Sledi tretje poglavje, v katerem se avtor ubada z Cosarjevimi konOikti tako s krščanskimi socialisti kot s komunisti. Posebej pa se dotakne njegovemu nasprotovanju moraliziranju in ideji o korporativnem sistemu družbene ureditve.
V	četrtem poglavju Interpretacija (interpretacij) interpretacije Pija XI. avior interpretira sk)venskc interpretacije pape.ške enciklike Quadrage.simc) anno. 2e /. nask>-vom nam sku.^a nakazati zmedo, ki je nastala z interpretacijami te enciklikc. Najprej nam predstavi razumevanje katoli.ške družbene prenove, ki .se je zgodila s Pijem XI., v drugem delu pa nam predstavi korporacije tako kot .so bile interpretirane v encikliki.
Poglavje Cerkvene enciklikc: aplikacije in izsiljcv-anje nam poskuSa odgovt)riti na dve vprx^anji. Ali jc bil res odločilnega pomena komunistični vpliv na krščanske .socialiste, ki ga je cerkveno vodstvo pravočasno odkrilo in uporabilo encikliko Quadragcsinio anno kot indikator? Ali pa jc Slo zato, da o tej encikliki ni bilo možno na .sporočilnt>-intcr-prctativni r.ivni vzpo.staviti enoznačne interpretacije. okrog katere bi se poenotil ves katoliški bk)k? Prcd.stavi nam tudi različne interpretacije navezave Pija XI. na korpora-tivizem in poudarke, v katerih se te interpretacije razlikujejo.
V	zadnjem poglavju govori o tem, kako se jc katoli.ška Cerkev ukvarjala s problemom pravične družbe. Avtor primerja krščanski solidarizcm in krščanski scKializem, predstavi razlike med U.^eničnikovo in Cosarjcvo utemeljitvijo pravične plače, sledi pa njuna problematika obrcstovanja. Poglavje zaključi s konceptualnimi razlikami U.šeničnika in Kanlelj:! meil delitvijo po delu, upravljanjem in nadzoroni.
Avtor je pri pi.sanju knjige Katolicizem na Slovenskem upoStcval krščanski, politični in znanstveni vidik družbenih sprememb. To dcjstvt) potrjuje seznam uporabljene literature, ki je sestavljen iz del .svetovnih in sk)-venskih klasikov .sociološke misli, papeSkih cnciklik, ki so se ukvarjale s pomembnimi družbenimi vpra.šanji. ter idejami takratnih političnih vodij.
Knjiga je napisana zelo pregledno, v.scbuje tudi cnaindvaj.sct tabel, s katerimi jc avtor
nazorno podprl tekst in ga tako .^c liolj približal bralcu.
Za boljše razumevanje in preilstavo avtorjevih staliSč do obravnavanega problema, i>ogreSam zapis o avtorju, njegovem tlo.se-danjem delu in njegtivih izdanih publik:ici-jah.
I>clt) Katolicizem na Slovenskem je |x>-mcmbcn pris|X"\ek k pojasnjevanju \loge KimokatoliSkc Cerkve v družlx:ni in politični zgodovini slovenskega naroda. Obravnavana tema je danes v Sloveniji zelo aktualna in bralcu predstavljena na razumljiv način.
Matevž TOMŠIČ Dojan Čas
Kamniški sociološki zbornik
SoLski center Rudolf .Maister, Kamnik, 1999
Kamniški .sociok)ški zbornik, ki je iz.šcl ob 50-letnici gimnazijskega izobraževanja v Kamniku, združuje .številne prispevke, ki .so nastali v okviru različnih šolskih aktivnosti, predv.sem predavanj in socioloških delavnic. Čeprav nosi zbornik v nask)vu ime .sticii)-loški", pa jc obseg Zitjctih tematik precej širši od saniega področja .st>ciologije. V.seeno pa jc teži.šče usmerjeno na socioloSki sklop, saj ta predstavlja jedro tako samega zbornika kot tutli vseh dejavnosti okoli njega.
U\'odni del se nanaš:i na vpnišanja o stanju .sociologije kot znant)sti. njene vlf>ge v družbi danes in v prihodno.sti ter dilem njenega razvoja. O tem jc na eni okroglih miz govoril znameniti .sociolog .slovenskega rodu Thomas I.uckmann. Po njegt>vcm mnenju je delitev na mehke in trde znano.sti neustrezna, saj nobena znanost - tudi nara-vosk>vjc nc ■ ni trda" znanost v nomote-tičnem smislu, kjer bi imeli opraviti s splt>.š-nimi in obče veljavnimi zakoni. Družboslovna znanost jc specifična po tem. da čk)vcSko družbo, ki je njen predmet preučcvitnja oblikuje človeška dejavnost, ki je podvržena naravnim in zgodovinskim zakonitostim, ki oblikujejo specifičnc strukture človeške družbe in to na različnih nivojih človekovega življenja. Po.sebej zanimiva jc I.uckman-
nova misel, ila noviii teorij pravzaprav po.sclmo veliko ne poia-bujemo. .saj ijre pri njih v glavnem za sinteze že t)bsiojcčih elementov. To. kar sociologija (lotrebuje. so poglobljene in zgodovinsko utemeljene raziskave, ki preučujejo realizacijo različnih zgodovinskih struktur ter |^)gojc. pod katerimi se le te realizirajo v dejanskosti S pri-h(xlnostjo .sociologije se ukvarja ludi Franc Ailam. Po njegovem mnenju .sociologiji ne grozi zaton, kakor napovedujejo nekateri avtorji, ampak naj bi prišlo do njene reafir-macije pod pogojem, da se sama notranje kon.solidira. .Sodobne (p<).si)moderne družbe .so namreč izrazito kompleksne, zalo je za preučevanje njenih temeljnih problemov |K)trelino kompleksno mi.^ljenje oz„ analitični aparat. V tem smislu zagovarja e.x-post povezuivo mikro in makro analize (ki pomeni komplementarno obravnavanje določenega problema na obeh nivojih, s tem da se ju obravnava z različnim analitičnim instrumentarijem) in orientacijo prcučev~a-nja na t.i. mezzo nivo, .se pravi na raven različnih družbenih organizacij. Po Adamovem mnenju, mora sociologija največ svojih moči iLsmeriti v oblikovanje t.i. teorij srednjega dometa, ki so bodo ukvarjale s ključnimi prohlunji sodobne družbe. V zadnjem času se v razvitil» zahodnih državah dejansko povečuje ekspertni in intelektualni angažma sociologov, kar .se izraža v .številnih javnih razpr.ivah in delih o temeljnih družbenih vpra.šanjih. Precej bolj problematično je, po njegovem mnenju, stanje .scKiologije v .Sloveniji, pri čemer naj bi glavni problem predstavljala izrazita šibkost znanstvene komunikacije med posameznimi deli znanstvene skupnosti in nerazvita 'kultura kritičnega iliskurza'.
Vprašanje funkcionalno.sti sociologije, oz. znanja, ki ga ponuja, v vlogi .šolskega predmeta je tema prispevka Andreje Barle. Znanje namreč predstavlja enega najbolj dinamičnih elementov sodobnih družb, saj vpliva na zmožnost delovanja posameznika v družbi, na določanje njegovega |X)ložaja v družbi in na (jblikovanje pomenskih .svetov, prek katerih si gradi intcrpretativne okvire. V procesu pridobivanja znanja igra prav Sola oz. izobražev-ilni sistem zaradi swije unidno podeljene funkcije prena.š;uija in ocenjev:»-
nja znanja ključno vlogo. Ta prenos znanja pa načeloma ne pomeni samo prenosa |x>daik()v oz„ dejstev, ampak tuiii us|Kisablja l>osameznika za kritično r.izumevanje sveta in .samostojno delovanje v njem. Za Haber-masa namreč .šele ta tip znanja - ki ga imenuje samorefleksivno - pred.stavlja listo resnično zanje, ki posamezniku omogoča dejansko svobodno cksistenco. Tu pa lahko .sociologija kot .šolski predmet izredno koristi, saj lat>ko zaradi svoje specifične narave, ki je v sebi dokaj raznolika, poleg lega pa je kol veda o družbi blizu zdravorazumskemu mišljenju, predstavlja protiutež »)stalim .šolskim znanjem, tako da si^odbuja ustvarjalnost in kritičnost učencev oz... kot pravi Barletova. vnese v šolske prostore nekaj imaginarnega.
Za us|x:šnost .sociološkega raziskov-.mja v funkciji eksplan.icije družbenega dogajanja je potrebna ne le komplementarnost r;izlič-nih .socioloških analitičnih pristopov, ampak nasploh multidisciplinarni pri.siop, ki predpostavlja znanstveno sodelovanje in dialog med družboslovnimi in humanističnimi vedami (včasih pa tudi šir.še). Tako je v prispevku I.udvika Carnija prika/ant) razmerje med .sociologijo in zg<Klovino. IV) njegovem mnenju .se zgoilovina in .sociologija sicer razlikujeta tako po preilmetu kot po metodi preučevanja, vcntiar pa sta njeil .seboj tesno povez^uii, saj obe raziskujeta zakone, ki uravnavajo razvoj človeške družbe. /.aio se, kol pravi Fernand Braudel. ne moreia ignorirati. Stane AndoLšek pa s svojo predstavitvijo teorije .socialne menjave nakaže povezavo med .sociologijo in antropologijo. Ob tem skuša .sociološko teorijo menjave (Homans, Blau). ki je izrazilo indi-viduali.stično in utiliiarstično obarv~ana. .saj prcd[io.stavlja. da so posameznikovi interesi ekonomsko in psihološko motivirani in nc upo.štev-a nadindiviualnih kulturnih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na ravnanje posameznika, dopolniti z uwdl>o nekaterih kolekiivisiičnih konceptov, ki .so bili .sestavni del klasične antropološke misli.
Del člankt)v govx)ri o temah, ki zadevajo vprašanja religije in kulture. Tako denimo .Marko Kcr.ševan obravnava odnos mladih do religije. Oto l.uthar govori značilno.sti novega multikulturalizma, pa-dvscm z ozirom
na srctlnjc) l-vropo. Grc>'t)r Tome jia govori o generacijskih značilnostih mladine, predvsem skozi njihove suhkulture kot izraz specifičnosti njihovih življenjskih stilov in kitlturnih praks. Velik del zijornika obsegajo članki, ki obravnavajo raznolike zgodovinske in etnolo.ško-antropolo.ške teme. Tli gre tako za probleme teoretske narave, kot je vpra.šanje zgt)dovinskega reiroaktivizma (Kante) ali pa tnino.sa meil ctnokigijo in antropologijo (.^mitck), kot z;i pred.stavitev o.sebnosti in dogajanj iz slovenske /.g<v dovine 20. stoletja, denimo vloge Antona Koro.šca od r.izpailu Avstro-Ogr.skc in nastanku Jugoslavije (Bister), vloge generala Kudolfa Maistr.i za na.stanek prve slovenske vojske in priključitev .severne Štajerske (Švajncer) ali jugoskivanskega vprašanja med drugo .svetovno \oin() (I.ešnik) in nadzora nad tiskom v Sloveniji v letih 19i5-90 (Horvat) pa ter tudi z;i konkretne einok).ške •študije, denimo raziskavi) .socialnega .spomina prebivalcev r.isi St. Peter (Brumen) ali vloge gospodinjskih aparatov (Petek). Posebej zanimiva jc zgodovinsko sociološka predstavitev življenja in tlela l-ranceta Vehra. \elikcga m vsestranskega, ventlar dolgo časa zamolčanega sloven.skega znanstvenika (Ca.s. Samec).
Za zbornik je značilna .številno.st in licie-rogenost tekstov in zato tudi (Pomanjkanje tematske k()hezi\nosti. Ventlar pa olKnem prav heterogenost in sodelovanje različnih znanstvenih di.sciplin patlstavlja pozitivno stran, če upoštevamo kontekst nastanka zbornika. Ga- pravzaprav za u\ajanje gimnazijcev v področje socitjlogije in pri tem je multidi.sciplinarni pristop, ki t)b podajanju |Xitrebnih teoretskih znanj temelji na obrav-navnju konkretnih življenjskih problemov / različnili vitlikov, v.sekakor zaželen. Kol po-ziiiviK) stran velja omeniti tudi udeležilo treh dijakinj s svojimi prispevki, kar je dokaz angažiranega dela na tem (področju.
Tirni ŽUČKO .Mirjam .Mencej
VODA v pretlstavah starih Slovanov o posmrtnem življenju in šegah po smrti Sk)vcnsko etnološko tlrušivo. I.jubljana 1997. 1«5 str, 2835 sit
Knjiga je magistrsko delo avtorice .Mirjam Mencej. ki jc metllcm napisala že doktorsko disertacijo in irenuino pretlava na Odtlelku /.a etnologijo in kulturno antropokjgijo na Filozofski lakulleli v Ljubljani. Delo je namenjeno strokovnim krogom, zato je avtorica ohranila znanstveno zasnovo magi.str.ske naloge, z vsemi citati, katerih pre\<)tie podaja v opombah pod črU).
Glavna avtoričina preokupacija je iskanje initskih predstav o votli kol poti na oni svet oziroma ločnici meti svetovoma živih in mrtvih, kar je ena najbolj razširjenih predstav svetovnih mitologij. Predstavo o v(Kli kot ločnici zasledinui že pri ligipčanih, starih Grkih ter skantlinavski, japonski, indonezijski, malezijski in morda .še kateri mii()k>giji. Zastavi si vpra.šanje. ali so tudi stari Slovani nekoč poznali takšno predstavo o vodi. Dokaze za tt) skuša najti v ljudskem slovstvu, .šegah, arheolo.ških najdbah in jeziku, kar zahtev-a preučevanje tlveh ločenih, a vseeno komplementarnih delo\-ljiitlskih predstav o |)otovanju duše v onostranstvo ter šegah ob smrti. Pt)vezuje ju različen način uporabe \<)de. V prvem delu se mortla skrivajo ostanki jiredkr.ščanskfga mita. v drugem pa .se kažejo drobci .starodavnih pogrebnih obredov'. Ker morebitne sledove išče tako v literaturi kot jezikoslovju, u[V)rablja komparativno metotlo dela.
Delo scsta\'lja pet poglavij, Prvo |X)glavje prina.ša gradivo starejše slovanske zgtxio-vine, t) starih načinih pokopa in .sežiga v ladjah ter s tem povezano mitsko predstavo o deželi mrtvih, katero od tega sveta loči vtKia. Navaja mnenja (Kimembnej.ših avtorjev, ki so .se ukvariali s to tematiko (A. Kotljarevskij, D. Ančun, C. Clemen, S. Trojanovič, Z. Van:i, L Niederle, D. Trstenjak. V Čajkanovič, V. V Ivanov, V. N. Toporov, F Bezlaj, V. .Modern-dorfer. G. Krek. O. .Schräder. A. Fisher in B. O. UnlK-gaun),