GozdVestn 76 (2018) 1 2
Uvodnik
Vedno novi izzivi pri 
mnogonamenskem načrtovanju 
z gozdovi
Z letošnjo prvo številko je revija Gozdarski vestnik z vami 
že 76. leto. Letnik pričenjamo z nekoliko neobičajno tema-
tiko za našo revijo, in sicer s kolesarjenjem v naravnem 
okolju. Športne in turistične aktivnosti v gozdu so vedno 
bolj popularne, a za gozdarje in lastnike gozdov pogosto 
pomenijo nepotreben tujek. Število interesov po izvaja-
nju tovrstnih dejavnosti na prostem se bo še povečalo. 
Med te sodi tudi gorsko kolesarjenje, ki se je v zadnjih 
letih prestavilo z utrjenih gozdnih cest na neutrjene in 
strme gozdne poti. Njihova gradnja oz. uporaba je pri 
nas neurejena in aktualni prispevek osvetljuje glavne 
težave oz. izzive, ki so posledica trenutnega stanja. Naloga 
načrtovalcev in upravljavcev prostora je, da nove želje 
družbe o rabi prostora uredijo v smeri zmanjševanja 
konfliktov med različnimi deležniki in naravo ter hkrati 
odprejo vrata lokalnim skupnostim za nove rekreacij-
sko-turistične možnosti. Pri načrtovanju je nujno tudi 
upoštevanje »naravnih danosti«, med katere vsekakor 
spadajo talne lastnosti, med drugim njihova podvrženost 
za pojav zemeljskih plazov. Razmeroma novo področje, ki 
se pospešeno razvija v okviru gozdarstva, je tudi gozdna 
pedagogika, o kateri je bilo v preteklih številkah že nekaj 
napisanega. Tokrat si lahko preberete razmišljanja, ki so 
bila predstavljena na okrogli mizi predstavnikov z gozdom 
povezanih organizacij.
Decembra 2017 je veter ponovno pustošil po naših goz-
dovih. Najbolj so bili prizadeti gozdovi na Kočevskem 
in Koroškem. Škode so bile velike tudi na Zgornjem 
Gorenjskem ter v občinah Jezersko, Logatec, Cerknica, 
Postojna in Idrija. T ako kot v nedavnih ujmah, je bila tudi 
tokrat najbolj pogosto poškodovana smreka. Ponovno bo 
potrebno čim hitreje počistiti posledice vetroloma in s 
tem zmanjšati možnosti poletne gradacije podlubnikov. 
Pravočasno »pospravljen« les v vetrolomu prevrnjenih 
dreves se po kakovosti ne razlikuje od lesa, ki ga prido-
bimo z rednim posekom. Kljub temu pa se zaradi velike 
količine posekanih dreves trg zasiči, ponudba presega 
povpraševanje in posledično cene lesa padejo. Pri tem se 
vedno znova pojavi vprašanje, zakaj pri nas tako hitimo z 
javnimi objavami ocen škod in s tem predčasno sporočamo 
trgu, da naj odkupne cene padejo?
Dr. Mitja SKUDNIK