orevratu v Mariboru, kjer je sodeloval pri organizaciji mariborskega gledališča, pozneje pa se je preselil v Ljubljano in postal leta 1920 profesor na mestni ženski ealni gimnaziji, kjer je služboval do smrti, '.ahovo književno in publicistično delo je zelo obširno. Pisati je začel že v Alojzije-ašču kot tretješolec. V peti šoli je napisal zgodovinsko povest »Uporniki«. V javnost ie stopil pod pisateljskim imenom Bogdan, žgodaj je začel pisati zgodovinske povesti, ki jih je zajemal iz ljudskega sporočila. V tej »meri je nadaljeval Jurčičevo povest. Za »Uporniki« je izšla epska pesnitev »Gospod ^avbai« in »Vaška kronika«. Glavno njegovo zgodovinsko pripovedovalno delo so »Brambovci«, roman v dveh velikih delih iz francoskih časov in »Sigmovo maščevanje«. Njegova »Knjiga spominov«, v kateri je jpisal svoje borbe za jugoslovanske ideale in svoje trpljenje v internaciji in na fronti, je izdala Vodnikova družba, kakor tudi ljegove »Vodnike in Preroke« in dva zvezka knjige o našem osvobojenju »V borbi za lugoslavijo«. Sodeloval je v številnih kulturnih društvih, bil je književni referent ♦Vodnikoe družbe«, član načelstva Tiskovne sadruge in odbornik v številnih kulturnih Iruštvih. Dr. Ivan Lah je dotrpel. Postavil »i je med nami lep trajen spomenik s svojo obsežno in pomembno književno tvorbo, s tvojim vzgledom v borbi za narodne ideale in s svojim vzornim življenjem. Slava njegovemu spominu!
3reteklo sredo je v Ljubljani izdihnil svojo Plemenito dušo pisatelj prof. dr. Ivan Lah. Neustrašeno je tvegal svoje življenje in noral je prestati veliko trpljenja zaradi svoje značajnosti in zaradi svojih visokih nljev, ki jim je bi zvest tudi v najtežjih ":asih vojnih grozot in strahot. Njegovi prijatelji ln sotrpini ter tudi sam je opisal jolgoto, ki jo je prehodil od začetka svetovne vojne do osvobojenja: trpljenje v internaciji, trpljenje na fronti, s katere se je vrnil s težko poškodbo, ki mu je strla jeklene peroti, s katerimi se je dvigal visoko nad svoje sodobnike k nacionalnim in slo-. >J i 'anskim idealom. L— Pisatelj dr. Ivan Lah je bil rojen dne 9. decembra leta 1881. v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Gimnazijo je . lovršil v Ljubljani. Maturiral je leta 1903. °o maturi je odšel v Prago. Po končanih iniverzitetnih študijah je začel potovati. Potoval je na Poljsko, v Rusijo in po Bal-canu. Leta 1911. je vstopil v uredništvo »Dana«, ki je zastopal jugoslovensko politično in kulturno usmerjenje. Leta 1914. je bil med prvimi, ki so bili aretirani in internirani kot politični osumljenci. Zaprt je bil na Ljubljanskem gradu, nato interniran v •aznih avstrijskih taboriščih, tako tudi v zloglasnem Mittergrabernu. Leta 1917. so ja poslali na romunsko fronto, kjer mu je 'trogla prestrelila hrbtenico. Težko ranjen je bil prepeljan v praško bolnišnico, kjer je tudi dočakal prevrata in osvobojenje »voje domovine. Nekaj časa se je mudil po
Levo zgoraj: Zaliti sprevod se razvija po Aleksandrovi cesti. Desno zgoraj: krsto so položili v mrtvaški voz. Spodaj: na levi: gg. Fran Govekar in dr. Tone Bajec sta se poslovila pred Narodnim domom. Desno spodaj: množica pogrebcev v nalivu pred Narodnim domom.
Najnovejše
£3 RUDARJEV JE UGRABILA SMRT. Otroci ponesrečenih rudarjev te jVIarkhama pa Angleškem, čakajo vesti o svojih očetih
AMERIKA NE DA HELIJA. Nemška vlada je poslala v Zedinjene driSavflj dr. Eckenerja, da bi pridobil ameriške vladne kroge za dobavo helija, 0 katerim bi polnili zrakoplove Zeppelinove vrste. Eckenerfevo posredovanje
na nI pjuIIIii nnluinAint llKnAhfl.
>VA IZ ŽENEVE. Med odmorom v ženevi se pogovarjata o aktual-lih zunanje-polltičnih vprašanjih angleški zunanji minister lord Halifax (na desni) in rumunski zun. minister Comnen
POGLED NA RUDNIK V MARKHAMU, kjer se je pred kratkim primerila strašna katastrofa, ki je uničila 93 rudarskih življenj,
frLINI! PLINI! Prihodnja vojna bo, kakor kaž(\Jo vse priprave, morda res plinska vojna, zato se povsod pripravljajo na obrambo ne le vojaštva In civilnega prebivalstva, ampak tudi živali. Ta slika je bila posneta na
Angleškem
NOVI VIJAKI ZA ORJAŠKI PREKOMORNIK. Orjaški francoski
{rekomornik »Normandie« leži ta čas v suhem doku v Le Havru, jer mu izmenjujejo vijake. Kakor vidimo, dobi ladja štiri nove vijake, prave orjake, kakor ona sama.
križem sveta
MODEREN MOTORNI VOZ. V nekaterih naprednih evropskih državah zavzema mo-torizacija železniškega prometa čedalje večji obseg. Motorni voz, ki ga prikazuje ta slika, vozi z brzino 198 km na uro. žene gA motor za 100 ks, v vagonu pa Je sto sedežev za potnike
BEG IZ ŠPANIJE. Eden izmed mnogih .Vladnih prostovoljcev, Id Jim je uspelo
Ebegniti preko špansko-francoske meje, ■aža svoje veselje, da je prišel na varno, s tem, da poljublja mejnik
PRIPRAVE ZA BODOČO VOJNO. V
so osnovali
» ilf tVm
PRIPRAVLJENI NA VSE. Oddelek konjenice čsl. vojske na manevrih
ITALIJANSKO VOJNO BRODOVJE v Gaeti pri Napoliju, kjer je Hitler prisostvoval manevrom v spremstvu Mussolinija
ibno brigado ženskih letalk, ki Imajo značaj rezervne čete primer vojne. Na čelu brigade je znana večkratna rekorderka Amj; Johnsonova (na sliki levo)
JTAiJJA SE OBOROŽUJE. Pogled v veliko delavnico za letala v okolico Rima, kje? izdelujejo lovska letala i« aeroplane za bombardiranje
Tedenska kronika
Morje ljudi pri odkritju spomenika
Pri Sv. Juriju ob Sčavnici so preteklo nedeljo s prisrčno slovesnostjo odkrili spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju. Vodja vsega pokreta je bil šolski upravitelj gosp. Ivanjšlc. K slavnosti se je zbralo zelo mnogo ljudi, med njimi 4000 Sokolov ln sokolsko dece, 2000 gasileev in pripadnikov raznih društev. Krasen je bil pogled na 30 sokol-sklh praporov. Prišli so ugledni predstavniki lz najrazličnejših krajev tn položenih je btlo tud več srebrnih ln zlatih vencev, ki so jih poklonila društva, Iz Maribora pa j« prišlo društvo »Zora«. Igrala so domača glasbena društva, prišla pa Jo tudi vojaftka
Sodba lz Maribora. Vsekakor je to bila ena najpomembnejših slavnostnih m&nlfostft-Ij na naši severni meji in zaslužijo prireditelji polno priznanje. Spomenik Viteškega krralja, ki ga je izdelal kipar Nikolaj Plrnat, pa naj bo prebivalcem teh kraje* v stalno bodrilo: Cuvajmo Jugoslavijo!
župan KoSak je odkril spomenik
OB GROBU MATERE KBASKEI POETA. 18. maja so na kraškem poko llšču v Tomaju položili k večnemu smrtne ostanke ge. Katarine Kosovelov vdove po nadučitelju In matere pred najstimi leti ob tem času umrlega krašh pesnika borov in gmajn Srečka Kosov Kakor je bilo trpeče, tiho in vdano življenje, takšna je bila tudi smrt. Bodi lahka trda kraška žemljica t
Zadaja pot slovenskih upornikov v Judenburgu
os narod se je z ljubeznijo spominjal te dni žrtev avstrijsko tiranije pred 20 leti, ko so štrli v Judenburgu upor slovenskih mol ln fantov. Naša slika prikazuje poslednjo pot na smrt obsojenih upornikov: Antona Hafnerja, Karla Možine, Alojza Štefanlča in Josa Davtoviča,\ ki so bili ustreljeni 10. maja 1918. Madžarska fcskorta jih je gdala iz zaporov starinskega judenburškega sodišča na morište za pokopališčem