baznem taboru. Kuhar Sa-
khawat ponovno pripravi kulinarično 
mojstrovino. Skupaj z Jaqoobom, 
ki mu pomaga pri opravkih, sta 
res dodana vrednost k vzdušju na 
odpravi. Po večerji pogosto zapravi-
mo kakšno uro z igranjem iger. Tarok 
in enka. Pri slednji s polno vnemo so-
deluje tudi Sakhawat. Ob huronskem 
smehu zmaguje ali se s "pištu mater" 
pritožuje nad slabimi kartami. Čas 
in obveznosti se tam zgoraj kažejo v 
povsem drugačni perspektivi.
S srepim pogledom opazujem 
neskončno snežno pobočje nad 
sabo. Za aklimatizacijo hodimo na 
tehnično nezahtevni šestisočak Sulu 
Peak. Ostali so daleč pred mano. Vsak 
korak je naporen, pogovor med glavo 
in nogami. Deset korakov, dihanje, 
deset korakov, dihanje. Spomladi sem 
plezal po počeh v Ameriki, potem sta 
prišla Chamonix s kratkimi dostopi in 
športno plezanje v Franciji. Da noge 
protestirajo, ni nič nenavadnega. 
Morda. Ali pa je preprosto vsaka akli-
matizacija takšna.
Baza v Charakusi je postavljena 
na idilični lokaciji. Ledenik je dovolj 
oddaljen, da ni mraz, tla so ravna, 
mimo šotora tečejo potoki in okolica 
je posejana z odličnimi balvani. 
V Charakusi so poleg naše odprave 
še Američani Kayle, Hayden in Kelly 
ter norveška odprava. Mednarodno 
druženje poteka v obliki šahiranja, ve-
černih druženj in skupnega plezanja 
balvanov. Ob ogromnem balvanskem 
potencialu in vedno motiviranem 
Haydnu prsti dobijo primerno dozo 
treninga moči na teden. Pri balvanih, 
daljših od petih gibov, nas zaradi 
redkega zraka že pošteno navija, tako 
da je poskrbljeno tudi za vzdržljivost. 
Plezalna zadovoljenost je torej 
zagotovljena.
Kilometri pod nogami se nabirajo z 
vzponi, prenosom opreme in ogledi 
sten. V tem pogledu Urban nima 
konkurence. Ob nekem ogledu levo 
od Hassan Peaka v smeri Link Sara 
odkrije lepo steno, prepredeno z 
lednimi trakovi. Nekega jutra se dobro 
otovorjena odpraviva tja. Dostop se 
sprevrže v osemurni marš z nekaj 
plezanja in iskanjem prehodov 
preko ledeniških razpok. Pod steno 
postaviva šotor, se zvlečeva v spalni 
vreči, kuhava in razmišljava o plezanju 
naslednjega dne. Sredi noči jasno 
nebo prekrijejo snežinke. Jutranjo 
dilemo še zmanjšajo plazovi iz bližnjih 
sten. Soglasno spakirava opremo in 
odideva v bazo na dal
4
 in čapatije.
5
Ob vsakem odhodu iz baze nam 
Sakhawat vedno zaželi " summit in 
inšalah"
6
 in nas oskrbi s čapatiji. 
Ko se Nejc in Luka odpravita v K7, 
je podobno. Naslednje dni se vsi, 
še posebej pa Sakhawat, oziramo v 
zahodni steber in iščemo dve piki. 
V lepem sončnem dopoldnevu se 
zasliši navdušeno tuljenje. Dve piki 
nad vršnim serakom. Ob njunem 
4	
Gosta	juha	iz	leče.
5	
Preproste	"palačinke"	iz	moke	in	vode.
6	
Z	božjo	voljo	na	vrh.
Preplezane smeri odprave 
Charakusa 2011:
–  greben v Iqban Wallu nad bazo – 
Nejc Marčič in David Debeljak,
–  Nasser Brakk (5200 m), Britanska 
smer – vsi člani odprave,
–  steber levo od Nasser Brakka, 
ponovitev smeri Marka Prezlja 
(Marko Prezelj, Vince Anderson 
in Steve House so jo preplezali 
leta 2007) z varianto (zgornjih 
300 metrov) – Nejc Marčič in 
Urban Novak,
–  greben desno od Nasser Brakka, 
Grebenska – Luka Stražar in Urban 
Novak,
–  Sulu Peak (5950 m) – vsi člani 
odprave,
–  Beatrice (5800 m) – Nejc Marčič, 
Urban Novak in Luka Stražar,
–  K7 West (~6600 m), Sanjači zlatih 
jam, nova smer – Luka Stražar in 
Nejc Marčič,
–  Iqban Wall, varianta italijansko-
ameriške smeri (plezali Luca 
Maspes, Galen Rowell, Natale 
Villa) – David Debeljak in Urban 
Novak.
povratku so na vrsti šopki cvetja, torta 
in odlično kosilo. Veselje.
Iz baze se odkriva pogled na morje 
granitnih sten z odličnimi počmi. 
Možnosti za nove skalne linije so 
neomejene. Iqban Wall s 500-metrsko 
steno v primerjavi s K7 izgleda minia-
turno, toda zaradi zelo strme stene in 
norih poči me tja vleče že od prvega 
dne. Z Urbanom se lotiva plezanja 
v levem delu stene z očitno linijo. 
V počeh različne širine in strmem 
plezanju me razganja od navdušenja. 
Na vrhu stene z utrujenimi rokami in 
smehom na obrazu občutim globoko 
zadovoljstvo.
Proti koncu odprave nam vreme 
pokaže še bolj mokro plat zgodbe. 
Spomin na tropsko vročino izginja 
ob snežinkah, ki padajo z neba. 
Urban s Kaylom in Haydnom pleza v 
vzhodnem stebru K7, ostali trije člani 
odprave pa odkrivamo svoje filmske, 
veslaške in skakaške sposobnosti. 
Posnamemo zgodbo o Mišologu, na 
turbo maximusu
7
 veslamo po bli-
žnjem ledeniškem jezeru in skačemo 
v vodo z dvojno pirueto. Vsakdanjost 
postane obscena … m
7	
Napihljiva	blazina	za	ležanje.
Nejc Marčič uživa na grebenu Britanske smeri 
v Nasser Brakku. Foto: Urban Novak