List 5.
Gospodarske stvari.
O razdelitvi menjavek.
Gover dr. Tomana v deželnem zboru.
Dr. Lovro Toman je v 14. seji poslednjega deželnega zbora dokazal potrebo, da se naredi postava, po kteri bi se med svoje lastnike razdelila taka zemljišča, ki so znana pod imenom menjavek (Wechselgrunde). Ta za kmetijstvo tacih krajev, kjer so taka menjavna zemljišča, važni predlog je podpiral tako-le:
Zemlja, na kteri bivamo, je naša mati, ki nas ima preskrbeti s potrebnimi pomočki in sredstvi za naše potrebe. Mi moramo skrbeti marljivo in modro, da ona porodi dostojno tacih pomočkov. Kakor v pašnikih, tako leži mnogo pridelkov zamorjenih v menjavnih zemljiščih.
Kaj pa so menjavke?
Menjavno zemljišče je tako, ki ima dva ali več gospodarj ev, ki se v v ž i t k u vrste. Taka zemljišča so travniki, njive itd. Razmere take vrstitve so mnogovrstne, na priliko: 1. Včasih so konci, to je, vsa menjavna zemlja je na dva konca razdeljena in vsak tak konec se leto za leto menjevave vživa. Kdor je letos vžival konec a, vživa drugo leto konec b, in nasprotno. V teh primerljejih je menjavna zemlja ena parcela (en part). 1. Včasih stepa dve parceli (dva parta) in se parceli vsako leto menjevaje vživate. Tako ima vsaka parcela vsako leto druzega gospodarja. 3. Včasih je pa menjavna zemlja samo ena parcela, pa se tako vživa, da jo ima eno leto en gospodar vso, drugi pa drugo leto vso.
Te razmere vživanja in še druge se nahajajo pri menjavnih zemljah.
Iz takega vrstilnega vživanja pa imajo solastniki ali soposestniki in tudi vlada mnogo škode.
Kar zadeva solastnike, se jim kaže sledeča škoda:
1.   Ako so menjavna zemlja travniki, se ti pre-čisto pokose, tako se sčasoma popolnoma pokončajo in še polovico dohodkov ne dajo, ki bi jih dali, ako bi bili razdeljeni v kose in taki kosi polna in posamna last enega vžival ca. Na tacih travnikih se zapazijo cele lehe, ki so brez trave. Vsak kmetovalec lahko loči menjavne travnike od drugih.
2.   Take travnike je navada v jeseni prav čisto in golo popasti „potvezati", kakor Gorenci pravijo. To je, konji in goveja živina se pribija na verige ali vrvi otvezana na take travnike in se prestavlja tako dolgo, da vseh ne ogloje. Kar konjem in goveui ostane, posname še ovca. Gospodar, ki ima ravno letos vžitek, posname vse do čistega, do živega, in njegov naslednik mora žalosten gledati, — in spredniku prihodnjo leto zopet  kar more  vrne.    Tako  gre to   dalje   in zemlja
mora na zadnje popolnoma opešati in tako oslabeti, da ne da skoraj nič trave.
3.    Menjavna zemlja se slabo obdeluje; njive se malo, travniki nič ne gnojijo, ker vživaleč vživalcu dobička ne privošči. Na menjavnih travnikih se ne trebijo vodni grabni, se ne odpeljujejo prevelike vode, grmovje se ne trebi, kamnje ne pobira, brez skrbi se sem ter tje vozi, z eno besedo, taki travniki se nemarljivo zapuščajo.
4.    Kdor ima veliko menjavnih parcel, ta ima tudi celo zbirko davkovskih bukvić, ktere se ravno tako vsako leto menjujejo, kakor vživanje.
Zgodi se pa lahko, da človek pozabi na take bukvice, ali da jih od sprednika ne dobi, — na enkrat pa pride rubež za davke, gospodar ne vć, kaj je dolžen, zdaj teče k davkarju, zgublja čas, plača rubežen, vrh tega se jezi in škoda je gotova.
5.   Zastran davkov pa se zna škoda tudi iz tega kakemu solastniku zgoditi, ker se davki in nakladi menjajo in ravno enega morebiti veči nakladi zadenejo. Že leta 1861. je gospod Koren v občnem shodu gospodarske družbe govoril, kako da so škodljiva menjavna zemljišča, kaka škoda da se dela solastnikom po teh neprimernih davkih.
6.   Pa tudi sovraštvo in pravde izhajajo iz menjav-nega vživanja.
Te in še druge škode izhajajo očividno iz menjav -nega vžitka zemljišč za solastnike.
Pa tudi vlada ima škodo pri pobiranji davkov, ker pri njem veliko časa zgubi.
Iz tega površnega premišljevanja se že vidi velika škoda, ki solastnikom in vladi iz menjavnih zemljišč izvira. Takih zemljišč pa imamo v naši deželi še prav veliko. Se ve, da bi solastniki si lahko sami škodo odvrnili, ako bi si taka zemljišča razdelili; al žalibog v naši domovini je še preveč gospodarjev, ki pravijo: „Kakor je bilo,, tako naj bo zdaj in v prihodnje lu in marsikter solastnik neče se v razdelitev vdati zavoljo tega, ker ravno njegov solastnik tega želi. Saj je dosti vzroka za sovraštvo ali vsaj neprijateljstvo v tem, da sta do zdaj eno zemljo zaporedoma vživala in si nagajala.
Neogibljivo je tedaj treba, da se skrbi na poti p o-stave, da se razdelijo taka menjavna zemljišča, zato sem storil ta predlog.