MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UradnlStvo In upravai Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 > Telefon 2440In 2453 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri i Velja mesaino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po csnlku / Oglssa sprejema tudi oglasni oddelek „JutraH v Ljubljani / Poitnl čekovni račun SL 11.409
99
•JUTRA
99
ms
Tretje cesarstvo
Danes je že več ali manj vsemu svetu znano, da je glavni izvor vseh gospodarskih, pa tudi mnogih drugih svetovnih zmed, povojna Nemčija. Ona je takore-koč epicenter vseh politični-h potresnih sunkov, ki segajo na vse štiri strani zemlje. Zakaj in kako je nastalo sedanje stanje v Nemčiji, je za nas v tem trenutku postranskega pomena, vse bolj važen pa io najnovejši njegov razvoj. Ta razvoj je Privedel že tako daleč, da je državna avtoriteta zelo razrahljana, vsaj tako, kakor je bi'a pred fašističnim pohodom na Rim v Italiji. Razrahljana avtoriteta pa koristi najbolj Hitlerju in njegovi stranki, ker mu daje možnost energičnega nasto-Pania proti Briiningu in osrednji berlinski vladi. Zato govore danes nacionalni socialci tako, kakor da bi že bili dejanski gospodarji Nemčije. Pred nekaj dnevi Je Goebbes, eden izmed voditeljev, odklonil pričanje pred sodiščem z motivacijo, da zanj sedanja jut lsdikcija ni veljavna in merodajna. Takih in sličnih slučajev nacionalistične prepotence je vsak dan polno.
Še dosti bolj važno kakor te podrobnosti je pa bilo veliko nedavno haken-kreuzlersko zborovanje v Kasslu, na katerem je Elsner vom Grono\v obrazložil poslušalcem razmere v bodočem »tretjem cesarstvu«, katero bo ustanovil Hitler takoj, čim bo dob i v svoje roke državno oblast. Govornik se je ob tej priliki dotakni! tudi vprašanja volitev državnega predsednika in deal, da bodo te volitve po volji nacionalnih socialcev postavile na čelo Nemčije človeka, ki bo izpolnil dogo sanjani sen »tretjega cesarstva«. Kakšen bo ta sen, je pokazal v svojih nadaljnjih izvajanjih.
. To novo »tretje cesarstvo« bo, kakor i® dejal von Gronovv, uvedlo sodno postopanje proti vsem onim, ki so v poslednjih letih vodili nemško državo in zakrivili n ene neuspehe, križe in teža-|'e- Kdor se bo uprl novemu režimu, bo rez usmiljenja obsojen na smrt. V »tretjem cesarstvu« bo imel večji ugled tisti, [ bo imel več otrok, dočim bodo ne-czen eni docela potisnjeni vstran. Takoj bodo odpuščeni vsi uradniki, ki služijo sedamemu režimu. Na njihova mesta bo-čo prišli zaupniki stranke, a ne oni, ki SC se odlikovali s frazami, temveč ti-sti, ki* so zares tudi nekaj storili.
Nadalje je govornik dejal, da se bo Predsednikova moč zelo omejila. Po načrtu hitlerievcev bo državni predsednik Podrejen nekemu senatu, sestavljenemu Jz 20. članov. Takoj po osnovanju »tretjega cesarstva« se bo ustanovila tudi narodna vojska, kateri bo na čelu državni maršal, toda v njej bodo samo oni Ne tlet, ki se bodo prostovoljno javili, ker Hiderjevci hočejo prostovoljsko vojsko, he pa obvezno in prisilno službo. Proti ztdovstvo stranke se bo izvedlo tako, da bodo v Nemčiji dovoljene samo krščan-vere. Vsem pripadnikom drugih ver onemogočen vstop v kakršnokoli dr-z^vno ali javno službo, a tudi siceršnje Čustvovanje jim bo do skrajnosti oteženo, če ne sploh prepovedano.
Rimsko pravo se bo ukinilo in odpra-,!t>. ker je v resnici rimsko-ž dovsko Pravo. Obenem bo odpravljen tudi »'ati standard. Zameniala ga bo valuta na te-Pmlju delovnega efekta. Uvoz in izvoz Se bosta uredila na podlagi nove poostre-ne carinske politike. Po že izdelanem načrtu se bo morala nemška gospodarja bilanca po eno'etnem hitlerjevskem režimu zaključiti z najmanj trirmli ard-mm aktivom. S tem presežkom se bodo Poplačali mednarodni domovi, seveda ne
Japonci gredo neovirano svojo pot
MED IZKRCAVANJEM ČET SO PRETEPLI AMERIŠKEGA PODKONZULA. POROČILO MEDNARODNE KOMISIJE. DRUŠTVO NARODOV SE BOJI
BLAMAŽE.
ŠANGHAJ, 16. februarja. Japonci so
tudi še včeraj izkrcavali svoje čete, tanke, težke topove in drugo orožje v mednarodni koncesiji v Jatigcepuiu, od koder so odhajali v Hongju. Nove čete so pa poslali tudi pred Vusung. Pri prehodu skozi mednarodno koncesijo so japonski vojaki napadli in pretepli ameriškega podkonzula in še nekega drugega ameriškega državljana. Pozneje so napadli tudi nekega Angleža in ga hoteli vreči iz avtomobila. Intervenirati so morali japonski častniki. Vsi ti dogodki so vzbudili silno ogorčenje proti Japoncem, in ameriški ter angleški koz ul sta takoj pro testirala pri japonskem poveljstvu, ki je obljubilo, da bo krivce izsledilo in kaznovalo.
ŠANGHAJ, 16. februarja. Japonci se znova pripravljajo na napad na 'trdnjavo Vusung. Po prehodnih bojih se jim je včeraj posrečilo spraviti oddelek 1000 mož preko zaliva, kjer se je utrdil, da bi kril prodiranje na daljnih čet.
4
ŽENEVA, 16. februarja. Mednarodna konzularna komisija, ki vodi anketo v Šanghaju, je poslala svetu Društva narodov novo poročilo, v katerem pravi, da obstoji od 3. t. m. med Kitajsko iin Japonsko dejansko vojno stanje. Med obe-
ma strankama doslej sploh še ni prišlo do popolnega in stvarnega premirja, težko pa je ugotoviti, na čegavi strani je za to več krivde, ker mednarodni opazovalci ne smejo v bojne linije. Japonska mornarica je popolnoma zagospodarila v okraju Honkev, kjer je zabarikadirala ulice in razorožila policijo. V trenutku, ko so kitajske čete zavzele nek japonski sektor, so Japonci oborožili tudi vse svoje civilne državljane in jih kot »rezerviste« poslali v civilnih oblekah v boj. Japonski mornarji, dobrovoljci in rezervisti so povzrocli več krvavih izgredov.
ŽENEVA, 16. februarja. Ker je predsednik sveta Paul Boncour odšel v Pariz, se je sklicanje plenuma Društva narodov, ki naj bi razpravljal o kitajskih zahtevah, zopet odgodilo. Ta odgoditev Pa se je porabila za nov pritisk na Kitajsko,-da bi svojo zahtevo umaknila. Vzrok za to postojanje je strah funkcionarjev Društva narodov, da se v slučaju sklicanja plenuma ne bi pokazala pred vsem svetom popolna nemoč te institucije v vprašanju japonsko-kitajskega konflikta, kar bi utegnilo imeti daleko-sežne posledice. Kitajski bi s tem ne bilo pomagano, Japonska.pa bi eventualno lahko izstopila iz društva.
Skrivnost atentata pri Harseilleu
DOSEDANJA PREISKAVA JE BREZ USPEHA. IZJAVA MATUSCHKE. DOMNEVA »LIBERTE«.
dunajskega atentatorja Silvestra Ma-tusehke, ki je pri zasliševanju dejal, da se bodo začetku letošnjega leta izvršili pri Amsterdamu in na progi Nica—Pariz novi bombni atentati na vlake.
»Liberte«, ki se v daljšem poročilu u-kvarja z atentatom pri Marseilleju, pravi, da je bil mogoče namenjen bivšemu komunističnemu poslancu Bertonu, ki sc je z milijonskim premoženjem umaknil iz političnega življenja in potoval z vlakom, pod katerim je bomba eksplodirala. Berton je po atentatu baie izginil iz vaka brez sledu, in še doslej ni jasno, kaj se je ž njim zgodilo.
PARIZ, 16. februarja. Policijske oblasti so zaradi atentata na ekspresni vlak Nica—Pariz uvedle najobsežnejšo preiskavo. ki pa je doslej ostala brez pozitivnega uspeha. Za atentatorji manjka slej ko prej vsaka sled. Obenem, je bila razpisana nagrada v iznosu 20-000 frankov za onega, ki bi dal podatke, ki bi lahko privedli oblasti zločincem na pravo sled. Dejstvo, da se je eksplozija bombe slišala petnajst kilometrov daleč, dokazuje, da je bila napolnjena z enakim razstrelivom kakor bombe v Jiiterbogu in Bia-Torbagyju.
Pariška policija opozarja v svojem danes izdanem komunikeju na besede
Grozen umor ionske na Dunaiu
DUNAJ, 16. febr. V nedeljo popoldne je našel policijski stražnik na Franc-Jožefovem kolodvoru velik paket, zavit v rjav papir in močno povezan s špago. Misleč, da je paket pozabil kak potnik, ga je stražnik oddal kolodvorskemu vra tarju, ta pa ga je, ker nihče ni prišel po paket, potem oddal na policijski stražnici Tam so p^ket odprli in našli notri dva druga paketa, katera so tudi odprli in na svojo grozo našli v enem eno stegno ženske, v drugem pa drugo stegno in
obe spodnji nogi. Zdravniški ogled je u-gotovil, da so to udje še mlade ženske, ki je bila najbrže umorjena šele pred 18 urami. Včeraj don. pa so v Amstettnu v nekem vagonu našli kovčeg, iz katerega je ivlhajal strašen smrad. Ko so kovčeg odprli, je ležalo notri truplo ženske brez glave. Truplo je bilo zavito v enak papir kakor tista dva paketa in ni nobenega dvoma, da spadajo truplo in noge skupaj. Policija je zdaj mrzlično na delu, da pojasni ta strašni zločin.
politični, kakor so n. pr. reparacije. Teh nemški narod ne bo več plačeval.
Ta govor je v nemški javnosti povzročil veliiko nervoznost, ga pa vsaj zaenkrat ni treba jemati preveč tragično, ker od besed do de'a )e vendar še precej daleč, in sicer tudi v Nemčiji, čeprav preživlja strahovito moralno, politično in
gospodarsko krizo. Pokazal pa je vendar vsaj mnogo bolj nazorno kakor dosedanje izjave drugih voditeFev, kako si. hitlerjevci konkretno zamišljajo svoje »tretje cesarstvo«, ki tudi že po imenu zelo sliči fašističnemu novemu »rimskemu imperiju«.
AVSTRIJA ZA GOSPODARSKO ZBLI-
ŽANJE S SOSEDNIMI DRŽAVAMI.
DUNAJ, 16. febr. Zvezni kancelar dr. Bureš je povabil danes k sebi poslanike Anglije,^ Francije, Italije in Nemčije, jim obrazložil današnji gospodarski in finančni položaj Avstrije, ki si sama ne more pomagati preko težav sedanje krize, in si je zato že mnogo prizadevala, da bi prišlo do gospodarskega zbližanja s sosednimi državami. Vendar ta akcija doslej ni imela uspeha iz političnih ozirov. Zvezni kancelar je naprosil poslanike, naj bi se zavzeli pri svojih vladah, da bi Avstrijo v tem prizadevanju podpirale.
SMRT SLUGE RUDOLFA HABSBURŠKEGA.
DUNAJ, 15. februarja. Te dni je umrl bivši sluga nadvojvode Rudolfa Habsburškega, Ivan Loschek, ki je bil najbolj neposredna priča znane mayerlinške tragedije. Sam se je obvezal, da bo do smrti molčal o vsem, kar je videl in vedel, vendar je zapustil svojemu sinu obširne dokumentirane podatke. Ker sina očetova obljuba ne veže. je obljubil zastopnikom časopisja, da bo že v kratkem objavil vse očetove zapiske, nanašajoče se na smrt cesarjeviča Rudolfa in baronice Večere.
PROMET NA DONAVI POČIVA.
BEOGRAD. 16. februarja. Zaradi nenavadno goste megle in ledenih plošč, ki plavajo po veletoku, je na Donavi ustavljen ves paroplovni promet. Ponekod je led reko popolnoma zagradil. Splošno iz-gleda, da bodo prometne ovire odstranjene šele koncem tedna.
NEMŠKO-POLJSKA KOMISIJA.
BERLIN, 16. februarja. Nemška in poljska vlada sta se sporazumeli, da ustanovita posebno mešano komisijo, katere naloga bc^ da olajša reševanje sporov, nastalih iz različnega tolmačenja odredb nemško-poljske konvencije od 30. avgusta 1924, ki se nanaša na vprašanje narodnosti in državljanstva pri opcijah.
HINDENBURG KANDIDIRA.
BERLIN. 16. februarja. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Hindenburg na vsak način zopet kandidiral za državnega predsednika. Uradni pristanek bo objavljen že te dni. Reichstag bo dne 23. t. m. dokončno določil datum volitev, nakar bo odgoden do sredine marca, da bodo poslanci lahko svobodno delovali pri agitaciji.
LETALSKA NESREČA V ANGLIJI.
LONDON, 16. februarja. Na letališču Leuchars v grofiji Fife se je danes dopoldne dogodila težka letalska nesreča. V zraku sta trčila skupaj dva vojaška aviona. Pri tem sta bila oba pilota ubita, en opazovalec pa smrtnonevarno ranjen.
REVOLUCIJA NA PORTORIKU.
NEWYORK, 16. februarja. Po poročilih s Portorika je tamkaj izbruhnila revolucija, katero vodi bivši predsedniški kandidat Manuel Castro Ouesadu. Ustaši so se polastili vojašnic v mestu Bella Vista, odkoder prodirajo dalje v notranjost države.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Zaenkrat nobene bistvene spremembe.	*	_______
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sbuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih iiu koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa: Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci do-b.o preneso »Franz josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica še dobi v vseh lekarnah drogerijah in suecerijskili tnevivinah.
: m a.ur u-oor/i s-joza
Zamrznjene vodovodne cevi.
Vsi ©d hudega mraza, ki je pritisnil zadal je dni, so po nekaterih hišah v mestu in okolici zamrznile vodovodne cev!i, tako da so ostali stanovalci brez vode. Ljudje si skušajo pomagati na vse načine, odkopavajo in segrevalo cevi, jih polivajo z vrelo vodo, toda ves trud je često brezuspešen. V takšnih primerih prizadete opozarja mestno električno podjetje, da je pred kratkim nabavilo e-Jektrično napravo za odtajanje zamrznjenih vodovodnih cevi. S to napravo, ki se priključi enostavno na električni tqk. je mogoče take neprilike, ki jih povzroča hud mraz, odstraniti v 20 do 30 minutah.
Iz mestnega sveta.
Mestnisvet je na snočnji seji podelil' gradbeno dovoljenje Matevžu Vrbnjaku za gradnjo visoke pritlične hiše v Gaje-vi ulici, gradbeno in uporabno dovoljenje Mariji Temerlovi za preureditev gospodarskega poslopja pri hiši v Stross tnajerjevi ulici, dalje uporabno dovoljenje Antonu Hrvatinu za zgrajeno hišo v Kosinovi ulici, gradbeno dovoljenje Josipu Karčiču za preureditev uvoza pri hiši na Glavnem trgu in Hugonu Starku za preureditev trgovskih prostorov na Koroški cesti.
Odgoditev občinske seje.
Sejp. mestnega občinskega sveta mariborskega, sklicana za četrtek 18. trn., je preložena na prihodnji torek, 23. trn. ob 18. uri.
Smrti bi rad ušel.
Na smrt na vešala obsojeni roparski morilec Štefan Falež je v svoji celici popolnoma obupal. In je v tem svojem obu-
Pomožna akcija na Pobrežju
Otvoritev ljudske kuhinje za najpotrebnejše.
Zgledu mesta Maribora je sedaj sledila tudi okoliška občina Pobrežje, ki je včeraj odprla svojo prvo ljudsko kuhinjo. Pomožno akcijo in njeno' kuhinjo je u-stvarila nujna potreba, kajti brezposelnost in beda sta že davno prestopili mestne meje. Pomisliti je namreč treba, da ostanejo na Pobrežju večinoma le železničarji in pa delavci, zaposleni, v mestnih tovarnah in podjetjih, ki v zadnjem času stalno omejujejo svoje obrate.
Prvo pobudo za to človekoljubno u-stanovo je dal krajevni odbor Rdečega križa na svojem rednem letnem občnem zboru. Kmalu nato je sklical g. župan Volk zastopnike vseh pobreških dru-
štev in jih zaprosil za sodelovanje pri zbiranju prispevkov ter za stvarno delo. Odzvali so se vsi brez izjeme.
Pomožna kuhinja se je otvorila v domači osnovni šoli in jo vodi gospa Kle menčičeva, žena šolskega upravitelja. V kuhinji- prejemajo toplo hrano otroci brezposelnih in najbednejših staršev, pa tudi brezposelni sami, v kolikor dopuščajo sedanja sredstva in če se izkažejo s potrebnim nakazilom pobreške občine.
Želeti bi bilo, da bi temu lepemu zgledu sledile tudi ostale okoliške občine, kjer je beda in brezposelnost prav tako velika ali pa še večja kakor na Pobrežju.
Za pomožno akcijo
so darovalo v zadnjem času večje zneske: Spodnještajerska ljudska posojilnica Din 2000, ekspozitura zavarovalnice »Feniks« Din 500, kegljaški klub »Dvanajsterih« Din 500, komisarijat želez, policije glavnega kolodvora Din 140, Seenus Ida, baronica, Vinarska ul. 1, Din 200, Potočnik Ferdo, mizarstvo, Čopova utica, Din 200, Trgovski gremij (nabrano od raznih strank), Din 1550, Narodno gledališče (člani) Din 525, profesorska družba v Veliki kavarni Din 300, polkovnik Putnikovič Din 100, Anderle Zdravko, trgovec, Gosposka 20, Din 200, Ljubljanska kreditna banka (uslužben-stvo) Din 1000, Slovensko žensko društvo od koncerta Brandl Din 732.50, Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Din 1000, Godel Emil Lannoy, Gospojna ul.,
L gmotni uspeh umetniške aL demlje.
Cisti dohodek umetniške akademije, ki se je vršila 3. in 4. t. m. v korist pomožne akcije, znaša 28.035 Din. Darila pri predprodaji vstopnic znašajo 584 Din, neimenovani je daroval v knjigarni Ho-fer 45 Din. Skupaj torej je umetniška akademija prinesla pomožni akciji 28.664 Din. Mestno načelstvo se tudi tem potom najtopleje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu prireditve.
,	Tombola.
pu	včeraj popoldne	napravil	brezupen	1000,	Godel Emil Lannoy, Gospojna	ul.,	,
poizkus, da bi	pobegnil, - poizkus, ki je	Din 200, Jug. udruž. banka podruž.
bi!	samposebi	smešen in otročji. Kmalu	ribor	Din 1000, ravnateljstvo drž.	kla- j	Mariie Pnhnrjn	^ntembra"
po	kosilu se je Falež	z nogo,	ki io je bil	sične	gimnazije Din 500, Medklubski	od-j1X«en:n* 1™™rju dne 18’ septembra,
odlomil pri železni postelji lotil trdega! bor Ljublj. nog. podsaveza Din 17.34.!	«	s'%eg*	J*	*“?•
betonastega poda. svoje celice. Kakor 1 uradništvo »Zlatoroga« Din 1867, osred	’ * t°bra tl. tombolo.
Sobota	Sobota
Velika športna revija
Dekoracija vseh mariborskih iportnih . klubov
Velika	kavarna
brez uma je udriha! s to železno nožico po cementnem tlaku, da je odmevalo po jetnišnici. Ropot je seveda kmalu zaslišal phznik in stopil v celico. Ej, Štefan Falež, zaman je tvoj trud, pusti to in se udaj v svojo usodo... Faleža so nato, ko se je pomiril, vtaknili v drugo celico, kjer bo moral zdaj spati na trdih tleh, brez postelje. To je senzacija Faleževe-ga poizkušenega pobega.
Koncert glasbenega društva gimnazijcev
Na koncertu glasbenega društva na klasični gimnaziji, ki bo jutri zyečerob 20. uri v veliki kazinski dvorani, bodo izvajali ta-le spored:	Boieldieu »Bag-
dadski kalif«, ouvertura , orkester; Rille »Mučenci v areni«, moški zbor; Leopoldi »Jugoslovanski biseri«, potpuri, orkester; Adamič »Ribce po vodi plavajo«, tenorski solo, Beno Firm; Adamič »Planinec«, baritonski solo, Anton Goršek; Vienx-temps »Reverie« violinski solo, Gerhard Brosche; Premrl »Slovanska«, Hubad »Prišla je miška« in Jereb »Črni mož«, mešani zbor; Tovačovsky »Venček slovanskih«, ožji moški zbor, pri klavirju I Turšič; Mozart »Menuet iz Haeffnerjeve simfonije«, kvartet; Grieg »Melodija« in Dvofak »Silhueta«, klavirski solo, Silvij Haas; Štraus »Spomladanski glasovi«, valček, orkester; Smetana »Prodana nevesta«, sopranski solo, Sonja Kukovec; Vodopivec »O večerni uri« in Nedved »Ljubezen in pomlad«, moški zbor ter Holzman »Sprožite«, koračnica, orkester.	4
Nova telefonska zveza.
Z včerajšnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in Na-chodom na Čehoslovaškem. Prvi poizkusni pogovori so se dobro slišali in je gospodična v Nachodu sporočila, da imajo tudi tam hud mraz. Navadni pogovor veli* podnevi 52.20 Din, ponoči pa 31.32 Duh
Članom »Kmetijske eksportne družbe«.
Dodatno naši včerajšnji notici nas naproša tirka'šnje okrožno sodišče za objavo naslednjega pojasnila: Oblastvom naj se prijavijo samo tiste stranke, katerim |e bilo pred 6. februarjem letos direktno odklonjeno izplačilo posmrtnine, vse druge pa naj počakajo do izida preiskave.
Ne sme v krčmo.
Karlu Škofiču, posestniku v Žikarcih, je okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Sl. gor. v smislu §§ 55 k. z, prepovedalo zahajanje v krčme za dobo enega leta. Ta prepoved velja do 9. februarja 1933.
nje skl. materijala drž. železnice Din 260, delavnica drž. železnic Din 1560.75, obrtna zadruga urarjev v Mariboru Din 495, ravnateljstvo sadjar, in vinar, šole, Krčevina, Din 225, Zadruga krojačev in sorodnih obrti v Mariboru Din 500, usluž-benstvo pošte Maribor I Din 1280, učiteljstvo II. dekl. osnovne Šole Din 201, učiteljstvo deške mešč. šole Din 155, deška osnovna šola III Din 330, uprava moške kaznilnice Din 430. poveljstvo varnostne straže Din 717.50, poveljstvo fin. kontrole Din 305, ravnateljstvo pomožne šole Din 130.
Namesto rož na krsto blagopokojnega g. Ivo Mihorko Je darovala ga. Marija Finžgar 100 Din za revno družino.
Ukinjeni potniški vlaki.
Na odrebl Generalne direkcije državnih železnic bodo s prihodnjo soboto u-kinjeni tile potniški vlaki: Na progi Maribor • Brezno-Ribnica, potniški vlak, ki je vozil doslej ob nedeljah in praznikih in odhajal iz Maribora ob 14.50. — Na progi Maribor - Fala potniški vlak, ki vozi samo ob delavnikih in odhaja iz Maribora ob 16.55. — Na progi Maribor - Ljubljana potniški vlak, ki odhaja iz Maribora ob 9.10 in potniški vlak,*ki odhaja iz Ljubljane ob 7.27 in brihaja v Maribor ob 11.36. — Na progi Pragersko -Čakovec potniški vlak. ki odhaja iz Pragerskega ob 22.28 in potniški vlak, ki pri baja na Pragersko ob 5.58. Ukinjen je tudi po en potniški vlak na progah Dravograd - Slovenjgradec in na progi Rogatec - Rogaška Slatina. Nadalje so u-kinjeni nekateri potniški vlaki na progah Ljubljana - Novo mesto. Ljubljana -Kranj, Ljubljana - Kamnik, Karjovac -Novo mesto, Novo mesto - Straža Toplice in Jesenice - Rateče - Planica.
Lastnike motornih vozil
poziva predstojništvo mestne policije, naj pridejo po nove tablice za pregledana vozila v sobo št. 18 na mestni policiji.
S policije.
Včeraj in davi je policija aretirala dve osebi radi razgrajanja in radi suma tatvine nekega kolesa. Zabeležen h imajo tudi več prijav radi manjših policijskih prestopkov, Čevljarski pomočnik R. B. je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz njegove sobe par novih čevljev, dalje je prijavljen tudi voznik K., ki je neusmiljeno pretepal svojega konja, ko ta ni mogel zvleči težkega voza.
— Slov. žensko društvo.
Poziv »Narodne Odbrane«.
Jutri zvečer ob 20. uri priredi Glasbeno društvo tukajšnje klasične gimnazije svoj letni koncert. Že na večerni »Narodne Odbrane«, 1. decembra 1. 1. je pokazal pevski zbor gimnazijcev, kako glo boko pojmuje glasbeno umetnost. Zato vabi sreski odbor »Narodne Odbrane« vse svoje člane in vse rodoljube Maribora, da se v čim večjem številu udeleže tega koncerta in s tem podprejo idealno stremljenje naše mladine.
Javna zahvala.
Gasilno društvo na Pesnici se tem potom iz dna duše zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so nas tako bogato o-srečili z lepimi in okusno izbranimi darovi za naš prvi srečolov. Zahvaljujemo se pa tudi našim sovaščanom in vsem onim, ki so posetili naše »Krstno slavje«. Bog plačaj!
Iz društva »Nanos«,
Pred kratkim ustanovljeni pripravljalni odbor je zbral do danes že nad 100 članov. V soboto je bil sestanek tudi na Pobrežju, katerega se je udeležilo okoli 50 Članov. Predsednik g. Koruza je pojasnil namene in cilje društva, ki je za tukajšnje Primorce prava življenska potreba, pojasnil delovanje primorske mladine na domačih tleh m očrtal naloge emigrantskih organizacij. Razvila se je živahna debata, v kateri so vsi govorniki povdarjali, da je že skrajni čas. da začne primorska mladina, s podporo vseli starejših Primorcev, organizirati v Mariboru prosvetno in zlasti podporno akcijo. Po zaključenem sestanku se je razvila domača, prijetna pevska zabava. Želeti je le, da se »Nanos« še večkrat spomni Pobrežja in priredi tu svoje redne sestanke.	S.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 16. februarja: Zaprto.
Sreda, 17. februarja. Zaprtu.
Četrtek, 18. februarja ob 2l\ uri »Groteska sedanjosti« ab. C.
Petek, 19. februarja. Zaprto.
Gostovanje g. Jos. Povheta. V kratkem nastopi na mariborskem odru po daljšem času zopet bivši član našega, zdaj ljubljanskega gledališča, gosp. Jos. Povhe v vlogi barona Wepsa v opereti »Ptičar«.
»Dijak prosjak« na mariborskem odru.
Mariborsko gledališče pripravlja divno klasično opereto Mullockerjevo, »Dijak prosak«, v režiji g. Trbuhoviča in pod taktirko g. Herzoga. Premijera bo v najkrajšem času.
Sokohfno
Soko| Studenci.
Lutkovni oder je priredil v soboto in v nedeljo igro »Doktor smrt in vrag« v veliko zabavo številno zbrane mladine. — Dramski odsek Sokola se bo občinstvu predstavil prvič letos v soboto 20. t. m. z velezabavno komedijo »Stari grehi«.
Zbor Sokola Loče.
Pretekli teden je imel naš Sokol svoj drugi redni občni zbor, katerega se je od 75 udeležilo 57 članov in čIanic. Zbor je otvoril in vodil starosta br. J. KržiČ.
Blagajničarka s. Ruža Davidova je poročala, da je imelo društvo v preteklem letu 14.929.75 Din dohodkov in Din 13.615.20 izdatkov. Pri dohodkih je všteto tudi posojilo 3000 Din, ki še ni poravnano. Društvena imovina je vredna 4000 Din.
Načelnik br. Beno Kragelj je poročal, da je članstvo prav marljivo telovadilo, kljub temu, da društvo nima niti telovadnice niti najpotrebnejšega orodja. — Društvo se je udeležilo vseh nastopov v okrožju in tudi župnega zleta v Mariboru. Pri Sv. Jerneju je ustanovilo so-ko sko četo, ki prav lepo napfedujc.
V novo društveno upravo so bili izvoljeni: starosta Fr. Solar, podstarosta
A. Košir, tajnik A. Pirjevec, načelnik
B. Kragelj, načelnica H. Uletova, blagajničarka R. Davidova, prosvetarka M. Pirjevčeva in ostali odborniki. Upajmo, da bo društvo doseglo v novem poslovnem letu še lepše uspehe.
Zbor podpornega društva drž. uslužbencev.
Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubkani bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 5. marca t. 1. v salonu gostilne Kajfež v Florijanski ul. v Ljubliani ob 19.30,
Strah in groza v plesni šoli. ^
Iz Varšave poroča:o: V soboto zvečer se je v neki tukajšnji plesni šoli odigral grozen prizor. V dvorano med plešoče pare je naenkrat planil skoro nag človek, oborožen z revolverjem in sekiro, in je pričel streljati in udrihati na vse strani. V plesni dvorani je nastala divja panika, nekaj oseb je od strahu poskakalo skoz okna (dvorana je bila v prvem nadstropju) dol na cesto; ena oseba se je pri tem ubila. Mož z revolverjem in sekiro je eno plesalko ubil, drugo težko ranil, potem je pa tekel nazaj v svoje, pod plesalno dvorano ležeče stanovanje in se tam zabarikadiral. Policija je moža, ki je neki brezposeln mehanik, aretirala. Izjavil je, da je hotel v plesni šoli samo napraviti red, ker radi hrupa plesalcev ni mogel zaspati.
k
Divjaški napadi v Smollndh
Ljubosumni fantje vlomili v hišo in težje ranili delavca Perkoviča.
Pred nekaj dnevi je bil v Smolincih v šentlenarškem okraju izvršen nenavaden napad. V temni noči so vdrli fantje Martin Zorko, Franc Satler, Ivan in Štefan Pučko ter Ferdinand Kuri v hišo vdove Neže Koščeve v Smolincih, kjer je slučajno bil tudi Ludvik Perkovič, delavec iz Vitomercev v ptujskem okraju.
Napadalci so sneli v ra ta, s tečajev in z noži napadli Ludvika Perkoviča, katerega so zelo nevarno ranili. Zadali so mu 16 rar., od katerih sta bili dve smrtno
nevarni. Ranjenec, katerega zdravi svetotrojiški zdravnik gosp. dr. Bruno Weixl, je sedaj že izven nevarnosti, komplikacije pa se lahko še vedno pojavijo.
Dosedanje poizvedovanje je dognalo, da je bila vzrok tega divjaškega napada ljubosumnost. Junaki noža so bili aretirani in odvedeni v mariborske sodne zapore, kjer čakajo zdaj na zasluženo kazen.
mKmajaUBom
Mednarod. smuške tekme v Mariboru
Na zadnji seji ZSP se je določil za velike mednarodne smuške tekme, ki bodo v Mariboru prihodnjo nedeljo, naslednji odbor:
Častno predsedstvo:
dr. Franjo Lipold, načelnik mesta, pu kovnik Milan D. Radovanovič, komandant mesta, dr. Ivo Poljanec, banski svetnik in vodja inšpektorata, dr. Milan Makar, sreski načelnik za desni breg, dr. Davorin iSenjor, višji sodni svetnik, dr. Ivo Pirc, predsednik JZSS.
Predsedstvo tekme:
Tehnično vodstvo:
Sodniški zbor: Predsednik:
Za smuški tek: tehnični vodje:
starter: časomerilci: sodnik na cilju: zapisnikarja: zdravnik:
Za skoke:	tehnični	vodje:
starter: sodniki:
nadzorniki zaleta: nadzorniki doskočišča: merilci skokov:
zapisnikar:
zdravnik:
Zdravniški odsek: načelnik: Novinarski odsek: načelnik: Stanovanjski odsek: načelnik:
Prof. Joško Šilc, Ivan Roglič, Joso Goreč.
Vekoslav Golubovič, Franjo Vetrih. Parma.
dr. Berce, Vekoslav Golubovič, Franjo Vetrih.
Vahtar Danilo,
Šeipec Rado, Žunkovič, Bureš Medo, Voglar Srečko.
Gajšek Božidar,
dr. Sebula Jože, dr. Žgur Maks.
dr. Berce Janko, Goreč Joso,
Bereš Medo, Veneti Vlado,
Goreč Joso, Gnidovec Ante, ing. Eilert Ernst, dr. Jehart Anton, ing. Rungaldier Ervin, Divjak Bogo, Aljančič, Vahtar, Dekleva, Rojc, Ma-rusig, Žunkovič,
Bergant Eugen, Kralj Alfred, dr. Sekula Jože, dr. Žgur Maks. dr. Sekula Jože.
Voglar Srečko.
Roglič Ivan.
Smuška tekma Sokola Hoče
Preteklo nedeljo je priredil smuški odsek Sokola Hoče že drugo tekmo; to pot v Slivnici, da tudi tam vzbudi zanimanje za ta lepi zimski šport, ki vedno bolj osvaja najširše plasti ljudstva. Krasno vreme in ugodna smuka ste privabili le-■tepo število tekmovalcev iz sosednjih bratskih edinic. Na startu je bilo 26 članov društev: Maribor matica, Maribor I., Maribor III., Fram, Pragersko, Hoče in čete Radvanje. Proga, ki je tekla po obronkih slivniškega Pohorja je bila daljša, kakor smo že poročali; merila je namreč 8 km. Od 26 tekmovalcev je prišlo na cilj 24. Rezultati so bili ti-le: 1. br. Joško Heric (Maribor III.) 37*32”, 2. br. Vlado Lešnik (Maribor matica) 38’04”, 3. br. Ferdo Tinta (Maribor I.) 38*25”, 4. br. Milko Mejovšek (Hoče) 40*42”. Doseženi časi so jako dobri. Vod-
stvo tekme je bilo v dobrih rokah br. Milana Apiha in br. Joška Kmeteca. 2e-iimo le, da bi nas bratje iz sosednjih društev ob sličnih prilikah še večkrat obiskali. Zdravo!
Slivniški Sokol
je priredil preteklo nedeljo zlet s sankami v Reko. Br. Klasinc je s svojimi iskrimi konjiči vlekel dolgo vrsto sank sokolske dece in naraščaja. Zleta se je u-deležilo tudi mnogo članov in članic. Po dveurnem sankanju na strmem pobočju nad reško šolo so se izletniki v veselem razpoloženju vrnili domov. Prihodnjo nedeljo pa vprizori slivniški Sokol narodno igro »Dekle z rožmarinom« in burko »Vse naše* v Društvenem domu v Slivnici.
Tekma bo skoro’ bolj zanimiva kot zadnja tekma za državno prvenstvo, •^bralo se bo vse večje število tekmovalcev in konkurenca bo veliko hujša.
Pri trasiranju proge se je organizacija ozirala predvsem na težnje vseh smučarskih prireditev, da se tekme strogo ■očijo po karakteristiki. Imeli bomo na Progi slalom-tekmo, ki zahteva izredno tehnično znanje, dolinsko vožnjo, ki vodi samo navzdol in čisto tekmovalno progo, kjer pride v poštev v glavnem tek.
V Nemčiji in Avstriji npr. so imele tekme na 18 km manj kot 100 m višinske razlike. Mariborska proga bo imela nekoliko več, okoli 170 m, vendar nima ostrih strmin in nikakih nevarnih mest kot a pr. v Kranjski gori, kjer so odlični smučarji padali in so nekateri izgubili preko 2 minuti.
Skakalnico so že preiskusbi domači skakači in so zelo zadovoljni. Seveda je treba mojstrov, da bodo Izrekli pravilno sodbo. Prireditev bo največja te vrste sploh. Izredno zanimanje vlada seveda Pred vsem med našimi smučarji. Ljublja-?a sama pošlje močno ekipo svojih tek-
*SS5S
inovalcev. Joško Janša je sedaj v sijajni formi in nam obeta mnogo. Jakopič, naš znanec s 50 km tekme in sedanji državni prvak, bo moral napeti vse si'e, ako bo hotel tudi na tej tekmi odnesti prvo nagrado. Prav ostra borba bo na 18 km tekmi in bo razlika med posameznimi prav minimalna. Borili se bodo za vsako sekundo! In vso to borbo bo mogoče zasledovati skoraj od prvega do zadnjega kilometra! Kaka mesta bodo zasedli naši domači tekmovalci, pa je veliko vprašanje. V Kranjski gori je bil Mušič 14. Sedaj se bodo naši le malo bliže pomaknili, in upajmo, da bodo vsaj peti, šesti, ako ne drugi ali tretji!
Daruje za Domožno akcijo!
Nesramnež.
»Zakaj si pa huda na Bojana? Ali sta
se skregala?«
»Ah, saj veš, da sva bila na maškeradi v »Unionu«. Poprej pa mi je zatrdno obljubil, da me ne'bo poljubil, in zdaj premisli to nesramnost, — držal je obljubo!«
Iz Radvanja
Pogreb. Pretekli teden smo pokopali gospo Marijo Kosarjevo, soprogo tukajšnjega posestnika in sedlarja. Pokojnica je bila vzorna mati in splošno priljubljena. Na zadnji poti jo je spremljalo tudi celokupno gasilno društvo. Naj ji bo lahka domača zemljai, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
Sokolska četa v Radvanju bo imela svoj prvi občni zbor v nedeljo 28. t. m. v šoli. čas še ni določen. Bratqe in sestre, pridite polnoštevilno, ker so na dnevnem redu aktualna vprašanja o delu v bodočem letu.
Pravo rimsko rajanje je bilo v nedeljo v vsem Radvanju. Sankači so se sankali pri Habakuku, smučarji pa so se utaborili pri novi skakalnici na Betnavi. Velika množica ljudi je gledala vratolomne skoke smučarjev. Mnogo zanimanja in pozornosti, so v nedeljo vzbudile kolone sank, priklenjene na avto in vratolomen smučar, ki se je priklenil na motor, ki je vozil skozi vas z neverjetno brzino. Tudi deca se pridno zabava; vsak breg, vsak holm je živ. Prihodnjo nedeljo pa mednarodne smuške tekme, to bo dogodek za Radvanje!
Iz Sv. Lenarta v Slov. gor.
Spremembe na sodišču. Namesto obolelega sodnika g. dir. F. Tavzlja je bil kot suibstitut prideljen šentlenarškemu sodišču g. Vinko Pance, sodni pristav pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Pretepi. Po Slovenskih goricah se v zadnjem času zopet strahovito množijo pretepi in pokolji med fanti. Kriva je v prvi vrsti šmarnica, ki jemlje ljudem vsaiko pamet in razsodnost. Ker tega vina letos še nihče ni kupil, ga pijejo do-
mači sami. V tem oziru bo treba skupnega in odločnega nastopa cerkve, šole in Sokola.
Iz Poljčan
Poroka. Poročila sta se v tukajšnji cerkvi brivski mojster g. Pavel Pristo-nik in gdč. Mici Žistova, posestnikova hči s Pobrežja. Bilo srečno!
Kronika nezgod in smrti. V zadnjih dneh se je pripetilo v našem kraju več nezgod: Ivan Š. v Stanovskem je šel na šupo po seno za živino. Pod njim se je ulomila trhla deska, da je padel v globino in si zlomil roko.Moral jev bolnišnico. — Na .Gornji Brežmici se je podal posestnik T. z votzom v gozd po steljo. Konju je na poledenelem kolovozu spodrsnilo in si je zlomil nogo. Vzel ga je mesar. Za gospodarja v današnjih slabih časih pač hud udarec. — Mali Dominik R. iz Lušečke vasi je padel s peči m žareči štedilnik in dobil na obrazu in vratu močne opekline. — 12Ietni Iv. K. iz Gornje Brežnice pa bi bil skoro našel smrt v le-denomrzli Dravinji. Na poti k maši se je malo podrsal po zamrzli reki, a se naenkrat udrl do vratu v vodo. Im bi se bil gotovo utopil, da ga niso mimoidoči ljudje pravočasno opazili in potegnili ven. — V Studenicah je po večmesečnem trpljenju preminul 361etni trgovec in posestnik g. Ivan Logar. Podlegel je zavratni jetiki, ki si jo je bil nakopal še med vojno v Rusiji. Imel je veličasten pogreb; tukajšn:a Čitalnica mu je zapela žalostinki »Blagor mu« in »Vigred«. Pod Ljubično pri Poljčanah pa je umrla 661etma žena cerkvenega ključarja in posestnika gospa Marija Jagodičeva. Bila je zelo spoštovana in jo je veliko ljudi spremilo na njeni zadnji poti. Naj blaga pokojnika v miru počivata, preostalim naše sožalje!
Ladja strahov
(Zgodba starega mornarja.)
Tam na velikem katranovem sodu je sedel stari očka krmar s prekrižanimi bogami kakor Turek, obdan od večine ladijske posadke.
Pomignil nam je, naj molčimo, odgrizni s svojimi dolgimi zobmi cigaro, ki mn lo je bil podaril kapitan, in pričel svojo zgodbo:
»Jaz sem star, zelo star, in spadam h generaciji, od katere morda nihče več ne 50 Potnr^> ki so z menoj skupaj suzlli na ladjah. Malokdo je umrl naravne smrti. Večina počiva na dnu velike luže, ali pa ^	v	frek	mor-
skega volka.
Za mojih Časov so ljudje še verovali v izginule barke, morske strahove, sire-he in druga morska bitja, čarovnice in bošasti. Verovali so, da je mogoče z zagovorom pomiriti vihar, ublažiti valove J® razpršiti ošmirke. Bali smo se še vladarja morja Neptuna in morskih deklic, 1 plavajo za ladjami, da s svojim pet-"*« omamijo mornarje. in verovali smo, Da se utopljenci vračajo!
v Vi seveda ne verujete več v .te stvari! Vi imenujete vse to bajke, pravljice za strašiti otroke.
Kdaj je to bilo, ne vem več. Je že pre-V©Č dolgo. Ko sem bil še mladenič, so Jbe najeli na veliki trijambornici. To je bila lad a, kakršne dandanes ni več najti, 0 j® Zdaj vse spremenjeno. Da, da, ladje 80 kot mornarske šege!
ktdja je bila krščena pravzaprav na •veto Barbaro; ampak kapitan, ki se ni
bal ne Boga ne hudiča, ji je dal ime »Charon«, po tistem podzemskem krmarju, ki po stari grški bajki prevaža duše umrlih na otok smrti.
Naš kapitan je klel od jutra do večera. Pravili so, da ga je hotel njegov prijatelj iz mladosti, duhovnik, spreobrniti in ga pripraviti do tega, da bi imenoval svojo ladjo spet s starim imenom, imenom svetnice, a se mu ni posrečilo. Varstvo svete Barbare bi gotovo rešilo kapitana večnega pogubljenja!
Ko sem prišel na to ladjo, so mi pripovedovali strahotne reči o dogodkih na njej. Da straši... Vsako noč da je slišati z dna stokanje in vzdihovanje. Bele postave smukajo semtertja, se prikažejo in spet izginejo. In na vrhu jamborov plešejo modri plamenčki.
Pravili so, da prihaja vsako noč črrto oblečen mornar z rdečo brado h kapitanu v kajuto, da z njim igra karte in pije. Glasno govorjenje, ropotanje in strašen smeh se razlega iz kajute. Nekateri so pošepetavali da je to sam vrag; drugi pa, da je eden onih nesrečnikov, ki jih je dal kapitan po krivici obesiti. Namreč, za Čisto malenkostne prestopke je dal ta krvoločni kapitan usmrtiti svoje ljudi.
To je bil tudi vzrok, da je ranogo mornarjev pobegnilo, čim je ladja pristala, ker ni nihče hotel biti deležen usode umorjenih.
Nihče se ni upal po noči brez luči v spodnjo 1'adjo. Rajši bi se bil pustil pretepsti z bičem do krvi.
Vendar se zaenkrat ni nič pripetilo. Potem na so se pojavili, razni Predznaki, ki niso obetali niš dobrega
Eden naših mornarjev je padel v morje, ko je hotel dvigniti zastavo, in je utonil, preden smo mogli s čolni v vodo in mu pomagati. Naslednjega dne je padla zastavica kapitanu pred noge in ga skoraj ubila. Tretjega dne je pa obletela utva trikrat našo ladjo in se usedla baš na kajuto bogokletnikovo. Utva prinese vedno nesrečo. Moji tovariši so trdjli, da je bil v utvi duh utopljenega tovariša, ki hoče potom ptiča naznaniti nesrečo.
Strah in trepet se nas je vseh polastil. Čutili smo, da se bliža nekaj strašnega. Vsi smo bili polni zlih slutenj razen kapitana.
Ta se očividno sploh ni zmenil za naše vznemirjenje. Nasprotno, še izzival je kazen božjo s tem, da nas je zasmehoval in se norčeval in je še bolj kot navadno grešil. Pii je in klel ves dan, z nami pa ravnal huje kot kdaj poprej.
Tako ni moglo iti več dalje. Bili smo prepričani, da mora zadeti brezbožnega norčevaJca usoda.
Ko smo se kmalu potem bližali rtu, se je hipoma pomračilo in morje je pričelo naraščati. Kot ogromna jata vran se je spustila tema nad morje. Veter je tako strašno pihal, da je njegovo piskanje sli-čilo škripanju. Culo se je kot bi tulili pogubljene! ...
Na dnu iadie je bilo tako razgrajanje, kot bi kdo z verigami rožljal — čeprav tam spodaj ni bilo verig —, potem je spet stoka'o in grmelo. Rekli boste, da ie to povzročalo tramovje ih rebra ladje.
Varate se! Ne, ne, vam rečem, in trikrat ne!
Tedaj smo zagledali rt »Dobre nade«. Izglodalo je, kot da je morje podvojilo
svojo jezo... Ali ni bil ta rt kraj, kjer je »Leteči Holandec« zapisal svojo dušo hudiču, ker je hotel obpluti rt kljub sil-uernu viharju?
Z neba se je trgalo nešteto bliskov. Grmelo je brez prestanka, da so se jambori stresli. V oblake se je zaganjal ve-ter in jih trgal. Valovi so se valili s tako silo, kakor tega še nisem videl, čeprav sem doživel že dosti orkanov.
Vsi mornarji so prosili Boga, da ne pogubi ladie, kapitan pa ni molil. Strahovito je klel nebo in klical satana na pomoč, ki naj bi mu pomagal obiti rt »Dobre nade«.
Tedaj se je nenadoma pojavila črna pika na morju. Bližala se nam je z bliskovito naglico.
(Konec jutri)
Okostfe predpotopnega slona
Pri kopanju jame na svojem travniku je našel neki italijanski kmet v bližini Cassina osem metrov globoko v zemlji ogromno, 100 kg težko spodnjo čeljust predpotopnega slona. Ta najdba ga je spodbudila, da je kopal dalje, in res je kmalu izkopal dva poldrag meter do'ga okla. Kakor vse kaže, utegne hadaljno odkopavanje spraviti na dan tudi še ostalo okostje tega pradavnega velikana. Po dosedanjih ugotovitvah, so najdene kosti iz miocena, prvega obdobja ranega terciarja, torej iz časa, ko so povsod v Evropi še živeli ogromni pra-sloni.
Spominjajte te CMD
'Sira n f.
Mariborski »V E ČER NI K« Jutra
V Maribor u, 'dne 16. II. 1932
Currer Bell:
46
Lowoodska sirota
»No, no, dragi ljudje,« jih je odrivala Miss Ingram, »ne silite vame. Vaša zvedavost in lahkovernost hitro 'piane na dan. Po važnosti, ki jo pripisujete z mojo mamo vred tej stvari, bi rekla, da ste uverjeni, da gostimo v hiši pravo veščo, ki je v ozkih stikih s kozlo-bradcem. Videla sem le ciganko potepenko. Kakor je že navada takih vlačug, je hotela tudi meni povedati srečo iz dlani in mi je blebetala, kar take coprnice navadno čeljustajo. Zadostila sem svoji trmi in zdaj mi-s im, da bo Sir Eshton storil dobro delo, ako jutri zarana zapre baburo v ječo, kakor ji je bil zapretil.«
Miss Ingram je vzela knjigo, se naslonila v svojem naslanjaču nazaj in ni hotela več ziniti besede. Skoro pol ure sem jo motrila; ves čas ni obrnila niti enega Usta knjige in lice se ji je vse bolj tnračilo : n bila je videti vse bolj nezadovoljna in kisla od razočaranja. Gotovo ji vešča ni povedala nič prijetnega; ker je bila tako jezna in tiha, sem bila prepričana, da je vse preveč upoštevala neugodna odkritja, ki jih je bila slišala, dasi je gumila tako ravnodušnost in brezskrbnost.
Mary Ingram, Amy in Louisa Eshton so medtem stokrat izjavile, da si ne upajo k vešči, dasi jih je strašno mikalo k njej. Posredovati je moral Sam, ki je mora! neprestano tekati v knjižnico in nazaj, da so ga gotovo noge bolele. Končno so si priborile od Šibile dovoljeni, da so smele vse tri hkrati v knjižnico.
Njih obisk ni bil tako miren kot prejšnji. Iz knjižnice so se razlegali slabi kriki in histeričen smeh; po preteku kakih dvajset minut so se vrata šiloma odprla in gospodične so pridrle iz knjižnice, kakor bi se bile sprle s pametjo.
»Oh, tu ni vse v redu!« so kričale vsevprek. »Pravila nam je take! Vse ve o nas!« in zgrudile so se brez sape na stole, s katerimi so jim gospodje postregli.
Ko so silili v nje, so izjavile, da jim je povedala ta>-ke reči, ki so jih bile rekle ali storile še kot otroci. Opisala jim je knjige in okraske, ki so jih imele doma v sobah, spominke, ki so jih dobile od raznih sorodnikov. Povedale so, da je ugenila celo njih misli in .ie vsaki posebe šepnila v uho ime osebe, ki ji je bila najdražja na svetu, in jim je razodela najbolj prikrite želje.
Tu so gospoda začela moledovati, naj kaj več povedo o zadnjih dveh točkah, a dame so le rdele, vzklikale, se tresle od smeha in hihotale. Mamici pa sta prihajali z d'šavami in pahlačaml in iznova trdili, da^nista zaman svarili, a nihče ju ni hotel poslušati. Starejši gospodje so se smejali, mlajši pa so razburkanim krasoticam nudili svoje usluge.
Sredi te zmede, ko so mi oči in ušesa bile čisto
zavzete, je nekdo ob moji strani skromno zakašljal. Okrenila sem se, bil je Sam.
»Če dovolite, gospodična, ciganka pravi, da je Še ena neomožena dama v sobi, ki še ni bila pri njej. Pri-dušuje in roti se, da ne pojde prej iz hiše, dokler ne vidi vseh mladenk. Pomislil sem, da meni morda Vas; kaj ji povem?«
»Oh, seveda pojdem,« sem odgovorila. In bilo mi je drago da sem mogla zadovoljiti svojo silno razvneto zvedavost. Izmuznila sem se iz sobe tako, da me ni nihče zapazil, ker se je bila vsa druščina zgrnila o-koli razčiljene trojice, vrvnivši se iz knjižnice. Tiho sem priprla vrata za seboj.
»Če hočete, gospodična,« se je ponudil Sam, »po-čakam-v veži na Vas. Če Vas bo strah, pa zakričite in takoj pridem na pomoč.«
»Ne, Sam, vrnite se v kuhinjo. Kar nič se ne bojim.« In res me ni bilo strah; bila sem zelo zvedava in razvneta.
XIX. poglavje.
V knjižnici je bilo precej tiho, ko sem vstopila, in Šibila — če je res bila Šibila — je prav udobno sedela'v nasanjaču pri kaminu. Ogrnjena je bila z rdečim plaščem in na glavi je nosila črn ciganski klobuk širokih krajcev, ki je bil privezan pod brado s pisanim robcem. Na mizi je stala ugasla sveča. Žena se je sklanala nad ognjem in se dela'a, kot bi čitala v črni knjižici, slični molitveniku. Žebrala je, ko je čitala, kakor to rade delajo stare ženice, in ni takoj nehala, ko sem vstopila, kakor bi še hotela končati kako poglavje.
Stala sem na gunju in si grela roke, ki so mi btle precej hladne, ker sem v dvorani sedela pri oknu daleč od ognja. Bila sem mirna kakor po navadi, saj ni bilo na ciganki nič takega, kar bi človeka oznemirja-lo. Zaprla je knjigo in počasi dvigni a glavo. Krajci klobuka so ji senčili obraz, vendar sem takoj zapazila, da ji je bilo lice nekam čudno. Bilo je rjavo, malone črno. Zamršeni lasje so ji silii izpod belega traka, ki je bil zavezan pod brado, in so ji zakrivali pol lica in čeljusti. Srepo in smelo me je pogledala.
»No, Vi hočete, da Vam povem usodo?« me je vprašala z glasom, ki je bil tako odločen kot nje pogled, tako osoren kot njene poteze.
»Ni mi do nje, mati; storite, kakor Vam je drago. Toda povem Vam, verovala Vam ne bom.«
»Odgovor se sklada z Vašo drznostjo; saj sem ga pričakovala od Vas; Čula sem ga v koraku, s katerim ste prišli čez prag.«
»Res? Tanko uho imate.«
»Imam ga; in bistro oko in bistro pamet.«
»Vse to Vam rabi pri poslu.«
»To pa je res, zlasti če mi prihajajo taki gostje, kot ste Vi. Zakai ne drgečete?«	____________
»Saj mi ni mraz.«
»Kako, da niste obledeli?«
»Ker nisem bo'na.«
»Kako, da me ne izprašujete.«
»Ker nisem bedasta.«
Stara mamka je zahihikala pod svojo obezo ih svojim redosoni, potem pa je izvlekla kratko črno pipico, jo prižgala in začeta kaditi Nekaj časa se je naslajala s tem umiirjevalnim sredstvom, potem pa je vzrvnala doslej sključeno telo, vzela pipo iz ust, srepo pogledala v ogenj in rekla odločno:
»Vas zebe; Vi ste bolni; in bedasti ste tudi.«
»Dokažite mi to,« sem jo zavrnila.
»Bom, z redkimi besedami. — Vas zebe, ker ste tako osamljeni; nikogar ni, ki bi izkresnil v Vašem srcu se skrivajočo iskro. — Bolni ste, ker Vam je tuje najlepše čustvo, najvišje iq najslajše, kar jih je danih človeku. — Bedasti ste, ker se nočete vdajati temu čustvu,' če še toliko trpite, in nočete storiti niti koraka, da to čustvo poiščete, kjer na Vas čaka.«
Spet je vteknila pipico v usta in začela krepko kaditi.
»Oh, dobro veste, da bi to lahko povedali vsaki samotni vzgojiteljici v veliki hiši.«
»Lahko bi to rekla skoro vsaki; toda bi li bilo tudi pri vsaki resnic a?«
»V mojih razmerah.«
»Da, prav res, v Vaših razmerah. Toda poiščit« mi drugo, ki bi živela baš v takih odnošajih kot Vi.«
»Na tisoče bi jih našla.«
»Niti ene same bi ne izteknili. Če že hočete vedeti, Vaš položaj je izreden: čisto blizu sreče živite lahko bi jo dosegli. Vse, kar je zanjo potrebno, je prt pravljeno, treba je le ene same kretnje, da se dele zedinijo. Slučaj jih je ločil; naj se drugi drugemu približa in rodila se bo sreča.«
»Ugank ne maram. Nikoli nisem reševala zago netk v svojem življenju.«
»Če hočete, da govorim jasneje, pokažite mi dlan.'
»Ki jo moram posrebriti, bi rekla?«
»Kajpada!«
Ponudila sem ji šiling.
Spravila ga je v staro nogavico, ki jo je izvlekli iz žepa. Zavezala jo je spet in vteknila, potem pa m je velela, naj iztegnem roko. Ko sem to storila, je pri bližala 'ice dlani in dolgo tuhtala nad njo, ne da bi a je doteknila.
»Prefhia je,« je dejala. »Nič ne morem razbrati take roke; črt skoroda ni. Sicer pa, kaj tudi pomet dlan? Usoda ni tam zapisana.«
»To Vam pa verjamem,« sem rekla.
»Ne,« je povzela, »na licu je začrtana, na čeft okoli oči, v očeh samih, v ustnih črtah. Pokleknite i dvignite gavo!«
»Oh! Zdaj se bližate resnici,« sem rekla in Ji si° rila povoH. »Kmalu Vam bom začela verjeti.«
GPAFCMO POOIF-TJE
MARIBORSKA i IS K A R N A
IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE. KOLEDARJE, KNJIGE. PISMA ZA TRGOVCE, RAZGLED^
PUAKATERSKI ZAVOH
N ICE, OSM RTNICE, POSETNICE, CENIKE,
KM i I GOVE7NI C A
JEDILNE LISTE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE,
POROČNA NAZNANILA, VABILA, ČRTANCE I. T. D.
ENO-IN VEČBARVNI TISK ^ LITOGRAFIJA
SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH
MARIBOR - JUkČICEVA UL. 4 - STROSSMAJERJEVA UL. 5
S*m.av
[t. SOKLIČ)
\r. Maribor
Kutopnilri m »prejme!«
Sčli«a
najpreglednejša kartotek Soklič, Maribor Tel.2511
Inserirajte!
Mala hiša
pripravna za vsako obrt ali trgovino, ceneno na prodaj. — Naslov pove u-prava.	57 2
Hiša z branjarijo
na zelo prometnem kraju v okolici Maribora, takoj po ceni na prodaj. Naslov v upravi lista.	569
Zasebno 3sobno solnčno stanovanje
oddam s 1. III- Maribor, Smetanova ul. št. 54.
Jutrove zbirke
dobite tudi v podr. Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova casla 13
Naifinejii rum
en gros!
Brandv
in vse vrste likerja Itd.
Pristna slivovka
en detaill
9841
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA S
Telefon 25-80.___________   Tovarna	llkeriev,	desertnih	v*n,	in	siruoov.
izdaja Konzorcij »Jutra«
v Ljubljani; predstavnik izdriate ja in urednik; JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik
STANKO DETELA s Maribora.