i Pršpovedka o strahu. (Priobčil Januš Golec). Sv. Gore! Kje je pač ta kraj? Menda brezpotrebno vpraSanje, saj ga pozna vsak od prvega Pileka do zadnjega rusastega Hrvata; vsak ve, da so sv... Gore velika Marijina božja pot na Spodnjem Stajerskem blizu Sotle. Prijazna in velika romapska oerkev te že od daleč pozdravlja in neh'ot8 šepeta, da na tem prijaznem hribu kraljuje ,,Kraljica nebes in zemlje", ki posluša in uslišuje že skozi stoletja ponižne prošnje pobožnih vernikov. Kedaj da se je ta romarska cerfcev pozidala, koliko oltarjev ima, kako je poslikana, vsega tega ti n.e bodem razkladal, dragi bralec, kajti vse to je že popisal mož, ki ima nekaj ve5 v glavi, nego jaz ?, Objavil je ta mož na dolgo in široko zgudovijio svetiSfia, opisal vse stavbe na romarskem hribu, priobčil tudi yse pripovedke, ki mu jih je zaupal svetogorski mežnar Cenek; samo na eno ie pozabil, ne vem, ali mu je Cenek ni povedal, ali pa že nima prave zgodovinske podlage? Kratko raalo, da se ne pozabi ta prigodbica povedati, ti jo hočem jaz ravno t co, kakor sem jo na lastna ušesa 6ul od Ceneka, že dolgoletnega cerkovnika na sv. Gorah'. Str "i je v sredi votel, okoli in okoli ga pa ni nič, tako so mi vefikrat pravili moj oSe, ki Še sedaj prav nič ne verujejo v strahove. Na sv.. Gorali pa, in sicer v cerkveni hiši, ki te prva pozdravi, ako po hribu prideš na prvo ravnino, na k.ateri ob Casu shodov stanujejo duhovniki, baje straši, in pravilo mi je o tem strahu že vefi verodostojnihprics Jeli je ta straji tudi enak ali pa vsaj podoben onemu, ki ga moj oče še sedaj označujejo, da je namreB v sredini votel, okoli in okoli ga pa nič ni, tega nikakor ne bodem trdil? Ne gre sg namreč pri tei pripovedki, ki ti jo hočem povedati, za ta strah y oerkveni hiši, ampak za onega v BoStjanovi kapelici na vrhu gore, tik romarske cerkve k^kih pet minut v hrib od žg omenjene, strahov polne cerkvene iiiSe,. Ta kapelica sv. Boštiana je žalibog dandapes zapuŠSena; eden, in sicer prvi del, 5e zažnemo z glavnimi vrati, služi kramariem ip kafetarcam v shrambo, v drugem, y Katerem je tudi ena postelj, si pa ob času shodov ponoci preteguje Cenek od romarskih bolh opikane noge in ude. Ravno ta drugi prostor ^e za našo povest velevažen. Leta. . ., številke som že pozabil, pač nisembil nikdar y zgodovini prav dobro podkovan, so se nekaj pokvajile orgle na sv. Gorah. Dobili so mojstra, da bi jih popravil, ne vem že qd kod, morda celo iz Dunaja, ker je bil trd Nemec kot svetogorske skale, in imel seboj pomoSmka tudi nemške krvi, Po dnevi je ta mojster popravljal orgle, po nofii pa spal s pomočnikom, ki ga je zval za Mihelna, v že omenieni BoStjanovi kapelici, Cenek', sedaj mežnar na sv. Gorah, bil je tedaj še mlad in neoženjen, pa navihan in poln muh, kakor še sedaj, dasira(vno je že v letih.: Stanoval je Cenek pri svoji materi v mežnariji, tudi k.akih pet minut pod cerkvijo, Ko je prišel ta nemški mojster popravljat orgle na sv, Gore, pomagal mu ]© tudi Cenek' pri delu, seveda kolikor je paft znal. Pogovarjali so se o raznih refieh, gotovo po nemŠki.Tudi Cenek ni ftotel pustiti Nemcu zadnje besede, in Vi svoji nemSSini, saj je bil menda vojak, ker je še sedaj zdrav in krepek, razkladal je temu mojstru, in pomočniku, da straši na tem znamenitem hribu. Nemec ga je debelo gledal pri tem pripovedovanju, skimoval z ramami; najbrž je imel iste pojme o straliu, kot moj ofie, in rekel po temeljitem preudarku: ,,'Jaz se že ne bojim, 5e bi prišlo tudi dvajset ta hudih prav toplih iz pekla nad mene." Tako Tomaževo govorjenje, in Še povrh iz nemškib ust, užalilo je tudi gorskega Cenefca tako, da se je premagoval celi dan in ni nobene veS zip.il, ampak vedno tuhtal, kako bi glaSal neverjetnega Neraca. Proti večeru se mu je že posvetilo nekaj v glavi, kajti zasmejal se je kar na lepem, pogladil sg zadovoljno pp glavi in zamrmral sam s seboj, gotovo slovenski: ,,:Tako bom napravil; nimaš še ne Cenek same ajdov&čice v glavi, kator ti mati veckrat oCitajo^." Stemnilo se je kmalu, kajti o Martinovem je italč kmalu no6. Tudi naši delavci pri orglah so nehali z delom, ko je legel mrak! na goro; mojster in pomoSnik sta se potegnila v BoŠtjanovo kapelico, Cenek pa domov k materi. Hudomušni Cenek je kmalu povečerjal, kar so rau mati pripravili, smuknil skozi hišna vrata v kamro in tam zbral dve najbolj težki verigi, skril jih je skrbno pod suknjo in bajdi Ž njimi na goro k Boštjanovi kapeli. PriŠedgi na vrh\ pogleda skrbno skozi okno v izbo, kjer sta stanovala mojster in pomočnik. Nista Se spala, imela sta hič, in ker je bilo tudi precej hladno, sta si kurila v železni peBi. PomoBnik je že ležal v postelji, mojster pa je bosonog in v sarnih hlačali se grel pri peči in pulial iz pipe. — Gotovo se bode tudi stari kmalu vrgel v posteljo, ker že pomocnik kima, si je mislil Cenek; potem pa, ko bosta oba dreto vlekla, bodem pa poskusil z dvajsetimi zlodji.. Toda fiakal. . . in čakal je Cenek, mrzel veter je bril Čez hrib, zeblo ga je že do kosti, stari mojster pa je še vedno pušil, krilil ter kvantal nefcaj proti pomočniku, ki je že odpiral trudne čeljusti, da se je že veliki Cenek bal za svojo kožo. Bilo je že okoli enajste ure ponofei, ravno tedaj, ko se razlezejo strahovi po zemlji, pa stari je še vedno krilil z rokami, pljuval, da je kar ropotalo, in kadil iz pipe, Tako pozno ,je pa tudi Cenka potrpežljivost minila, tresel se je že kot kužek od mraza, pograbil je jezno svo]e verige ter jih vlekel enkrat poCasi okrog kapelice, tako, da so glasno rožljale po kamenju. Ko jili privleCe zopet do okna, pogleda skozi in vidi, kako je stari že odložil pipo, pazno poslugal, poinoCnik pa se je že od straliu pokril odejo 6ez glavo. — Vleče v drugič Cenek verigo okrog kapelice, ni Se prišel do polovice, kar zavpije mojster z neznapskim glasom: ,,Mibl!" Kakor blisk plane tudi pomofinik iz postelje in oba, kakor sta bila, bosa in napol oblecena, jo vdereta skozi vrata in v divjem diru po ostrem kamenju navzdol proti mežnariji. Brž ko Cenek zapazi, kakšen strah da je povzrocil, vrže urno verige v grmovje in po krajšem potu odkuri kakor hitro mogofie protidomu. Tihosesplazi na škedenj v svoje ležišfie in jame prisiljeno smr6ati, Kmalu za njim prideta tudi mojster in pomoSnik", ter jameta divje biti po mežnariiskih vratih, krifieč: ,,Mežnarca, za božjo voljo, odprite!" Bable se res prebudi in spusti strahopetca v sobo. Siromaka, komaj sta se oddahnila in bledib obrazov pripovedovala materi mežnarici o s;roznem strabit okrog BoŠtjanove kapelice. Obtolkla sta si na begu bose noge tako ob ostrem k.amenju, da jima je moral drugi dan Cenek v St, Petru kupiti copate, ker Cevljev nista mogla obuti vsled ran, Ubogi Nemec si je menda odslej zapomnil, kai je dvajset ta hudih, ko je v copatab zapušfial sv.. Gore in sploh slovensko zeinljo. Gorskl Cenek pa še sedaj rad pripoveduje, kako je izplafial tega nemšjtega bahača.