Ü a I o I Pffidohiimid, tifili fili inmiidiB so oglasi i ühbä ,ISIAS IARODA“! Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 l_ AS Uprava: Gajeva L Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Velike državne stranke Obljuba Sočanov na Oplenc: Pomembna knjiga v Slovensk' krajini Položaj na trgu za jajca ir perutnino Našička afera St. 83 Izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 23. julija 1935 Rokopisov ne vračamo LetO I Vlada in novi politični zakoni tišadalieitame govora predsednika vlade v Narodni tkupšeini Ko je predsednik vlade zaključil svoja izvajanja o proračunski in davčni politiki vlade, je prešel na pooblastila, ki j ili je vlada zahtevala zase in med drugim dejal: Parlamentarna politična zgodovina uči, da so zlasti po vojni podobna pooblastila vladi — prav pogosta Po parlamentarni praksi in tudi pravni teoriji ne pomeni takšno delegiranje oblasti nič drugega,, kakor da sme vlada v točno določenem vprašanju in v določenem času izdati potrebne ukrepe, med tem ko si parlament še vedno ohrani svojo vrhovno kontrolo. Znana je borba v Zedinjenih državah, znana je tudi borba v Franciji v tem pogledu V obeh državah pa ni bilo govora o posebnih pooblastilih, pa so jih ogromne mase ljudstva vendar sprejele. Če se je to zgodilo, gospodje, v najbolj demokratičnih državah na svetu, zakaj bi tega ne bilo mogoče tudi v naši državi. Neki govorniki so očitali vladi, da »že itak ima ta pooblastila za gospodarske zakone. To že lahko damo. ne moremo pa dati pooblastil za politične zakone«. V Franciji, gospodje, je ministrski svet prejšnji mesec dobil pooblastila, naj z uredbami zaščiti frank, včeraj pa ste, gospodje, lahko čitali, kako izglodajo te uredbe. Ti vladni ukrepi nalagajo, kakor je izjavil sam predsednik francoske vlade, hude žrtve vsemu francoskemu narodu. S temi ukrepi so se povečala celò davčna bremena, kar je bila in je najVršja pravica parlamentov. Če je mogel francoski parlament dovoliti svoji vladi taka pooblastila, brez bojazni, da bi s tem napravil »politični samomor«, potem more tudi naš parlamentarizem to mirne vesti storiti. (Splošno odobravanje, tako je!) Poleg tega pa ne zahtevamo teh pooblastil samo zase, marveč samo taka pooblastila, da skupno z posebnimi odbori narodnega predstavništva sklenemo tri zakone, s katerimi ne bomo zahtevali od svojega ljudstva nobenih novih davščin, niti mn omejevali njegovih državljanskih svoboščin, marveč nasprotno, da pripravimo zakone, ki bodo bolj ustrezali sedanjim željam in sedanjim potrebam našega ljudstva (burno ploskanje pri večini. Vzkliki: Živeli! Tako je!) Sicer pa pridejo tc uredbe z zakonsko močjo po njihovi uveljavitvi še vedno pred parlament, da jih narodna skupščina in senat odobrita in ratificirata. Volilni zakon je pokazal pri preteklih volitvah svojo vrednost, da je ves narod enodušno proti njemu. (Glasovi im levici: O tem smo vsi edini.) lo dejstvo mora kraljevska vlada pri svojem delu upoštevati. Da so lahko volitve v narodno skupščino, pa ne zadošča samo volilni zakon. Z njim sta v najtesnejši zvezi tudi zakon o tisku in zakon o shodili, združenjih in posvetih. Mi smo že uvedli tudi brez teh novih zakonov prostejši režim za tisk. Isto velja za zakon o shodih, združenjih in posvetih. V obeh primerih veljajo sedanji zakoni, toda če hočemo dobiti dobro narodno skupščino, je poleg teh novih zakonov potrebno tudi oblikovanje političnih strank. (Dr. Baričević: To pomeni, da sedanja narodna skupščina ni dobra?) Ta skupščina je dobra, toda boljše je več ko dobro. Gospoda na levici sc je močno zbala, ker misli, da imam volilni mandat v žepu. Nimam ga, nikakor ne! Imam samo delovni mandat! Gospodje, politično borbo ne sme več nositi na svojih ramenih samo politični aparat, da bi se boril za vladne kandidate in proti opoziciji. (Burno ploskanje pri večini.) Bodočo volilno borbo morajo prevzeti v svoje roke na zakonih osnovane Velike državljanske in politične formacije (Tako je!) Ustanavljanje teh velikih strank ne ruši državnega in narodnega edinstva, marveč ga samo okrepi in poglobi. Lani sem se nahajal v Zedinjenih državah Severne Amerike in sem med drugim proučeval vprašanje političnih strank. Zedinjene države Severne Amerike so sestavljene iz velikega števila raznih narodnosti, plemen, jezikov in veroizpovedi, Na ogromnem ozemlju, ki je večje od vse Evrope, živi sedaj 125 milijonov ljudi. Kaj pa je tam najbolj pospešilo nacionalno in državno edinstvo? To je sistem dveh velikih strank, ki si menjaje sledila na oblasti in ki obsegata vse državno ozemlje in imata v svojih vrstah pripadnike vseh ver, vseh profesij in vseh narodnosti. Če bi tega ne bilo v Ameriki, potem bi bil njegov parlamentarizem podoben parlamentarizmu predvojne Avstrije, kjer je imela vsaka narodnost in vsaka pokrajina svoje politične skupine. Z drugimi besedami, tak parlamentarizem bi bil orodje, ki bi gnal državo v propast. Gospodje! To sem slišal in videl v Ameriki, to pa mi je še bolj potrdilo pravilnost tiste določbe naše ustave, ki pravi, da »ne more biti združevanja na verski, plemenski ali regionalni osnovi« (Splošno in dolgotrajno odobravanje.) Dr. Janko Baričević: Kaj pa pravita gospoda dr. Korošec in dr. Spaho. Predsednik vlade dr. Stojadinović: Notranji minister g. dr. Korošec in prometni minister g. dr. Spaho popolnoma soglašati s tem, kar tu govorim. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.) Predsednik vlade govori v imenu vse kraljevske vlade. Kraljevska vlada je prepričana, da samo velike stranke lahko ustrezajo svojemu namenu in da samo velike stranke lahko koristijo naši državi in našemu narodu. (Splošno odobravanje: Tako je!) Ko vlada upošteva ustanavljanje velikih političnih strank, ne želi, da bi sama posegala v posel ustanavljanja teh strank. Nikakor ne želimo ustvarjati strank od zgoraj. Prepuščamo ljudstvu samemu, prepuščamo vam političnim možem iz ljudstva, da se tega posla lotite tako. kakor boste sami smatrali za primerno. Razume se. vse v mejah zakonov. (Dolgotrajno odobravanje.) Tako bo vlada najbolje ustregla svoji nalogi, ki ■predstavlja v notranji politiki željo za razžiritev osnove, na kateri počiva avtoriteta države, željo za pomiritev in 'sprostitev in združitvijo vseh konstruktivnih sil ljudstva za dobrobit in napredek kraljevine Jugoslavije. (Živahno odobravanje.) Za sprejem teh zakonov pa potrebuje kraljevska vlada nekaj časa, predvsem pa je tudi tu potrebno politično premirje v državi. Ni dvoma, da so na žalost med nami elementi, ki si državne konsolidacije ne žele. Ni dvoma, da se najdejo tudi taki elementi, ki skušajo vsako javno manifestacijo izpremeniti v nered. (Tako je!) Toda ogromna večina našega ljudstva, tako tista, ki je zastopana v narodni skupščini, kakor tudi tista, ki je zastopana v opoziciji izven parlamenta, uvideva razloge in koristi od razvoja, ki naj Jugoslavijo popelje v boljšo bodočnost. (Splošno odobravanje tako je!) Zakoni se morajo spoštovati Imamo zakone, ki jih je treba izpremeniti in ki jih hočemo izpremeniti, v duhu in po željah ljudstva. Toda, dokler ti zakoni veljajo, in dokler se rednim potom ne izpremene, pa jih morajo vsi brez izjeme spoštovati! Avtoriteta oblasti mora obstojati v vsaki državi. Vreme v naši državi dne 22.7.1935. Kraj Baro- meter Temperatura Pad»-vine v m/m najnlžja najvišja 765.0 14 18 0.4 765.0 14 25 764.9 18 28 1.0 763.6 19 33 — 763.2 18 18 — 760.2 16 37 — 757.5 24 34 766.9 22 — — . 769.6 20 ' — — Ljubljana Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo Skoplje . Split . . Kotor . . Rab . . . Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved NOVI SAD, 22. julija. Pretežno jasno po vsej državi, mogoče mestoma kratke nevihte. Tem peratura se bo zvišala. DUNAJ, 22. julija. Danes še deževno, jutri malo manj oblačno, nekoliko topleje. Zakonitost bo vlada čuvala z vsemi sredstvi Vlada zato ne bo kolebala niti pred najostrejšimi ukrepi, če bo treba ohraniti in očuvati to avtoriteto. (Splošne odobravanje.) To je najbrž treba reči. ravno v sedanji naši na novo uvedeni svobodoumnejši dobi in pa zato, da ne bi bilo razočaranja na kakršnikoli strani. Delo kraljevske vlade, ki naj sprosti pomiri in normalizira naše razmere, ji naletelo v vseh krajih in v vseh slojih našega ljudstva na popolno razumeva nje. Ni dvoma, da bo to rodilo koristi za vse. Discipliniran narod ima pravico da pričakuje svobode v najširšem obsegu: Če pa te avtodiscipline ne bo, če ne bo pravilnega razumevanja svobode, ki jo je vlada že v izdatni meri dala, pač ne bomo mogli nositi odgovornosti, če proces normaliziranja ne bo krenil v tisto smer, in s takim tempom, kakor ga vlada v resnici iskreno želi. Zato pozi--am vse tiste, ki sebe nazivajo prijatelje reda in napredka, ki sebe imenujejo prijatelje svobode, naj nas s svojim ravnanjem in zadržanjem podprejo, da . bomo lahko krenili kmalu na pot, ki naj Jtigosia-ij- popelje v lepšo in boljšo bodočnost (splošno dobravunje). Proračun sprejet z 218 glasovi, proti 1 glas Udeležba je bila v skupščini pičla — Kljub utrujenosti šobili poslanci precej bojeviti Proračun v skupščini je bil sprejet ob napovedani uri BEOGRAD, 22. julija, b. Danes ob 8.30 se je plenarna seja Narodne skupščine nadaljevala, s podrobno debato o proračunih posameznih ministrstev. Ker mora iti predlog zakona o dvanajstinah v razpravo v senat, je predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič javil, da se bo razprava v po-edihostih končala že nocoj ob 20. ter pozval poslance, da naj bodo v svojih govorih čim krajši. Zato je bita današnja seja permanentna, ter brez opoldanskega odmora. Ker so bili poslane^ že od včerajšnjega zasedanja zelo utrujeni, je na današnji seji prisostvovalo komaj tretjina poslancev, tako da je pri glasovanju pri posameznih postavkah bil komaj dosežen kvorum, ki ga zahteva skupščinski poslovnik in je nazadnje opozicija tudi ta kvorum osporovala. Razprava je potekala ves dan zelo burno. Med govorom poslanca Dimi-trijeviča, ki je govoril o proračunu ministrstva zunanjih dei, je moral podpredsed-nik dr; Markič, ki je ta čas vodil sejo, za nekaj časa sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi se je nemir ponovil. Bilo je vloženih tudi nekaj interpelacij na resorna ministrstva, in bila je zahtevana nujnost, ki pa jo je minister financ odbil, vendar pa je bila nujnost predloga poslanca Doseviča sprejeta, in sicer pomotoma, ker poslanci niso razumeli stavljenega predloga. Nato je govoril nar. poslanec Vukičevič, za njim pa poslanec Jurij Dordjevič o našički aferi in je detajliral včerajšnij govor predsednika vlade. Izjavil je, da je manjšina v svoji kritiki zelo objektivna ter vztrajal pri svoji trditvi, da je proračun luksuriozen. Večja debata se je razvila pri ministrstvu prosvete, zlasti glede osnovnega šolstva, za katerega se vse premalo žrtvuje, med tem ko se preveč daje za srednje in visoko šolstvo. Agrarna država ne rabi tako razvitega srednjega in visokega šolstva. Poslanec Štefan Simič predlaga, da bi diplomirani filozofi delali na univerzah v državi, in sicer v do-sedanjh univerzitetni! mestih, univerzitetska mesta naj bi obsegala samo po par fakultet: Beograd tri, Zagreb in Ljubljana pa po dve fakulteti. Pri proračunu vojske in mornarice je poslanec Žarko Tomaše-vič predlagal v imenu kluba skupščinske večine, da se ta proračun sprejme z aklamacijo in to je bilo tudi sprejeto z burnim odobravanjem. K proračunu ministrstva notranjih del je govoril poslanec Vaailje Trbič. K proračunu finančnega ministrstva pa se je oglasil poslanec Voja Lazič, za njim pa poslanec Kabalin. Predsednik skupščine Stevan Čirič je izjavil, da ga je obvestil predsednik kluba skupščinske večine, da so se poslanci tega kluba odrekli besede in da ima tudi od Jugoslovanskega kluba zagotovilo, da se ne bodo oglasili k besedi njegovi poslanci, ker hoče vsekakor razpravo ob 20. Govorila sta samo še poslanec Baričevič in Voja Djordjevič, ter z ozirom na poslovnik protestirala proti takšnemu postopanju. Predsednik Stevan Čirič je ponovno opominjal in klical k redu. Med tem je prišel v zbornico predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinović, ki je opozarjal na zagrebške dogodke, ki so se dogodili včeraj in danes, ter apeliral na poslance, da je treba postaviti red in mir v državi. Inž. V oja Djordjevič je govoril o gospodarskih razmerah in je bil med svojim govorom često prekinjen od večine. Misija novega abesinskega poslanika v Londonu Abesiniia bo uradno zahtevala zaporo Sueškega prekopa иаи«шшишмши11мш^ m г viiif i 11И1иииккј№ми8инвввднизкв^нм1 Pred važnimi odložitvami angleške vlade — itaiiianski tisk ie sprožil zdai kampanio proti Japonski Velika patriotska zborovania v Abesmiii Zbornice se je polastila velika razdraženost, in debata se je nadaljevala v napetem ozračju. Govoril je še predsednik vlade, ki je reagiral na izvajanje poslanca Baričeviča, nakar se je prešlo na glasova- > nje in tako je bil proračunski predlog izglasovan z večino 218 glasov proti 1. S tem je bila proračunska razprava zaključena. Proračun gre sedaj v senat in predsednik Čirič je napovedal, da bo prihodnja seja sklicana pismeno. Politični utrinki Kakšen bo novi volilni zakon ? Od treh novih političnih zakonov, za katera je dobila vlada pooblastilo, se politična javnost posebno zanima za volilni zakon. Mnenja so sicer deljena, v eni točki pa se strinjajo vsi, da namreč mora novi volilni zakon zopet uvesti tajne volitve, ki jih z novim zakonom torej na vsak način dobimo. Sicer pa se vodi glavna debata, če naj se voli po okrajih ali po listah. Nekateri hrvatski listi pravijo, da so Hrvati glede tega vprašanja manj zainteresirani, ker bo hrvatski narod kompaktno volil dr. Mačka, pa naj se glasuje po okrajih ali po listah. Nekateri vladni pristaši pa odločno zahtevajo, da smejo tudi po novem volilnem zakonu biti dovoljene samo državne liste, to je liste, ki imajo vsaj v večini okrajev v dr/.avi svoje kandidate. Vse kaže, da se tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič nagiba na to stran, ker je v svojem nedeljskem govoru v skupščini zagovarjal ustanovitev velikih strank, ki nimajo plemenskega, verskega ali pokrajinskega obeležja. Ostro pa se je izjavil proti volitvam po okrajih na shodu v Kruševcu Ljuba Davidovič, ker da volitev po okrajih onemogoča manjšini zastopstvo, Ljuba Davidovič pa odločno zahteva, da se manjšini omogoči zastopstvo v skupščini. Zato je za proporcionalni volilni sistem. Najbolj pa je razburil predlog, da se voli po okrajih, naše »Jutro«, ki pač čuti, da so njegovi ljudje tako dobro zasidrani med narodom, da ne bi dobili niti enega mandata, če bi se volilo po okrajih. Ni izključeno, da bodo baš zaradi tega pristaši dr. Korošca za volilni sistem po okrajih. Ali bo obnovl jena Hrvatska pučka stranka? V svojem znanem govoru v Splitu je dr. Laza Markovič med drugim dejal, da bodo radikali skušali pritegniti v svojo zajednico vsaj eno hrvaško stranko in da bo ta stranka najbrže bivša Hrvatska pučka stranka, ki je bila vedno v dobrih odnosa jih z dr. Korošcem. Proti temu poskusu je precej ostro nastopil neki g. dr. T. 1. v »Obzoru«, ki pravi med drugim: Hrvatska pučka stranka je imela med Hrvati zelo malo pristašev. Leta 1929. je dobila en sam mandat in to samo zaradi ugleda dr. Dulibiča in agitacije dalmatinskih frančiškanov. Edini mandat stranke pa je zadržal za sebe Stjepan Barič, ki je tudi po junijskih dogodkih ostal v Koroščevem klubu, čeprav je vodstvo stranke sklenilo, da mora izstopiti. S tem je bila stranka med Hrvati pokopana. Mnogi ugledni pristaši stranke pa so izjavili, da nadaljnji obstoj te stranke katoliški misli bolj škoduje kakor koristi. Res pa je, da se opaža v zadnjem času med hrvatskimi katoliki živahno gibanje, ki se opira na katoliške verske in kulturne organizacije. Zlasti mladinska organizacija križarskih bratstev, ki so nekaki nasledniki Orlov, kaže veliko živahnost. Toda vse te organizacije so čisto nepolitične in vsi njih člani so se odločno izrekli za dr. Mačka ter tudi na zadnjih volitvah prav krepko pomagali dr. Mačku. Kakor hitro bi se te organizacije ločile od dr. Mačka ali se celo proti njemu izrekle, bi tudi propadle. Sploh pa je obstoj posebne katoliške stranke med Hrvati nemogoč in to spoznavajo tudi mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so odločno proti temu, da bi katerakoli stranka monopolizirala za sebe katolištvo. Posebno pa ne gre tak monopol majhni in malo pomembni stranki, kakor bi bila obnovljena Hrvatska pučka stranka. Če torej hoče dr. Markovič dobiti v svojo zajednico tudi katero hrvatsko stranko, potem mu s Hrvatsko pučko stranko prav gotovo ne bo pomagano. LONDON, 22. julija. W. »Daily Express« je objavil danes intervju svojega urednika, kateremu ga je dovolil novi abesinski poslanik v Londonu. Poslanik je med drugim izjavil, da se je Abesinija v zadnjem rasu dobro oborožila s puškami, strojnicami in gorskimi ter poljskimi lopovi. Vlada je nakupila tudi večje število protiletalskih topov. Kakor poročajo listi ima novi abesinski poslanik v Londonu nalogo izposlovati pri angleških denarnih zavodih posojilo v znesku 2 milijonov funtov šterlingov. Novinarjem je dejal, da potrebuje Abesinija ta denar ne toliko za svojo obrambo proti Italiji, kakor za organizacijo intenzivnejše eksploatacije svojih rudnikov. Če bi ne bilo mogoče zbrati ves potrebni denar v l-iondonn, se bo abesinska vlada obrnila na ameriškega bančnika Morgana, ki se baš te dni mudi v Londonu. V primeru vojne z Italijo bo abesinski poslali "k uradno zahteval od angleške vlade, da odredi zaporo Sueškega kanala. Anglija je bila od vsega početka na strani Abesinije Zanimiva izjava italijanskega državnika PARIZ, 22. julija, r. »Jour« je objavil zanimivo izjavo nekega bivšega italijanskega kolonialnega ministra, ki ga namenoma ne imenuje, o italijansko-abesinskem sporu. Italijanski državnik je njegovemu dopisniku med drugim dejal, da se Abesinija v svojem odporu proti Italiji naslanja na angleško politiko, ki je bila že od vsega početka na njeni strani. Italija bi bila srečna, ko bi se mogel spor mirno likvidirati. Toda Italija se na drugi strani tudi ne boji vojne in ne sprejme kompromisa, ki ne bi odgovarjal njenemu dostojanstvu. Svet se ne sme čuditi, da se Italija ne plaši pred nobeno re- V dvorani kavarne Balkan v Skopiju je imel v nedeljo dr. Hodžera precej dobro obiskano konferenco, na kateri je najprej poročal o nastanku vlade dr. Stojadinoviča, nato pa govoril o sedanji politični situaciji ter med drugim dejal: Ni res, da je dr. Maček proti-državen, temveč on zastopa le drugačno stališče o notranji ureditvi države. Njegova sila ho padla, ko ho prišel pred volilee z natančno izdelanim programom. Potem ne bo imel niti 300.000 glasov, ker narod se ne bo soglasil z njegovim programom, pa čeprav ta ni proti-državen. Glede federacije, je dejal Ho-žera, da bi bila ta nesreča za narod. Mnogo bolj važna ko federacijo so za narod gospodarska vprašanja in zato je treba te predvsem rešiti. Kaj zahtevajo voditelji opozicije V nedeljo je priredila združena opozicija celo vrsto shodov, od katerih so nekateri dobro uspeli, drugi pa se ponesrečili, kakor nameravani shod g. Vil-dera v Splitu, kateremu so shod onemogočili poslušalci. Na drugem mestu poročamo, da je na shodu v Kruševcu zahteval Ljnba Davidovič proporcionalni volilni red in tajno glasovanje. Njegov prijatelj Milan G rol je govoril v Šabcu ter bil mnogo bolj radikalen. Med drugim je dejal, da izhajajo vse težave iz nerešenega hrvatskoga vprašanja. Za rešitev tega vprašanja so najbolj poklicani demokrati in zemljoradniku Nato je v zelo ostrih izrazih govoril ter dejal, da so njih sest let s pestmi prepričevali, sedaj pa morajo oni pokazati pesti. Trgovinska pogajanja z Grčijo na Bledu BEOGRAD, 22. julija. Pogajanja za revizijo trgovinske in kompenzacijske pogodbe z Grčijo se bodo začela 25. t. m. na Bledu. Grško odposlanstvo prispe v Beograd 23. t. m. zvečer. Na čelu grškega odposlanstva je g. Argiropulos, ravnatelj oddelka za pogodbe v grškem zunanjem ministrstvu, člani pa so g. Kirjakopulos, ravnatelj grške Narodne banke, g. Mann, šel odseka v ministrstvu za narodno gospodarstvo, g. States, ravnatelj avtokluba in g. Kijerokos, trgovinski svetnik grškega poslaništva. V naši delegaciji so: g. Sava Obradović, šef odseka za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino in industrijo, kot vodja odposlanstva, g. Bora Milutinovič, načelnik kmetijskega ministrstva, Borislav Nikolič, svetnik ministrstva za gozdove in rudnike, Dušan Dajčič, tajnik zunanjegp perkusijo, ki bi jo lahko izzvala vojna v Vzhodni Airiki. Nič ni čudnega, če so sedaj konservativni oni, ki imajo v Afriki in drugod po svetu bogate kolonije. Tudi Italija bo postala konservativna, ko bo vsaj nekaj dobila. Pred najvažnejšo odločitvijo angleške vlade LONDON, 22. julija. AA. Na svoji današnji seji bo vlada znova razpravljala o italijansko-abesinskem sporu. »Daily Telegraph« napoveduje, da namerava končno precizirati svoje stališče zlasti za primer, da bi bilo nemogoče poravnati vzhodno-afriško afero. Tej odločitvi pripisuje list velik pomen in pravi, da je morda od leta 1914. do danes najvažnejša, kar jih je napravila angleška vlada. Bivši turški oficirji za abesinsko armado JERUZALEM, 22. julija. Listi poročajo, da se je večje število bivših turških oficirjev iz Palestine in Transjordanije prijavilo abesinskemu konzulatu, da bi jih najel za abesinsko vojsko. Oficirji so pripravljeni odpotovati v Abesinijo na lastne stroške. O »mračnih barbarskih nagonih« Japonske in Abesinije BERLIN, 22. julija. DNB poroča iz Rima: Veliko pozornost je v tukajšnjih krogih vzbudila dila vest, da se je japonska vlada, čeprav je japonski posl. v Rimu dal že več izjav o nevtralnosti, postavlja na popolnoma drugo stališče in da zagovarja v italijansko-abesinskem sporu abesinsko stran. Zato govore javno o Japonski kot o sovražniku Italije. Zadržanje uradne Japonske smatrajo za »brezprimerno vetrnjaštvo«. Ni. Vel. krali Peter II na ribiem lovu Ljubljana, 22. julija. Pretekli petek ob 12.15 je prispel v spremstvu direktorja dvornih lovišč inž. Dimnika na Fužine Nj. Vel. kralj Peter II., kjer je stopil v čoln in začel po Ljubljanici loviti ribe. Vozil se je v čolnu vse od Fužin proti Vevčam in je lov trajal do 17.30. Kopalci, večinoma mladina, so takoj spoznali odličnega lovca ter mu prirejali ovacije. Lov je bil srednje bogat. Po lovu se je kralj z avtom odpeljal skozi Zadvor nazaj proti Ljubljani in dalje na Bled. Namestnik dr. Auerja BEOGRAD, 22. julija. Za namestnika pravosodnega ministra dr. Auerja je določen minister za gozdove in rudnike Ignat Stepanovič. ministrstva, Višeslav Prinčič, višji tajnik finančnega ministrstva kot člani in dr. Slobodan Karič, tajnik ministrstva za trgovino in industrijo kot tajnik odposlanstva. Med razpravo o tujskem prometu bo našemu odposlanstvu prideljen tudi strokovnjak za tujski promet, če pa pogajanja o plačilnem prometu ne bodo ločena, se našemu poslanstvu pridruži še predstavnik Narodne banke. Dr. Kramerjevi poslanci ustanavljajo lasten klub BEOGRAD, 22. julija, b. Voja Lazič, vodja zemljoradnikov, je sklical sestanek svojih ožjih somišljenikov, z nalogo, da osnuje svoj klub v najkrajšem času. Ravno tako se ntisli ustanoviti tudi nezavršen Jugoslovanski klub, kateremu ho predsedoval Milan Božič, podpredsednik pa bo Franjo Horvat, tajnik pa Ivan Prekoršek, ki bo družil vse dr. Kramerjeve poslance, ne bo se Opredelil niti za Jevtiča, niti za Stojadinoviča. Ogromen morski volk v Ljubljani Davi so ob 6. pripeljali s tovornim avtomobilom po Dolenjski cesti v Ljubljano veliko morsko pošast morskega volka, ki so ga ujeli ribiči v zalivu Lukovo v Hrvatskem Primorju. Že dalj časa so ribiči opažali, kako razsaja v zalivu velika morska zver, ki napravlja ogromnb škodo. V četrtek pa so riuiči volku spet nastavili mrežo, v katero se je le vjel. Napravil jim je za 30.000 Din škode, ko jim je raztrgal mrežo. Veliko zver so morali pobiti s sekirami. Seveda bodo ribici za nenavaden plen bogato nagrajeni z nagrado 25.000 Din. Samega volka pa je kupil veletrgovec z ribami g. Ivo Dujmovič za 30.000 Din. Trup so preparirali in namazali s formalinom, tako da so volka lahko razstavili tudi v Ljubljani na velesejmu. Morski volk je naravnost ogromen : dolg je okoli 7 m. Sam rep meri nad en meter. Tehta pa okrog dve in pol toni. Morski volk spada v vrsto Char Carodon-Rondoletti in je samica. Ljubljančani imajo priliko, da si za vstopnino 2 Din zver natančneje ogledajo. Razstavljena bo le nekaj dni. Listi pa pišejo zdaj o Japonski z mnogo hujšo ostrino, kakor nedavno tega proti Veliki Britaniji. »Messagero« pravi, da prehaja nesramnost Japonske v pravo vetrnjaštvo. To je tista država, ki je v ugodnem trenutku zapustila Društvo narodov, da bi mogla napasti in zavzeti Mandžurijo in zasužnjiti državo s 40 milijoni ljudi. »Giornale d’Italia« pa misli, da je Japonska zavzela to stališče na pobudo z angleške strani, deloma pa iz prostaškega koristoljubja. List je celo mnenja, da skuša Japonska ustvariti zvezo med rumenim in črnim plemenom, zvezo, ki bi se opirala na mračne barbarske nagone obeli držav. Velike nacionalistične manifestacije v Abesiniji LONDON, 22. julija. A A. »Times« so objavile : davi poročilo iz Addis-A bebe, da se nacionali- ( stične manifestacije v vsej Abesiniji neprestano nadaljujejo. Na raznih patriotskih zborovanjih naglašajo posamezni govorniki popolno slogo ! med kristjani in muslimani v svrho obrambe domovine proti skupnemu sovražniku. Vsi edini v obrambi domovine BERLIN, 22. julija. DNB poroča iz Addis-Abe-be: Včeraj se je vršil v abesinski prestolnici shod, ki ga je sklicalo združenje abesinske mia- t dine. Udeležba je bila ogromna. Govorniki so ■ razlagali, zakaj se mora Abesinija pripraviti in zakaj je vojna z Italijo neizbežna. Zanimivo sliko je nudil govorniški oder, kjer so se drug , za drugim vrstili krščanski in muslimanski duhovniki, za njimi državni uradniki in končno vojaki. Vsi so izjavili, da bodo Abesinci. ki jim njihova domovina živi svobodna že dva tisoč let, branili svojo svobodo ne glede na versko pri-I padnost. Kulturni boi v Nemčiji »Ordre« svari Hitlerja PARIZ, 22. julija, r. »Ordre« je objavil danes daljši članek o verskem boju v Nemčiji ju o naj' novejših odredbah nemške vlade proti politične- mu katolicizmu. Državni kancelar Hitler je že često pokazal, da je dober diplomat. Toda v verskih vprašanjih je očividno neverjetno tesno-gruden. Mar ne pozna nikakega odlomka iz cerkvene zgodovine, ki bi ga prepričal, da je vsak poskus borbe proti katoliški cerkvi obsojen na neuspeh, ker je boj proti katolicizmu enak obupni borbi proti hidri s sedmimi glavami. Borba s katoliško cerkvijo je nesmiselna in napadalec mora neizbežno podleči. O tem se bo tudi Hitler sam kmalu prepričal. Njegov položaj je toliko težji, ker ima proti sebi dve krščanski cerkvi. BERLIN, 22. julija. V vseh katoliških cerkvah so včeraj prečitali članek vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, ki ga je objavil 15. ju- : lija t. I. in ki je v njem obrazložil uradno stališče Vatikana glede protikatoliške akcije nemških oblasti. V nekaterih primerih je policija ; intervenirala, čeprav so duhovniki brali ta članek mesto pridige in so se verniki obnašali zelo disciplinirano in mimo. Hitler popušča? PARIZ, 22. julija. Havas poroča iz Berlina: Po poročilu DNB je novi minister za prosveto ; Hans Karl odšel na tritedenski dopust, da se pripravi za nalogo, ki mu jo je poveril državni kancelar Hitler. Ta dokaj nepričakovani ukrep tolmačijo kot umik nacionalno socialistične vlade v njeni verski politiki. Nemirni imperii Irski revolucionarji ne mirujejo LONDON, 22. julija. AA. V Belfastu je prisl« včeraj popoldne do novih incidentov. V večjeh) spopadu je bil težko ranjen neki protestant, ki je med potjo v bolnico umrl. Ubitih pa je bil« osem ljudi. Proti večeru je bil Belfast podoben velikemu vojnemu taborišču. Sedaj so se pričele tudi v svobodni Irski po'! javljati prve reakcije na dogodke v Ulsterjju. ^ Momigliano blizu ulstrske meje so množice katoličanov zažgale tri protestantske cerkve h1 opustošile stanovanja vseh tamkajšnjih prot«' stantov. V Limerieku je množica demonstrant«! opustošila šest trgovin, o katerih se je zvedel»! da so bili njihovi lastniki v poslovnih zvezah 1 protestantskimi. Opustošila je tudi domove pr«' testantskih pastorjev. Krvavi spopadi med musliman» in Hindi v Lahom KALKUTA, 22. julija. AA. Nemiri v LahH so včeraj dosegli vrhunec. Prišlo je do im .J spopadov med muslimanskimi demonstranti ’ Hindi. Že v soboto so oddelki angleške vojsk, intervenirali z orožjem. Razvila se je praV|,|„j bitka in je bilo okrog 100 ljudi ranjenih, •». njimi 50 angleških in hindujskih organov. ska se je zabarikadirala na najvažnejših strt1 * ških točkah in napeljala bodečo žico okrog t>a kad. Muslimani so vztrajali na svojih položaj in še v noči od sobote na nedeljo se niso umilili. Včeraj dopoldne je prišlo do novih dov in je morala vojska ponovno in ter vetu Dr. Hodžera proti federaciji = Sport = Tour de France Emijsla etapa. Na startu za tifa km dolgo etapo. Nica— Cannes so dirkači z enominutnim molkom počastili spomin malega Cvpede, o katerem smo pisali, da sv je ponesrečit na etapi Aix ■ Grenoble. Sprva njegovo poškodbo niso smatrali za tako nevarno, vendar pa je bila vsa zdravniška umetnost zaman, in je simpatični Španec z.e drugi dan preminul v g re n o belski kliniki. Io je prvi smrtni slučaj v 2fa letih »Toma . Že ves dan. ki je bil v N ivi namenjen počitku, so govorili o predstojeći a ta ki Italijanov. In res! Kmalu po startu je dni signal Tea ni, sledil mu je Gannissi), temu pa še 14 dirkačev, med njimi tudi Areliambaud, Speicher in Belgijci. Italijani diktirajo tempo in Rttozzi' vodi vse dò Gol de Gastillon, In pa prevzame vodstvo Ga m asso, ki mu ves čas ostro sledi R. Maes. Speicher je imel defekt in tako izgubil dragocene 4 minute. V divjem fati kilometerskvm tempu vozi vodilna skupina mimo hotelskih palač, vil ameriških milijonarjev, angleških lordov, skozi dorado internacionale denarja. Za njimi drvijo La-pébie — Morelli. GiancHo- nato pa Speicher, Archambaml - Amberg Gramer. \ Aut dies ima Ruozzi defekt in mora odstopiti. 8 km pred ciljem se nenadoma odtrga Romain Maos in njegova verna spremljevalca ( !a m asso in Tenni, nista v stanju, da bi mu prt njegovem divjem spartii sledita. In tako jo zmagal zopet Maes v času 4:24:53, Lh S, Maes, 3. Camttsso, 4. Tonni, 5. l.apébie. fa. Morelli. 7. Ruozzi. 8. Speicher, 0. Areliambaud. Dvanajsta etapa. Proga Caiiiies-^Marseille (l‘>5 km) • je po tekla v znamenju silne utrujenosti, ki so jo čutili dirkači radi divje dirke prejšnjega dne. Že kmalu po startu se jih je lotila apatija ili se tudi niso zmenili, če je ta ali oni zdrvel naprej. Te letargije niso mogli pregnati niti spodbujevalni klici publike, novinarje v in fuukcioifarjev. Tako se tudi ni nihče zganil, ko je pobegnil Merviči, ki je bil pri ITčjus (35 kut) že za 4 minute ‘pred drugimi. Sele tnalo pred Sainte—Maxime (55 km) se zdrami Pćtissicr, ki mu sledi G ra nie r, ostali pa pospešijo tempo šele po ha l.ontle 100.5 km), ko so oapram Mervielu že za 23 minut v zamudi. Že 10 km nato |>a se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Tik pred Hyeres je zavozil Merviči z vso silo v z lesom naložen voz, in obležal ves krvav na cesti. Prepeljali io ga v bolnico in zdravniki upajo, da ga »odo ohranili pri življenju. Ostali tlirkači so z grozo sprejeli vest o katastrofi tovariša. Naenkrat jih hoče cela vrsta odstopiti, in ta na najlažji in najpočasnejši etapi ! Di Paco je odstopil, ker se ne »očuti dobro, Lapćihie pravi, da je izčrpan, lit stagn c zaradi cele vrste defektov, A Iva rezu pa sc zdi že vsega dovolj • • • Odstopilo bi jih bilo še več, da jih niso pregovorili zastopniki tiska in pa vodstvo ličke. Medtem je Pčlisier par sto metrov pred ciljem prehitel Grnnierja in zmagal že v drugi ?tapi — za dolžino kolesa v času 6:03:02. 2. 3 ra ni er, 3. Maticlair, 4. S. Maes, 5. Rimoldi. V skupni klasifikaciji vodi še vedno R. Maes s 75:28:00, 2. Ga musso, 3. Speicher, 4. Morelli. V nacionalni klasifikaciji vodi Belgija s 127:22:02. 2. Francija 227:55:44, 3. Italija. 4. Nemčija, 5. Španija. SoKolstvo Spomini na težke čase avstrijskega ptega-•janja. Pred 20 leti je avstrijska policija v Pragi aretirala takratnega starosto ČOS br. Jr. Josipa Scheinerja. Avstrijski policijski orfani so namreč mislili, da bodo z aretacijo »r, dr. Scheiner ja odk rili vse podzemno pro-»agandito delo. ki ga je nacionalno Sokolstvo razvijalo proti Avstriji na frontah in v zalediti. Toda kakšno razočaranje? Niti na stauo-ranju br. dr. Scheinerja. niti v prostorih DOS niso našli ničesar. Ravnotako so mnogo taslišanja uglednih sokolskih funkcionarjev »stala brez uspeha. In zakaj? Predvsem zato, ter je v tistih težkih časih vladala med Sottili velika in prava sokolska zavest. Vsi so »iti namreč prepričani, da gre za biti ali ne »iti, in vsi so vedeli, kje je njih mesto in takšna je »jih dolžnost. Takrat se jo sokolsko bratstvo izkazalo v polni meri in lepoti. f na j večjih nevarnostih in najodločncjših ‘rcnotkih je sokolska misel medsebojne vzajemnosti in Ijitbezni do naroda slavila svoj !l'iumf. seveda tiho. toda s popolnimi in naj-'cčjimi uspehi. Nemci o češkoslovaškem Sokolstvu. -Deu->chc Tui nzi ituug« prinaša v svoji 13. štev. v 'tanku »Telesne vaje in obrambna vzgoja 'Malih« tole o češkoslovaškem Sokolstvu : V Kokolu, ki ga vzdržuje — podpira država (!) 1,1 a CSR na jza nesljivejšo oporo za svoj Osojni cilj. Sokolstvo goji: streljanje, borc-‘le. vojaško službo in država daje vse (!) tu-1 učitelje izmed najboljših častnikov (!). So-0‘ski zleti so velike vojaške parade z ozkim .'Urodnim okvirom (!) Ta Sokol je služil po '•ziij I rauciji pri ustanavljanju novih slo-•anskii, ,|r;av (i,, v Sokolu'je vkoreuinjena e’',1"1.’ ’"a vzgoja v francoskem dnini (!). Res o' no so \onici poučeni o svojih sosedih. Uspehi tekem v nižjem oddelku ČOS. Na Amah elanov nižjega oddelka, ki so bile pre-« Me neddje po — j, ž ah COS je tekmo-x -’l /upali 2.867 tekmovalcev jz 504 dvii-i ' “J 1 x lstali. 50% vseh dosegljivih točk iu; seglo samo 212 tekmovalcev, dočim zna-м1е;кГ0/',,1г‘', °n J,° pri 1037 lekmo- •0«/, ’ tK. ''j t 0 0Pri 801 tekiflovalcu, nad o Pa te doseglo 250 tekmovalcev Obliuba Sočanov na Oplencu Agilno kulturno-tiacionalno. in htima-iiitarno društvo »Sova -matica v Ljubljani je bilo po tragični smrti \ iteskega kralja Aleksandra I. Zedinitvlja med prvimi, ki je na predlog svojega prireditvenega odseka na prvi seji po usodnem 9. oktobru lanskega leta soglasno sklenilo, da v znak najglobljega žalova^ ti j a 6 mesecev ne priredi nobene veselice. da se ustanovi v trajen spomin blagopokojnoga kralja poseben posmitnin-ski sklad za svoje članstvo in da se izvede skupen članski romarski izlet na grob nepozabnega, ljubljenega vladarja na Oplcnae. Sklepi so se tudi izvršili. Prireditveni odsek »Sočec, ki ga vodi tov. Tone Čotar, je takoj organiziral izlet. V posebnem vlaku so se Sočani v soboto 8. junija ob 20.15. uri ob prisrčnem slovesu svojcev in prijateljev poti vodstvom tov. Čotar j-a odpeljali z ljubljanskega glavnega kolodvoru. Romarsko druščino na kraljevo zadnje počivališče so jim delali v vlaku še člani in članice »Narodne strokovne zveze< v Ljubljani, ki sta jih vodila gg. Bučar in Juvan. Romanje je bilo pod pokroviteljstvom g. dr. Dinka Puca, bana Dravske banovine, ki pa radi zadržanosti ni mogel z izletniki. Vendar pa jih je spremil s svojo gospo soprogo rta kolodvor in se od njih prisrčno poslovil. Razpoloženje med izletniki je bilo najboljše. Tudi za morebitno zdravniško pomoč je bilo preskrbljeno, zdi se pa, .da požrtvovalna g. dr. (über in gde. dr. Zajčeva nista imela preveč posla. Za njiju brezplačno požrtvovalnost in vestno skrbnost jima gre posebna zahvala. Zdravi iti čili so vsi potniki zapustili železniške vozove in se presedli v čakajoče avtomobile, s katerimi so po 23 kilometarski poti kmalu pridrdrali na Ople- Pred razpisom del Liubliana Že to je znamenje, tla pri tlakovanj u državne ceste Ljubljana Kran j gre zares, tla je dosedanja Terenska tehnična sekcija za trasiranje dne 1> julija izpremenila svoje ime v Sekcijo za gradnjo državne ceste Ljubljana —Kranj. Delo gre zelo naglo od rok in bo v najkrajšem času razpisana že licitacija zn oddajo tlakovanja skozi Ljubljano. Projekt za cesto skozi Ljubljano že. nekaj tednov čaka v Beogradu v ministrstvu na potrdilo, ki lahko prispe vsak čas. da bo delo razpisano takoj, in sicer v celoti. Nova trasa državne ceste skozi I j ubijano gre od Šentjakobskega mosta po Zoisovi in Aškerčevi ulici na Bleiwcisovo cesto, ki je že tlakovana. Pasti mora še del Jelačinove hiše n a oglu Emonske ceste in Aškerčeve ulice. Mestna občina se že poga ja z. lastnikom, da bo tudi to vprašanje rešeno v najkrajšem časti. Od mostu do Emonske ceste bo cesta tlakovana z drobnimi granitnimi kockami, .dalje pa s trdo litim asfaltom na betonski podlagi. Gestisce- bo povsod K m. vendar pa gre od te širine vse, kar jo čez 6 in na račun mestne občine. Ves proračun za ta odsek s prispevkom mestne občine vred znaša 903.000 dinarjev, seveda brez odkupit Jelačinove hiše. Celovška cesta do mitnice v šiški je žc urejena in tudi deta j li rani proh-hi za odsek od šišenske mitnice pa do Št. Vida je že predložen ministrstvu v odobritev. Proračun^ za ta odsek pa znaša brez odkupa zemljišč in treh hiš 4,721.000 Din. Cestišče bo široko 6 m in tlakovano z. drobnimi granitnimi kockami, ob straneh bo pa po I m širok banket prav do odcepit ceste nad Št. Vitlom s Gnnelje. Vsi ovinki so zravnani tako. da odslej tramvaj na večih krajih ne bo več vozil po cesti. Kjer pa tir električne železnice ostane na cesti, tam pa mora biti tudi cesta za strmo tramvajske proge širša, vendar pa seveda u a račun Maloželezoiške družbe. Tako bo cesta pred remizo preložena v premo črto in bodo morali biti vsi tiri preloženi na levo stran cesti. Tudi komisija za odkupovanje za razširjenje ceste potrebnega sveta je končala svoje delo že prvi teden tega meseca. Le z eno izjemo je z lastniki dosegla sporazum, čeprav je bil marsikdo trdovraten, ker ljudje pač niso mogli ali hoteli izprevideti, kako sv ho z novo cesto, ki bo brez prahu in bo imela izredno povečan promet, povečala ludi vrednost njihovih zemljišč in posestev, t.dino posestnik g. Galič, ki je podpisal pogodbo za dve parceli, se ustavlja odstopiti tri parcele, valutar pa to absolutno ne ho oviralo del Preverjeni smo .da si lastnik ne bo hotel naprtiti nepotrebnih stroškov, ker stvari ne more zavleči s prav nobeno pritožbo. Podreti bo treba tudi tri hiše v Št. Vitlu, namreč na levi strani pred cerkvijo hišo št. 6 Ivana Kremžarja in hišo št. 18 Ivana Arharja, na desni strani za cerkvijo pa hišo št. 27 Antona Bukovca. Odkupnina se je sporazumno določila na skupno vsoto 329.000 za vse tri hiše. /a stranke je pogodba že obvezna, za erar pa šele bo, ko jo odobri ministrstvo za gratlbe. Velike skrbi pa dela ureditev te ceste mestni občini zaradi električne cestne železnice od šišenske mitnice do Št. Vida. Prej namreč ne . bo licitacija razpisana, pretino ne bo urejena tuie. V priznanje »Putnikovi« tujskopro-metni organizaciji je treba povedati, tla smo brez čaka u j a ali nereda nad vse zadovoljni že v dobri pol uri premerili v »Potnikovihг avtobusih pot od železnice do Oplenca. Na skupnem pohodu k svetišču samem nam je prišel naproti g. upravnik kraljevskega dvora, nas ljubeznivo sprejel in pozdravil ter nas spremil v cerkev. S svečami v rokah smo pristopili h kripti. kjer leže zcinski ostanki največjega sina Jugoslavije. Nad njegovim grobom sino se strnili kakor ena sama njegova družina, v naših srcih pa se je znova odprla bolestna; globoka in nczaceljiva rana, iz katere je vrela molitev zveste ljubezni, vsevprek prepletene s trnjem iskrene luge in žalosti. In vsa ta skupna, nedeljena žalost je našla veren izraz v globoko občutenem, , srca vseli navzočih pretresajočem govoru. ki ga je spregovoril g. Čotar. Obljubil je v imenu vseli, da bomo čuvali Jugoslavijo. za katero je dal Veliki kralj : svoje življenje. Po govoru iu poklonitvi venca so se Sočani poslavljali jokaje od groba. Preden pa so odšli, so še prižgali sveče, simboličen prikaz svoje večno žive. plameneče ljubezni do svojega kralja in domovine. S tem je bila poklonitev na lep in dostojen način končana. Pod vodstvom g. upravnika dvora smo si še ogledali Cerkev iti ostale zanimivosti, popoldne pa smo posvetili svoje zanimanje še ogledovanju Topole in Mladenovca. T<> romanje nam je ostalo vsem v neizbrisnem spominu in pietetni obisk na grobu našega Zeci i lùtei ja nam je vlil novih moči ter nove volje za bodoče tlelo y blagor in srečo skupne majke Jugoslavije. za tlakovanie ceste — Krani obveznost Malo železniške družbe na p ra m cestnemu e rar j u. Kot kuriozitet« navajamo idejo, ki se širi po Ljubljani, da nameravajo od remize do Št. Vitla pobrati tračnice iz tal in jih porabiti drugje, češ. tla je ta proga električne železnice itak pasivna. Ka j bi na to dejali lastniki novih poslopij, ki so jih zidali samo zaradi tramvaja, seveda bi pa tudi Spekula ntje z zemljišči »pregovorili svojo besedo. Pisali pa smo že tudi, da se zaradi tramvaja lahko sploh opusti vsa ureditev in tlakovanje ceste do Št. Vida. Ali ni morda nikjer kakih prihrankov kahl rutinskega fonda? Či bi ne bilo težav s tramvajem, bi bila tlela gotovo ž.e razpisana, kar je pač velikega pomena za tako revno stavimo sezono. Tretji odsek ceste ml Št. Vitla tlo Jeperce je tudi na terenu že popolnoma gotov, v treh tetinih bo pa poslan ministrstvu tudi že tle-tajliran projekt. Ny tem odseku je stopita preložitev Metlenskega klanca spet v novo fazo in nastala sta dva popolnoma nova projekta, kjer bo cesta čez železnico šla po mostu. Že odobreni projekt banovine, kjer gre cesta v Mednem na desno, je še jzpremenjett / nadvozom čez železnico. Po tem projektu bo cesta šla tako daleč na desno, da .u; bo samo gostilna, temveč celo tildi žaga ostala na lijeni levi strani, V Mednem bo najbrže trebit odstranili dve gospodarski poslopji, kar pa postane aktualno šele čez mesec dni. ko bo pričela tudi im tej sekciji poslovati odkupna komisija. Tudi Tometov klanec v Medvodah bo od nove cesto dalje, ki pripelje z novega mosta čez Soro še ublažen. Prav tako bo tudi nevarni ovinek na Jcpervi popolnoma zravnan. Tudi na Sorškem polju dobimo prav nepričakovano izpremembo velike ceste, ko čez železnico /grade nadvoz, da ne bo treba več čakati na vlake. Kakih 150 m pred železnico m novim mostom se ho cesta dvignila kakili 5 in pol metra visoko nad železnico, onkraj mosta čez železnico bo pa spet kakih 150 m daleč padala, da pride v svoj nivo. S tem 5 in pol metra visokim mostom dobimo na -Sorškem polju razgledno točko, ki bo potnikom med vožnjo nenadoma odkrila za trenutek \se slikovite lepote Sorškega polja! Ta nadvoz seveda spada že v četrti odsek jeper-ca—Kranj, vendar pa ne pride na vrsto takoj. Kn bo namreč popolnoma gotov projekt odseka Št. Vid—Jepcrca, se bo sekcija najprej lotila detajlnega projekta preložitve Gaštcj-skega klanca, ki je v generalnem projektu že odobrena. Odobrena je varianta, ki gre od Labor pod gaštejskim vrtom in preskoči železnico v najkrajšem loku z nadvozom 18 m širine. Ta varianta jo najboljša in tudi najcenejša. Ko bo gotov tudi ta projekt, bo pa sekcija delala načrte od Gašteja nazaj proti Jeperci. Osebje Sekcije za gradnjo državne ceste L j ubi ja na—Kran j je pomnoženo in pod vodstvom inž. Miklavca dela z vso naglic n, saj je pričetek dela silne važnosti, da ljud je ob cesti pridejo čimprej do zaslužka. Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oalase v našem listu! Pomembna kniiga o Slovenski krajini (Posvečena dr. Dragu Marušiču.) Veseli in otožni obenem postanemo, kadar se spomnimo Prekmurja, ki ga Prekmurci tako lepo pravilno imenujejo Slovensko krajino. Veseli smo, ker je stara slovenska Panonija po tisoč letih spet združena z ostalo Slovenijo, in otožni moramo biti, ker nam je še vedno tako malo znana in skoraj tuja, kakor nekaka pravljična deveta dežela. Edino meša umetnost jo skuša spoznati in naslikati s sliko ter besedo in edino umetnost jo hoče privezati na nas. Domačin Miško Kranjec in tudi Ljubljančan j uš Kozak tor le malokateri drugi so pisali o Slovenski krajini. Naši kom-: poništi in pevci so s pesmijo pohiteli tja, a največ je za Slovensko krajino storila naša umetnostna zgodovina, saj je njene zanimivosti dr, Stele odkril za nas in za druge iu je Društvo za umetnostno zgodovino na posebnem izletu pokazalo svojim elanom tudi pomen in lepoto tamošnje umetnosti. Le malo drugih društev iu organizacij prireja izlete v ta del Slovenije, še manj pa čitamo O šolskih izletih, čeprav že skoraj vsa naša šolska mladina pozna naš Jadran. Iu tudi nič dobrega ne čujemo iz Slovenske krajine, saj n j tli zastopniki v banovinski svet prinašajo le resigli i rane tožbe. Z vsem srcem se nas oklepajo in s hrepenenjem čakajo na nas in -4- čakajo' že polnili petnajst let. Za 15. obletnico, odkar jc Slovenska krajina postala naša, nam j c v Beltincih dal na svetlo krasno knjigo »Slovenska krajina« Vilko Novak, ki je moral knjigo založiti na lastne stroške. Knjigo je posvetil ministru dr. Dragu Marušiču tudi kot bivšemu banu Dravske bauovine. Vsaj to knjigo čitajmo, tla bomo Slovensko krajino, njeno zgodovino in boje za osvoboditev ter njene zanimivosti bolj poznali! Svetozar Ilešič podaja geografski pregled, Avgust Pavel piše o prekmurskih Slovencih, a univ. prof, dr. Milko Kos je sijajno obdelal zgodovino Panonske krajine od naselitve Slovencev do prihoda Madžarov. Dr. France Stele je orisal umetnost, sam Vilko Novak pa slovstveno delo in kulturne stike Prekmurcev s Slovenijo do osvobojenja. Posebno važna je razprava univ. prof. dr. Slaviča o narodnosti in osvoboditvi Prekmurcev, pr; v tako bo pa vir poznejšim zgodvina r jem naše osvoboditve njegova druga razprava o prekmurskih mejah v diplomaciji, kjer opisuje ves svoj.trud. ki ga je na mirovni konferenci z uspehom žrtvoval, tla je Slovenska krajina postala naša. Geopolitik Franjo Baš govori o narodopisnem položaju in Vilko Novak objavlja bibliografijo o njej, da najdemo vse. kar je tiskanega o Slovenski krajini. Na 13 listih so. priložene slike limet nostuo-zgodovinskih znamenitosti in tudi Plečnikova dela. ki jih je napravil za Prekmurje, končno imamo pa tudi zemljevid Slovenske krajine, tako da je v knjigi zbra ho tako-rekoč vse, kar moramo vedeti o tej prelepi naši pokrajini. In ko bomo knjigo predelali, se bomo tudi izpremenili, da Slovenska krajina ne bo več zapuščena in neznana. A. G. Kamnik »Kamničan« je izšel. V Kamniku bo od 3. do 18. avgusta obrtna razstava, združena s »Kamniškim tednom«. Oh tej priliki bo Tujsko prometno društvo izdajalo Kamničana čigar prva številka je že izšla. Kamničan bo prinašal propagandne in informativne članke o vseh problemih kamniškega okraja,' seznanil pa bo tudi čitatelje z razvojem naše obrti v pretekli dobi. ko je bil Kamnik eno izmed prvih tuest na Kranjskem. Prva številka obsega kratek pregled pomena in sporeda prireditev ob obrtni razstavi, dva Zanimiva članka o kamniški zgodovini ia lep prispevek k zgodovini razvoja turistike, v kolikor je v zvezi s Kamniško Bistrico. Kamničana urejuje prof. Alojzij Poterlin-Batog. Požar je imičil v Črni pod sv. Primožem hišo posestnika Ga vij ina. Pogorela je do tal z vsem pohištvom, obleko in živili. Gospodar si je rešil samo golo življenje in še to prav v zadnjem trenutku. *45? ■■ ....11 ----i"——■ ■— ,л "гла- ■ Dnevni do godici X Nacionalna ura. G. Sibc Miličić predava ob 19.30 uri o temi: »Naša dobrovoljska divizija v Rusiji«. Prenos iz Beograda. X Tudi v Ameriki zmagal. Komaj smo objavili vest o uspehu slovenskega fotografskega umetnika Anteta Kor niča na Japonskem, je žc prispelo tudi pismo, da je med zmagovalci tudi v Bostonu. Pismo z veseljem naznanja, da je njegova slika »Za meglenim zastorom«, kakor Kornič imenuje svojo šetjukobsko cerkev v megli, dobila eno od dvanajstih velikih nagrad pri tekmovanju, ki mu je bilo predloženih 3017 fotografskih slik iz vseh krajev sveta. »Čestitamo Vam k odličnosti slike in prilagamo ček za 25 dolarjev, čeprav bo slika objavljena šele v septembrski številki »Ameriške fotografije«. Ker bomo priredili kar dve potujoči razstavi, ki bosta obiskali vse fotografske klube Združenih držav, prosimo še za eno kopijo, za kar Vani bodo zelo hvaležni številni klubi itd.« V drugem pismu pa prireditelji pod predsedstvom mojstra Frapide ja prosijo tudi za podatke k sliki »Solne,na kopel j« s tivolskima labudoma, češ, da je ta slika izbrana za nagrado in reprodukcijo v »Ameriškem fotografskem letniku«. Laskavemu pismu, ki naznanja, da so Američani postavili Kdr-niča med 12 svetovnih prvakov, je priložen tudi ček za 5 angleški funtov. Pismo nam je odlikovanec dal drage volje na razpolago. 'Čestitamo k odlikovanju, ki pomeni najvišje odlikovanje vse slovenske fotografske umetnosti pred najbolj. strogim svetovnim forom. X Poziv gradbenim podjetnikom. Jugoslov,-,češkoslovaška liga v Ljubljani bi mogla posredovati 4 našim akademikom gradbene strdke počitniške prakse na češkoslovaškem pod pogojem, da se najde počitniška praksa za 4 češkoslovaške gradbenike z višjih letnikov. Zato prosimo gradbene podjetnike, ki, bi bili voljni sprejeti za počitniško prakso take akademike, da sporočijo pogoje Jugo-, slov.-češkoslovaški ligi v Ljubljani. Knafljeva ulica 10. X Trdoglavi župan. Že 16. t. m. je Ban Dunavske banovine razrešil dolžnosti župana v Pctrovgradu g. Berberskega. Njegove dolž-nosti pa je poveril mestnemu finančnemu svetniku g. Vladivii. Župan Berberski se pa ni zmenil za razrešitev in s«1 nikakor noce umakniti novemu županu. Pred dnevi je sklical celo sejo mestnega sveta, na kateri je hotel rešiti važna komunalna vprašanja. X Najcenejši čevlji v državi. Čevljarski obrtniki v Novem Pazar ju so se močno organizirali in konkurirajo v cenah celo z. Bato. Letne lahke čevl je dobiš namreč v tem mestu že od 50 do 70 Din. Najboljši trpežni čevlji pa stanejo največ 150 Din. Delovna moč je tu tako poceni in obrtniki se zadovolje s tako majhnim dobičkom, ker vlada v mestu in okolici prav za prav velika revščina. Pred osmimi leti je Novi Pazar imel še 20.000 prebivalcev, danes jih ima le še 11.000, in še ti bijejo trd boj za obstanek. X Spor zaradi cerkve sv. Marka v Beogradu. Spor zaradi cerkve sv. Marka v Beogradu bo naposled zaključen. Trajal je dve leti med cerkveno občino in podjetnikom inž. Smiljaničem, ki je prevzel gradnjo cerkve. Po naredbi notranjega ministra mora namreč inž. Smiljanič takoj izročiti ves inventar cerkvi in nedograjeno cerkev cerkveni občini, ki je gradnjo poverila že drugemu gradbeniku. X Založniki in književniki. V sobotni »Politiki« je odgovoril beograjski založnik Geza 1 Kolin na anketo Politike« o naših književnikih, rekoč da našo narodno knjigo ne more dvigniti ne založnik, ne občinstvo. Književniki in pisatelji sami morajo poskrbeti, da bodo knjige, katere bi radi založili, zanimive iti potrebne širokemu občinstvu. Geza Kolm pravi, da je ,edini književnik Bogdan Priča povedal resnico, ko je v anketi o književnikih izjavil, da prav za prav pisatelji eksploatiralo založnike, v imenu ' nekih obče kulturnih nacionalnih in sličnih interesov. X Jugoslovanska pesem v Monakovem. Neka skupina beograjskih 'iijakov je odšla na potovanje po Nemčiji in je zdaj gost Zveze nemških študentov v Monakoveei. V Monakovem so jih prisrčno sprejeli. I)iiaKÌ so položili venec na grob prvih padlih borcev za nacionalno socialistično kulturno in državno idejo. Ob tej priliki je tllfcdc Branislav Maksimovič imel govor, v katerem je poveličeval delo nacionalno socia-llslDuefn preporoda v Nemčiji. Dijaki so na-s lopi li tudi v radiju in peli jugoslovanske pesei čku»Jljtvos< zn zimo................. LUTZ Ljubljana Dncvea pratika. Torek, 23. julija. Katoličani: Apuli mir, škof, pravoslavni: 10. julija, 45 meč. u. Nik. Dežurne lekarne: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta štev. 18. * Notranji minister dr. Anton Korošec v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je iz Beograda pripeljal z brzovlakom v Ljubljano ob 9.37 notranji minister dr. Anton Korošec, Opravil je v Ljubljani neke osebne zadeve in se odpeljal nato v Bohinj * Nemci kupujejo naš tobak. V Ljubljani se že nekaj dni mudijo zastopniki nemškega tobačnega industrijskega koncerna Reemts-ma in Brinkman zaradi sprejema večjih množin našega žc kupljenega tobaka v listju. Kakor smo izvedeli, se j c zgodilo to prvič po prevratu, da bi nemška tobačna industrija kupovala pri nas tobak. Kaže. da se bo "eniško nakupovanje našega tobaka sčasoma ustalilo, saj velja naš tobak kot eden najboljših in Nememu prav ugaja. * Krasen avtomat za dekoracijo občudujejo potniki že kake tri mesece na našem kolodvoru. Prekrasen je zares, saj kar žari v rdeči barvi svoje bleščeče sc nove obleke, povrhu je pa avtomat tudi sila inteligenten, saj celo po francosko pripoveduje, da bi moral prodajati »billets de quai« ali peron-ske karte. Elegantni kavalir pa s skromnim lističem tudi opozorja, da še ne funkcionira. * Karambol na Marijinem trgu. Včeraj okoli 11. ure je na Marijinem trgu neki nekoliko vinjeni avtoizvošček. zadel v Kunčičev soda-vičarski tovorni avtomobil. Razbitih je bilo le nekaj steklenic, ni pa bilo druge hujše nesreče. Policijski stražnik, ki jo stal^ na Marijinem trgu, je napovedal avtoizvoščku aretacijo, ta pa se je branil, češ da je dovolj, če se samo legitimira. Aretaciji se je pa z vso silo upiral, tako je moral službujoči stražnik s pomočjo drugih stražnikov bojevitega avto-izvoščka s silo in pendrekom ukrotiti. Da ni bilo preveč razburjenja med občinstvom, so spravili avtoizvoščka v Šmalčevo trgovino in poklicali policijski avto, ki je nato avtoizvoščka odpeljal na magistrat v zapore. Nenavadna aretacija je vzbudila med gledalci precej razburjenja. * Univerzo bodo očedili in prenovili. Poslopje našega vseučilišča res ni več sijajno, niti zunaj, še manj pa znotraj, zato smo pa prav veseli, da je banska uprava razpisala licitacijo za obnovo pročelja in druga vzdrževalna dela. Licitacija je pismeno in bo 30. julija ob 11. v prostorih tehničnega oddelka. Maribor •%. Nočna lekarniška služba. V torek imata nočno lekarniško službo Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Savoslova lekarna na Kralja Petra trgu. Kino Union. Od srede dalje prvovrsten film »Ljubimkanje« po romanu A rt h. Schnitzlerja. Občni zbor kovinarjev. V soboto zvečer so imeli pri Povodniku redni občni zbor mariborski kovinarji, ki ga je vodil dolgoletni predsednik g. Kumerc, navzoči pa so bili še obrtni referent dr. Seiikovič, obrtno zadružni nadzornik g. Založnik in zastopnik zbornice za TOL Razpravljalo se je o stanovskih zadevali, posebno o šii,šmar,stvu in prevelikih davčnih bremenili. V rokah pravice. Poročali smo o nekem neziian.cu, ki je izvabil posestniku Francu Mlinariču iz Radencev na spreten način več sto dinarjev. V nedeljo je policija slučajno aretirala 20 letnega trgovskega potnika Gjn-ra Novakoviča, ki je brez dovoljenja igral po gostilnah na harmoniko. Pri zaslišan j u_ pa so ugotovili. 7 taksne tarife se mora plačati taksa za vse trgovske ali druge knjige, ki se po zakonu morajo voditi (blagajniška knjiga, dnevnik, inventar). Če pa hoče trgovec poleg knjig, ki jih je po zakonu: dolžan voditi in za katere je taksa obvezna, voditi še druge knjige, pa hoče, da se mu te knjige potrdi, mora tudi za te knjige plačati takso po T br. 167 taksne tarife. — Izvoz naših konj v Avstrijo. Avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je sporočilo našemu kmetijskemu ministrstvu, da za izdajanje potrdil, o konjih za jahanje, dirkanje in vožnjo ne bo več pristojen jo-ekey-klub na Dunaju, marveč da bo to odslej Dirkalno udruženje avstrijske konjske zveze na Dunaju. «= Kongres trgovskih združenj v Zagrebu se bo vršil 7. in 8. septembra. Razpravljalo se bo o organizaciji in financiranju centralnega predstavništva in strokovnega časopisja, na dnevnem redu pa so poleg poročila centralnega predstavništva še referati o finančno-fiskalni politiki, zadrugah, prodajalnah in velikih trgovskih magacinih, definitivni rešitvi vprašanja kmečkh dolgo, socijalnem zavarovanju in unifikaciji mestnih banovinskih trošarin. = Naše trgovska s Češkoslovnitko. Po podkžft^i češk osme v ak k ega drž. statističnega »ratia je uvozila CSR v prvem polletju 1935 iz Jugoslavije za 139 milijonov Kč blaga napram 64 mil. v istem času lanskega leta. Češkoslovaški uvoz v Jugoslavijo pa se je povečal od 115 mil Kč v prvem polletju 54 tlo 55 kg 455 do 460 Kč. za blago v teži 53 do 54 kg za 1000 kom. v originalnih zabojih po 1440 kom. pa 440 do 450 Kč franko vagon češkoslovaška meja. Zadnji čas se izvaža v Češkoslovaško samo blago sposobno za hladilnice. V šv;co se je izvozilo nekoliko vagonov iz Štajerske in iz Podravine. Kupne cene v Jugoslaviji se gibljejo za blago, ki ne gre skozi obroč od 45 do 50 par za kos, drobnejša ja jca pa se plaču jejo po 35 do 40 par. V Bački se zadnji čas kupuje mnogo blaga za konzerviranje v pločevinastih posodah. Ta jajca brez lupin gredo v dozah po 25 kg v Nemčijo. Živa perutnina se izvaža predvsem v Italijo, k jer se plačujejo kokoši po 3.20 do 3.40 lir. piščanci pa po 4 do 4.10 lir za kg franko Postojna. Nemčija rabi mnogo zaklanega blaga in plačuje piščance po 22.50 do 23.50, za kokoši pa 19 do 20 Din za kg franko Salzburg. Živo blago je za 3 do 4 dinarje pri kilogramu cenejše. V Jugoslaviji so cene v podravskih krajih za kokoši 9 do 10 Din, za piščance 12.50 do 13 Din. V Sremu, Slavoniji, Bački in v Srbiji so cene pri kokoših za 50 par, pri piščancih pa 1 do 1.50 Din nižje. Gosi in race za izvoz sedaj še ne pridejo v poštev. 1934 na 130 mil. Kč v letošnjem prvem polletju. Dočim je izkazovala Jugoslovanska-češkoslovaška trgovska bilanca v prvem polletju 1934 saldo 51 mil. Kč v korist ČSR, izkazuje letos 29 mil. Kč v korist Jugoslavije. Povečanje našega izvoza, ki gre večinoma na račun velikega izvoza pšenice in svinj, ima za posledico znižanje našega klirinškega dolga Češkoslovaški. Kako sc bo trgovska bilanca med nami in ČSR nadalje razvijala, za enkrat še ni mogoče predvidevati. = Postopek pri uvozu električnih žarnic. Carinski oddelek bilančnega ministrstva je odredil vsem carinarnicam, da morajo od vsake uvožene pošiljke električnih žarnic poslati dva vzorca elektrotehničnemu zavodu beograjske univerze. Zavod bo strokovno ugotovil njihovo jakost. Stroške za to preizkušnjo nosi davčni oddelek finančnega ministrstva. = Madžarska mora uvažati krmo. Zaradi izredno slabega pridelka krmil, bo morata Madžarska uvoziti znatne količine tega blaga. Pogajanja za uvoz krmil iz Jugoslavije so že v teku. — Nov izum za pridobivanje špirita iz lesa. Iz Sarajeva javljajo, da je nemški inženjer Sollner iz Monakovega iznašel nov postopek za pridobivanje špirita iz lesa. Njegov izum za območje Nemčije je kupila nemška država. za Avstrijo neki austrijski koncern, »navico izkoriščanja te nove iznajdbe v Jugoslaviji pa je pridobila družba Standard in Shell. Postopek ing. Solluerja predvideva zelo ceneno proizvodnjo špirita. Ker se morejo za fabrikacijo špirita porabiti pri lem postopku tudi najmanjši lesni odpadki in celo žaganje, bo dal na ta način fabricirani špirit pomešan z bencinom zelo poceni pogonsko sredstvo. Kakor se trdi v poučenih krogih, se bo v bližini Sarajeva, ki je center naše lesne industrije, v najkrajšem času zgradila velika tovarna za proizvajali ie špirita. — Osebni pogoji pri licitacijah. Na osnovi čl. 3 in 12 zak. o vrhovni državni čl. 3 in 12 zakona o vrhovni državni upravi, je minister za zgradbe povodom prošnje obrtniških zbornic v Beogradu, Zagrebu in Splitu izdal naredbo, da se morajo osebni pogoji pri licitacijah za dela, ki jih razpiše ministrstvo za zgradil j e, v vsakem konkretnem primeru ocenjevati na osnovi izpričeval občinskih upravnih oblasti po obrtnem zakonu, izpričeval obrtnih zbornic, sposobnostnih izpričeval obrtnih zbornic in dovoljenja ministrstva za zgradil j e, nc pa samo na osnovi omenjenega ministrskega dovoljenja. — Podpore zaradi škode po slinovki. Pri pregledu prošej za podporo zaradi škode, ki je ljudem nastala po svišču in slinovki, je kmetijsko mmistrstvp ugotovilo, da mnogo živine v stacionarno okuženih krajih niso dali preventivno cepiti, čeprav bi bili to lahko storili in tako preprečili, da jim živali ne bi poginile. Zaradi tega bo ministrstvo v bodoče pri podeljevanju podpor posebej vpoštevalo živinorejce v stacionarno okuženih okrajih, ki bodo dali svojo živino preventivno cepiti in jim bo nakazovalo večje podpore. Kolikor pa prej mikroskopske preiskave na terenu ne bodo mogoče, bo ministrstvo omogočilo, da se materijal odpošlje najbližjemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu ali epidemiološkemu veterinarskemu oddelku naj bližjega higijeuskega zavoda. — češkoslovaška trgovska bilanca je aktivna. Po podatkih državnega urada za zunanjo trgovino v Pragi je bil dosežen v prvem polletju 1935 v čistem blagovnem prometu aktivni saldo v znesku 393.9 milijonov Kč napram 101.3 milijoom Kč v prvem polletju 1934. Skupna trgovska bilanca pa izkazuje aktivni saldo v znesku 434 milijonov Kč napram 97.7 milijonom Kč v istem času preteklega leta. = Proizvodnja zlata v Rusiji narašča. Po objavljenih statističnih podatkih je produkcija zlata presegla predvideno vsoto za 13 odstotkov Produkcija je napram prvemu polletju preteklega leta uarastla za 20 odst. IV. Mariborski teden v znameniti sporta Maribor, 22. julija. Da bo letošnji IV. Mariboerski teden res vsestranska in prava slika Maribora ter njegovega pestrega življenja, smo že poročali. Tudi je že znano, da so mariborski športniki sklenili povdariti, da jc Maribor eno najvažnejših športnih središč, kar bodo prikazale številne športne priredtve in velika športna razstava. Se posebno značilno za sport ob priliki IV. Mariborskega tedna pa je dejstvo, da se bodo športne prireditve vršile med reprezentanti Celja iti Maribora, kar bo zanimiva in plemenita športna tekma obeh mest, ki se sicer'še tako malo poznata. Kakor znano, priredi mesto Celje v času IV. Mariborskega tedna oficijelen obisk Mariboru. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da bodo na M. T. prišli tudi športniki iz Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane. Naši športniki se bodo za časa M. T. udejstvovali v vseh panogah. Tako nam bodo prikazali nogomet, lahkoatletsko, plavanje, tenis, table-tenis, veslanje. Vršile se bodo tudi kolesarske in motociklistične dirke. Natančni termini teh športnih prireditev so že določeni in jih bomo te dni objavili. Našitka afera Gojkovič edini, ki priznava. V soboto je bil v veliki korupcijsl aferi Našičke v Osijeku zaslišan obte žen ec tir. Filip Šiezinger, eden izrru direktor jev Našičke. Zaslišali so ga gl< de deliktov, s katerimi je obrepnenje bivši svetnik ministrstva za poljedclstv Ivo Vlahovič. Šiezingerjeve izjave so bi le nepomembne glede obdolžitve Iv Vlahoviča. Kot priča je bil nato zasliša dr. Zdravko Santič, šef agrarnega urad v Osijeku. Fa je bil z Vlahovičem v mi nistrstvu za poljedelstvo. Njegovo pri čevanje je razbremenilo Vlahoviča. Iz javil je, da je pokojni načelnik Šufla rekel referentom, da minister Andro želi, da se glede klavzul, tičočih se zen i lje obtantov, tako uredi, kakor j è Via hovič v resnici uredil. Taka rešitev pro blema zemlje obtantov sicer ni bila • skladu z zakoni, toda minister je bot« pomagati obtantom, zaradi tega ttidi n postopal strogo po zakonu. Izjavil je š« da vé, da je Vlahovič bil mnenja, da s-mora postopati po zakonu, čeprav je po trjeval obtantske klavzule, ki niso bil' v skladu z zakonom. V ponedeljek bo zaslišan glede obtan tov in klavzul vpokojeni pomočnik mi nistra Stretenovi». Nato je bil zaslišan Ranko Ljubinko vic. Obtožen je, da je izdal šlezingerji neke službene tajnosti in je za odškod nino dobil nagrado. Ljubinkovič je iz javil, da je Šiezinger ju res sporočil n« ke službene vesti, da pa je to storil le za radi usluge in ni dobil nobene podkup hine ali nagrade. Le nekoč je dobil 44) ali 600 Din, ko je prišel v Miholjae in ji Šlezingerja informiral o stanju Petrova radinske imovinske občine. Pravi pa, d; vse to, kar je Šiezinger ju povedal, n bila shiž.beua tajnost. Zaslišali so Adolfa Šlezingerja, ki j« Ljubinkoviča obremenil. Izjavil je, d." mu je dal nekoč, ko je prišel k njemii s Stojšičem, 2000 Din. Ljubinkovič se j« branil, da mu je Šiezinger zagrozil, da bo izgubil službo, ko mu ni hotel izdat neke vesti iz službenih poročil. Šlezin ger je imel visoke prijatelje in velil vpliv. Po njegovi želji so uradnike pr c mescali, pa tudi odpuščali. Šiezinger j< to izjavo v svojem zagovoru zavrgel Naposled je bil zaslišan uradnik v mini strstvu za trgovino in industrijo Stevau Gojkovič, ki je dajal razna obvestila Kosti Dežudiču za podjetje $ Aceti c Prejel je za to uslugo 14.000 Din. Po vpokojitvi je pa dobil še 2000 Din. Go j kovič je izjavil, da je Dežndič njegtn rojak in da mu je dal obvestila kot pri jatelju. Ni smatral to dejanje za kaznji vo. Priznal je tudi, da je dobil denar loda ne za podkupnino, temveč na poso do. Gojkovič je bil prvi, ki jc priznal da je od Našičke dobil denar, trdi pa vseeno, da se ne čuti krivega. Vsi drugi ki so. bili v zadnjih dveh mesecih te korupcijske afere zaslišani, so tajili, da bi dobili honorarje ali podkupnino. Rudolf Gaj: Navzdol (Odlomek iz romana.) »Kakor veste«, je povzel Arabin, »je pri nas že dolgo težko za delo in zaslužek. Nekega dne pride k meni agent, ki je meni in tovarišu natvezel, kako rožnato je za naše ljudi v Franciji. Dala sva mu vsak po tri tisoč dinarjev, vse svoje prihranke, da najti bo spravil ua Francosko. Res se nas je pod agentovim vodstvom več podalo na pot. Srečno smo prispeli na Dunaj, tam pa sc nam je agent izmuznil in odnesel s seboj vse naše listine in tudi denar.« >Lahko si je misliti, s kakšnimi občutki sem taval sam po tujem mestu, ko sem zgrešil še svoje tovariše. Bilo je spomladi. Krevsal sem brez volje okrog in niti misliti se 9ii ni ljubilo. Na slepo sem se napotil po cesti in prišel dopoldne v Dunajsko Novo •fiesto. Kam naj se obrnem, tujec med tujci? Nekoliko sem okleval, končno me pa le zanese pot proti župnišču. Župniku povem, kdo s,'m in odkod, pa kaj se mi je pripetilo. Dal 'JV •ip 'Iva šilinga ter me še napotil v kuhinjo, da mi bo kuharica dala še kaj za pod zob.« ■^do.i je bilo gorje prav za prav samo v )tm’ 1 a kdo nikogar v kuhinji, a na šte-V ш 11 ie tako vabljivo šumelo in cvrčalo, 'a sem inoial pogledati Pomislite: kapunl uicor nor sem hlastnil, stisnil plen pod suk-,,c m 7h^- B('žal sem zopet na slepo. Edi- no to zavest sem imel, da mi zdaj nekaj časa ne bo treba stradati.« »Kmalu me je začelo skeleti pod pazduho. Nikakor si nisem vedel pomagati. Na ulici je bilo povsod polno ljudi. Zato smuknem v neko pekarno in kupim kruha. V preplašenosti in radi bolečin sem premalo tiščal roko k sebi. Nenadoma mi zdrkne kapun izpod suknjiča Pek me začudeno gleda, jaz pa, kakor da se ni zgodilo nič: — To ima človek od naglice! Na voz se mi mudi, pa nimam niti toliko časa, da bi v miru pojedel. — Pek mi je menda verjel. Prinesel mi je papirja, da sem lahko zavil svoj plen in urno odnesel pete. Toda kadar se človeka loti smola, se je ne iznebi tako na lepem! Naglo torej krenem iz mesta jn zavijem v gozd. Zdaj sem si šele privoščil tako čudno pridobljeno kosilo. Ko tako sedim, začujem v bližini šumeti vodo, grem v tisto smer in res pridem do reke, tekoče v senci med til š jem in grmovjem. Naglo se slečem, zvijem obleko in del popotnice v klopčič, ki ga skrijem v grmovje, sam pa veselo planem v vodo.« *Ej, kako mi je po vseh neprijetostih prijala osvežujoča kopel! Na vse nadloge in težave sem pozabil in se čisto prepustil občutku nepopisnega ugodja. Ko sem se jel kopati, je stalo sonce še visoko, šele mesečina pa me je opozorila, da bo treba iti iz vode. Plavam torej nazaj proti kraju, kjer sem se bil slekel, toda kako naj povem svojo grozo, ko ne najdem svežnja, ki sem ga skril v grmu!« »Iščem, iščem in se tolažim, toda vse za- man. Nekdo mi je odnesel vse moje borno imetje. Obleka, čevlji, ostanek kapuna in župnikovih dveh šilingov, vse je šlo z. neznancem. Edino kratke spodnje hlače, ki sem jili obdržal pri kopanju na sebi, so bile zdaj moje oblačilo. Tedaj sem se šele zavedel, da sem župniku iz kuhinje ukradel kapuna in me je obšlo nekaj kakor kesanje: Kakor dobljeno, tako izgubljeno!« »Kakor smola, tako pa mi jc bila po drugi strani v vseh teh dogodivščinah do neke mere naklonjena tudi sreča. Od reke sem ponoči zavil proti skupini vil, ki so v objemu vrtov skrivale svoje tajne. Na vsak način, sem si mislil, moram priti do obleke. Z isto pravico kot jo je drugi odnesel meni, jo bom spet jaz komurkoli.« »S to mislijo se klatim okrog in se končno primotam k vili, kjer je bilo okno v visokem pritličju odprto. Že sem se hotel popeti v vilo, ko zaslišim neko skrivnostno šepetanje in vzdihovanje.« »Ej, dragi moji. mlad človek ni nikoli tako potrt, da ne bi razumel ljubezenskih vzdihov. Prav kmalu mi je bilo jasno, kako je s skrivnostjo v vili: Mož je nekam odpotoval, ženo pa je obiskal ljubček. Veselo sta se zabavala. Ženska je izvoljencu zatrjevala, da se mu ni ničesar bati, ker da se mož vrne šele čez nekaj dni, jaz pa sem premišljeval, kako hi ju preplašil, da ne bi bilo krika, a vendar toliko zmede, da bi lahko na lepem prišel do kake obleke. Tedaj zaslišim korake. Skrijem se. Trkanje na vrata. Luč v vili ugasne. Trkanje in spet trkanje. Naglo se potuhnem in kmalu zaslišim ženski glas: — Ali si res ti? Joj, kako sem se. prestrašila! »Že je zaškrtal v vratih ključ, skozi okno pa je kakor zverjad pred lovcem planil ženin ljubček — naravnost meni v roke! Tedaj mi hipoma šine v glavo rešilna misel. Kakor s kleščami zgrabim neznanca in ga vlečem s sebo j. Niti črhniti si n i n pal .« »Ko se mi jc zdelo, da sva že dovolj daleč iii tudi primerno na samem, mu ukažem, naj se sleče. Niti z besedo si ni upal kazati odpora. Vse do zadnjega je moral odložiti, kar je imel na sebi, jaz pa sem inu v zameno odstopil svoje kratke spodnje hlače,« »In denar?! 1« sem siknil, nakar mi je preplašeni ljubimec izročil tudi listnico z denarjem. — »Ako sc ganeš pred zoro, je po tebi«, sem mu zapretil in ga zapustil. Odhitel sem v mesto, si najel avto in se odpeljal nit postajo. Gladko in brez posebnih neprilik sem se pripeljal v Gradec, odkoder sem potlej »črno« prekoračil mejo. »Tako, vidite prijatelji, sem postal — tat in vlomilce, sem postal izvržek človeške družbe. Kdo je kriv? Jaz? Morda tudi, saj nič ne rečem. Sicer pa je vseeno. Danes je, kar je. Nazaj ni poti, zato moram naprej in navzdol. Pijmo, prijatelji! Eks!«--------- In vsa pisana družba, ki je doslej neme poslušala povest izgubljenca Arabina, se jc zagrohotala in segla po kozarci. Tn sam Bor ve. kaj je vrelo za temi mrkimi čeli, ko jim je žgoče špiritovu žganje kakor ogenj teki« po grlih. V naivišii planinski koti na svetu (Pod Elbrusom v visini 5300 m) (Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.) Ta splošen pregled kavkaskih narodnosti zadostuje in sedaj vrnimo se k mojim lastnim doživljajem. V Tegenik-liju je bila končana moja pešhoja po Kavkazu. Bil sem pa tudi že vseh štra-pacov in nezgod sit, postal sem »berg-miide« in zaželel sem si zopet mest in civiliziranih ljudi. Nisem hotel počakati tovarišev in sem jo kar sam pihnil naslednjega dne z autom v Nalčik. To pot seni se vozil podnevi in šele sedaj sem videl, po kakšnem kolovozu smo drveli tisto noč, ko smo hiteli pod Elbrus. Cesia je popolnoma v početnem, primitivnem stadiju. Če je padla na primer skala na sredo ceste, se ni našel človek, da M jo odvalil v bližnjo grapo, temveč tako ljudje kakor vozovi in avtomobili so cdšto razširili po bližnjem travniku in vožnjo mimo skale. Ali če je kje Bakson i?podjedel cesto, še cesto enostavno preloži' više v breg, dokler ne bo Bakson dosegel tudi tega mesta in tako naprej. Ko sind vozili skozi vasi, so sé zaganjali proti avtomobilu ogromni psi domačinov. Šofer bi jih neznansko rad povozil. Igral: se je z volanom1, tako da je avto skakal sem in tja in bil psu vedno za petami. Par smo jih le povozili. Meni so se sicer smilili, toda če je šofer imel s tem veselje, je to njegova stvar. Jaz nisem znal rusko, da bi ga ód tega odvrnil. i V Nalčiku sem prespal poslednjo noč v kavkaškem območju. Nazaj sem se vtačal po isti poti kakor tja, grede. Sklenil pa senu da prekinem vožnjo v Rostovu; in Kijevu in si jih ogledam. Skrbelo .me je, kaj bo z mojo »plackarto«, ki sem jo že. imel plačano do poljske meje. O plackarti sem že govoril, da je to neka dovolilnica, ki ti da na razpolago eno celo klop v kupeju, na kateri lahko tudi brezskrbno zaspiš. Če namreč vožnjo prekineš, zgubi plackarta svojo veljavnost in ko vožnjo nadaljuješ, si moraš kupiti novo. Že v Nalčiku sem se informiral, koliko stane taka ponovitev in so mi rekli »wird nicht viel kosten c. Pod »nicht viel« sem jaz razumel par šilingov. Vse moje premoženje je znašalo samo še 40 šilingov. Eno noč prespim v vlaku in zjutraj dospem v Rostov na Donu. Na peronu me je že čakala agentinja inturista in me spoznala v množici potnikov kot star krajcar. Odpelje me takoj v hotel in mi odkaže sobo. Moja prva skrb je bila plackarta. Vsak inturisthotel ima tudi svoj potovalni biro in tu so mi plackarto obnovili za 34 šilingov. Soba je stala 5 šilingov. Ostal mi je še 1 šiling in s tem naj živim ves dan v Rostovu in vso pot do Dunaja. Skregal sem se in jim očital, če bi me. v Nalčiku pravilno informirali, ne bi pre- kinil vožnje. Nič ni pomagalo, ostal sem sam na cesti z 1 šilingom. Nakaznic za hrano v vlaku si nisem nabavil, ker sem mislil, da bom hrano plačal s šilingi v hotelu v Rostovu in Kijevu. S tem mi je seveda tudi Kijev splaval po vodi. K Sreči sem imel v nahrbtniku kot železno rezervo še kos kruha, nekaj sladkorja in čokolade, par piškotov, kar mi je še ostalo od ture na Elbrus. S tem sem živel še 4 dni, dokler nisem dosegel zopet Dunaja. Rostov! Kaj naj o njem pišem, ko sem hodil tako razočaran in lačen po njegovih ulicah. Mesto je veliko, ima okrog 300.000 prebivalcev, leži tik ob Donu, po katerem morejo velike ladje pripluti z Azovskega morja do luke v Rostovu, ki je kakih 10 km oddaljeno od morske obale. Razvita je predvsem industrija železa. Sploh je Donski basen eno izmed najbolj industrijskih ozemelj v Rusiji. Ko se voziš preko njega, vidiš z vlaka tik ob železnici mnogo »metalurgičeski-jih zavodov. Vsaka tovarna ima namreč svoj napis. Rostov je že precej moderen, toda sé še bolj modernizira. Ima dolge in široke ulice z dvotirnim tramvajem, na katerem sem videl kot sprevodnike (ne inkasante) ženske moči. Sprehajal sem se po lepem parku in opazoval meščane. Vsi so bili zelo preprosto oblečeni, ni-kake elegance, nikake' »modne revije«. Nisem pa opazil nobenih brezposelnih postopačev in beračev. Vse dela in ima svoj zaslužek — če hoče. Vendar pa najdeš tudi tu kakor povsod po svetu temne elemente, ki bi radi živeli brez dela. Posebno je treba paziti, ko privozi vlak na postajo. Potniki so me opozorili, da moram zelo paziti na prtljago, ker mi jo lahko kdo odnese. Nekateri so jo celo privezali pod klop. Ko smo privozili v Kijev, sta dve ženski imele na mizici pri oknu majhen kovčeg. Le za trenotek sta se obrnili in že je segla neznana roka skozi okno in pograbila kovčeg. Ženski sta sicer to opazili, toda bilo je že prepozno, neznanec je zginil med vagoni na nasprotni strani kolodvora. Taki uzmoviči se rekrutirajo iz komaj dorasle mladine, ki je rasti a brez vsake vzgoje med revolucijsko dobo in se pokvarila. Oblasti imajo sicer veliko posla z njo in se brigajo za nje, toda poteklo bo še mnogo časa, preden bo vse idealno vzgojeno. Pred parkom je postavljen velik spomenik Leninu, pred katerim defili ra j o množice ob manifestacijskih dneh. Obiskal sem tudi sadni trg, kjer živahno cvete prosta trgovina na drobno. Tujec si seveda ne more tu nič kupiti, ker nima rubljev. Za njega so rezervirani takozvani »torgsini«. Torgsin pomeni trg z inozemci. Tu si more kupiti tujec 1200 aretacij v Parizu Kakor smo že poroEali so poskušali opozicijski krogi prirediti v Parizu burno demonstracijo v protest zaradi vladnih pooblastil. Policija je pravočasno intervenirala in aretirala 1200 oseb. Anton Slama (blazirano) : »življenje je dim, drage dame.« Gospodična Ida (koketno) : »Ki se ga pa seveda prav nič ne branite.« marsikaj za svojo tujo valuto. Ves inozemski denar se pretvori po določenem kurzu v zlati rubelj. Cene blaga so povedane v zlatih rubljih. Tu moreš kupiti predvsem kar rabiš na potu: čokolado, piškote, delikatese, likerje, cigarete, toaletne potrebščine, spominke, knjige itd. Kot drugi občevalni jezik pride danes v Rusiji predvsem angleščina v poštev. Vsi napisi v inturisthotelih in v trgovinah so poleg ruščine edino še v angleščini. Dobro si pomagaš tudi z nemščino, manj s francoščino in ostalimi jeziki. Naslednjega dne se odpeljem z 1 šilingom v žepu iz Rostova, vesel, da se bližam domu. Kijev sem si ogledal samo iz vlaka ven, videl sem kilometer dolg most preko Dnjepra in — nešteto kupol kijevske katedrale. V Šepetovki na rusko-poljski meji nova nezgoda! Do sem sem imel rusko karto, od tu dalje pa sem potreboval karte v bloku zapadli ega sistema. Agent inturista jih ni imel, moral je telegrafirati šele v Kijev po nje. Moral sem čakati po nepotrebnem en dan. Agentu sem se potožil o svojih nezgodah in dal mi je hleb kruha, ki mi je zadostoval do Dunaja. Ko sem prekoračil poljsko mejo, me je objela radost. Kakor sem prej z veseljem prešel v Sovjeti jo, tako sem zdaj vesel šel iz nje. V neprostovoljnem »zaporu« v Šepetovki je bil tudi neki Anglež, ki ni smel preko meje baje ker ni pokazal vsega denarja. Čakal je na neko dovoljenje iz Moskve. Agentu inturista je zagrozil, da si bo že zapomnil »sovjetske unije«. Največ tujcev, ki jih pride.v Rusijo, je Angležev. V obeh dneh v Šepetovki sem jih opazil zelo mnogo, ki so se vračali. Končno zopet na Dunaju! Vesel sem bil, cla sem zopet doma, no pa posrečen vzpon na Elbrus mi bo tudi ostal vedno v najlepšem spominu. Kot Slovan pa sem prinesel iz Rusije občutek, da tudi mi Slovani imamo velesilo, ki sc nikogar ne boji. Ogromne planjave, velika mesta, mnogo ljudi, in povsod napisi z umljivimi slovanskimi koreni, so mi dali občutek, kakor da potujem po domači zemlji. Emil Vachek: 80 Kri ne Mite po mašievaniu... Toda vobče jih ni bilo mnogo, pomen so imela samo imena častnikov in teh je našel samo sedem. Med njimi ime Zaričičevo in potem je ostalo šest imen, ki so bila vsa nemškega zvoka, zakaj usoda je poslala njegovega sina k enemu najbolj nemških polkov stare armade. Ko je to opravil, je premišljal, kaj bi s tem počel. Ali naj poizveduje po njih in skuša od njih kaj izvedeti? Ali bo eno izmed njih ime tistega morilca? Toda če bi bilo to res, bi moral tega človeka poznati, zakaj navzlic temu, da se ni mogel na nič spomniti, ni dvomil, da je tega človeka res že nekje srečal, če ni Že celo govoril z njim. Vzel je bločni Ust v roko. Widimski, Reiterer, Bauer, Kneifl, Gayer, Bürger — ne, ta imena ne povedo ničesar, to so prazna imena In bi se mogla namestu njih napisati imena eksotičnih gora, ki jih ni nikoli videl, in bilo bi vseeno. Sternwald ali Reiterer, ni poznal ne tega, ne onega. Vendar pa je bil za precejšen kos dalje nego včeraj ob tem času. Nekaj mu je pravilo, da ve Letz mnogo več kot se dela, in celo, da se Letz ne bo zmerom upiral izdati ime, ki ga zdaj še iz tega ali onega razloga zatajuje, če bi bil Letz oderuh na žalost.ni! — bi bilo lahko. Ponudil bi mu za govorjenje večji znesek, kot bi mu ga mogla ponuditi druga stranka za molčanje — in izvedel bi vse. Nobenega zneska bi mu ne bilo žal, nad nobeno zahtevo se ne bi spotikal. Imel je denar rad, a ni visel na njem. Njegova rodbina je bila razbita, njegova žena je bila mrtva, njegov sin je bil pod zemljo, bčerka je bila dobro preskrbljena, živel je prav za prav le iz vztrajnosti, ker je bilo to nekam prijetno in ker je čakal na maščevanje. Ni si hotel prigovarjati, da je to najvažnejši razlog, toda zdaj je stopal gotovo na prvo mesto. Ker pa se poskus s sherryem ni obnesel, mora počakati, da si Letz sam razveže jezik. Pobral je pisma, jih povezal s trakom in jih spet položil v blagajno. Bržčas ne ostanejo več dolgo na tem mestu, ki je določeno le za nerešene važne pri- Proti jutri je res zaspal. Odkar se je staral in živel tako zmerno in trezno, mu je zadostovalo le kratko spanje in spet je bil čil in svež. Pred sodnij-skimi počitnicami je bilo neverjetno mnogo dela, vsa njegova pisarna je bila napeta in pn sam je nastopal češče kot v mirnem obdobju. Neki primer pred kazenskim sodiščem je zastopal od začetka sam. Ko je vse poskrbel v svoji pisarni, sé je odpravil v Spaleno ulico. In tam, skoraj pri prvem koraku, je srečal tistega človeka. Toda bodisi da je bil zamišljen ali pa je bila temu kriva slaba razsvetljava na hodniku sodnijske paltvče, ni spoznal mladega Astenburga. S tem pa še ni rečeno, da se ni zmenil zanj. Dobro ga je pogledal, zakaj spomnil se je, da je to tisti zanimivi mladi mož, ki so mu ga pokazali prvič nedavno, češ, da je to sin nekoč vsemogočnega dvornega svetnika Astenburga s praškega namestništva. Toda ta spomin se ni spojil z drugim, mnogo mlajšim, kjer je nastopala postava visokega, vitkega mladeniča brez brkov, ki je s težkimi koraki odhajal iz letenskega parka. časlavsky je nekoliko pomislil na usodo starega Astenburga, pri katerem je včasih interveniral, ter šel po svojem poslu. Tudi Bernard je šel po svojem. Advokat Wolff je gledal na to, da bi se njegov sorodnik dobro izuril v advokatskem rokodelstvu, ter ga je pošiljal od časa do časa tudi h kazenskemu sodišču, zaupajoč mu majhne, malenkostne pravde, ki so bile primerne, da se navadi sigurnega nastopa. Bernard je šel mimo Časlavskega. ne da bi bil količkaj slutil, da je srečal svojega smrtnega sovražnika, ki ga tako črti, da bi ga, če bi mogel, razrezal na majhne koščke, pri tem pa pazil, da bi mu ostala žrtev kar najdalje živa. Potem je raztreseno opravil majhno razpravo in hitel v stričevo pisarno. Komaj je prišel v Krakovsko ulico, je že oddaleč zagledal majorja. Bernarda je streslo. Obšla ga je slutnja, da bo zdaj njegova zadeva rešena. Letz se je vedel zlovešče. Z molčečo zlobo je opazoval Bernarda in čakal, da pride k njemu. »Ste že govorili z očetom?« ga je vprašal. Bernard je nemo potrdil. »Kaj ste rekli k temu?« se je zasmejal Letz. »Lepo darilo, kaj ne?« Bernard je molčal. »Ne delajte se tako mir-nga!« ga je jezno nahrulil Letz, »ni čas za bo. Kar vam zdaj visi nad glavo, je najhujše, kar vas je moglo zadeti.« šele zdaj je Bernard izpregovoril: »Ste me izdali?« »Doslej še ne«, je odgovoril Letz. »Upira se mojim nazorom, da bi vas izdal zahrbtnemu napadu. Najprej vas svarim.« Pomolčal je, si vihal brke in satansko dodal; »Danes ali jutri mu to povem. Potem se veselite. Ta človek je hujši kot sveta inkvizicija.« še preden je mogel Bernard kaj reči, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zaslišali so se koraki za njima. Letz se je nehote ozrl ter se tako ustrašil, da se je obrnil vstran. Bil je Danijel. Toda Danijel se je delal, kakor da ga ni opazil. »Dober dan. Bernard«, ie rekel Astenburgu, in ne da bi pogledal Letza, ki se je smešno zvijal, da bi obrnil obraz od njega, je odšel v hišo. Naročaite „Glas naroda *4 0 гка je un» uuuro ргегж.1 ^ * v* ™ ------’ • _____... ----—-------------------------—~ ~ T.a.i. . LI.MÌ..Ì. ...i,.,,. ■...»h.....,* .. .. 0 ...... Ljubi j««'