Ček. račun: Ljub* jana it 10.690 ia 10.349 ra inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb Stv.39.0il. Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299»
■Pili Mi, 2994 ta MM
Iihijt vsak dan ijotraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika
Naročnina mesečno 15 Din, ca iaozem-•tvo 40 Din — nedeljska isdaja celoletno 9b Din. sa inozemstvo 120 Din
(Iredniitve je v Kopitarjevi aL6/DI
Telefoni aredalitvai daevna alaiba 209* —
t
Angleški realizem
(K angleško-nemškim pomorskim razgovorom)
Edina država, ki ie z občudovanja vrednim realizmom sprejela Hitlerjev govor kot dejstvo, ki ga nobene pravne finese ne morejo spraviti s sveta, je Velika Britanija. Pri vseh ostalih evropskih velesilah se nahaja problem nove Nemčije z milijonsko armado, s tisoči in tisoči bojnimi letali in z vstajajočo moderno bojno mornarico, še vedno v stadiju pravnih razmotrivanj o tem, če je imela Nemčija pravico ali ne prekršiti ta in ta člen mirovne pogodbe, kakšne kazni ji je treba naložiti, da se storjena krivica opere, in kakšna pravna sredstva je treba iznajti, da si v bodoče enakih kršitev ne bo več dovoljevala. Velika Britanija pa je potisnila stran pravno-filozofska raz-motrivanja in se pogumno postavila pred dej-tvo, da ga spozna v vsej njegovi kruti obsežnosti ter da mu prilagodi svoje bodoče medna rodno-politično zadržanje z ozirom na potrebe svojega lastnega imperija.
Le tako si moremo razlagati, d« je pred par dnevi prispel v London, na Čehi šitevilne delegacije, poseben odposlanec nemške vlade loachim von Ribbentrop z izrecno nalogo, da se pogaja z angleško vlado, ne morda o pravnih vzrokih nemške oborožitve in o njenih pravnih posledicah, ampak o točni določitvi razmerja med angleškim brodovjem in med količnikom, ki ga je nedavno Hitler postavil kot cilj nemškega oboroževanja na morju. Kakor hitro je Nemčija razgrnila svoj načrt za oborožitev na suhem, na morju in v zraku, so v Angliji profesionelni politiki stopili v ozadje in v prve vrste imperijalnega vodstva je stopila admiraliteta. Bila je angleška admiraliteta, Ki je poslala dva politika, sir Johna Simona in Anthony Edena v Berlin k Hitlerju, da poiK-vesta natančno o številu in kakovosti bojnih ladij, ki jih namerava Hitler spustiti r morje, in da ji poročata točno število topov in njihov kaliber ter nosilnost torpedov bodočih nemških križa rk in podmornic. In ko sta jo informirala, je bila zopet britanska admiraliteta, ki je za-tevala od svojih političnih predstavnikov, da spravijo nemudoma v tek pogajanja, brea ozira na medarodnopravni položaj nemškega oboroževanja, brez ozira tudi na to, kaj bodo k temu dejali drugi evropski kabineti, češ, nemška pomorska moč ni več nobena pravna fik-cija, ampak dejstvo s tolikimi in tolikimi topovi, s takšnim in takšnim delavnim območjem, ki mu je treba postaviti nasproti enakovredne topove in enako silne pomorske edinice.
Ribbentropa so torej v Londonu pričakovali z veliko nestrpnostjo in se je admiraliteta jezila nad zunanjim ministrstvom, da so njegov prihod itak precjolgo zavlačevali. Von Ribbentrop ni prinesel seboj v London samo tistih splošnih Hitlerjevih izjav, da želi, naj obsega bodoče nemško brodovje 35% britanskega brodovja, ampak bo brez dvoma zadovoljil angleško admiraliteto tudi s podrobnimi detajli o bojnih ladjah, s katerimi misli Nemčija nadomestiti brodovje, ki se nahaja na dnu morja v Seapaflovvu na raztrganem škotkem obrežju. Če bodo pogajanja dolgotrajna? Ni verjetno. Potek razgovorov bo lahak in se bo von Ribbentrop, potem ko bo prisostvoval še velikim konjskim dirkam v Derbyju koncem tega tedna, lahko že vrnil v Berlin, da poroča 6vojemu fiihrerju o londonskih vtisih. Kajti britanski admiraliteti v danem primeru nikakor ne gre za to, da bi pritiskala na nemško delegacijo, naj količnik nameravanega bojnega brodovja zniža za eden ali dva odstotka, ali da jo pregovori, naj omeji število križark tega tipa iin število podmornic onega, ampak za to, da natančno izve za profil novega nemškega brodovja. Če se bodo pomorska pogajanja razširila v splošno pomorsko konferenco? Tudi to ni verjetno, ker dela britanska admiraliteta le izključno za sebe in bodo zategadelj razgovori omejeni izključno le na angleško-nernški problem.
To so v splošnih črtah označene smernice angleško-nemških odnošajev. Ne vemo, če se resnice, ki se iz njih razodeva, vsi tudi zavedajo. Navadili smo se opevati razne sporazume, ki se jih je zadnje mesece Anglija udeleževala, od načelnega sporazuma, ki ga je sklenil še lanskega leta Barthou v Londonu, mimo onega drugega sporazuma, ki ga je letos v januarju sklenil Laval istotako v lx>ndonu, pa do sporazuma v Stressi, ki je baje postavil na isto črto Francijo, Anglijo in Italijo, v kolikor tiče nemške politike. Sedaj vidimo, da gre realna politika Anglije tudi mimo njih, kajti »•pravo, to je že nekaj«, je dejal sir Austen Chamberlain v angleškem spodnjem domu, »ampak poleg prava je še človek, je še življenje«. »The damned french logic« — ta pro-kleta francoska logika je nekaj, čemur se v debati Anglež ne more zoperstavljati in jo tudi spoštuje, toda z logičnimi zaključki, položenimi v pravno izbrušene pakte, se Velika Britanija ne more boriti proti bombnim letalom in proti pomorskim bojnim ladjam države, ki se ne briga ne za logiko ne za pravne obveznosti. V takem primeru je Velika Britanija
Besnost kulturnega boja v Nemčiji narašča
vedno rajši šla v sovražni tabor, ne morda. da tam sklepa zopet kakšne čuvstvene sporazume, ampak, da se informira o stvarnih dejstvih, s katerimi mora pri vodstvu svojega imperija računati. Ribbentrop ne bo prinesel s seboj ra Londona kakšnega angleškega zavezništva,
takšnih iluzij si menda v Berlinu nihče ne dela, pač pa vtis modrega nasprotnika, ki jc pripravljen tudi na prijazni nasmeh potem, ko
še treba, da mu
je nasprotniku natančno pretipal mišice in je poučen, koliko vežibanja bo š bo kos. Sicer so v Angi varjajo načelno sode mške diplomacije, toda po njih prerokoval bližajočo se radikalno spremembo angleške zunanje politike v Evropi.
kos. Sicer so v Angliji močni toki, ki za-arjajo načelno sodelovanje angleške in nemške diplomacije, toda motil bi se, kdor bi
kakor so se motili tisti, ki ito verovali, da si bo Anglija dala utesnjevati svojo svobodo po spominih na skupno trpljenje v svetovni vojni. Politika Velike Britanije je britanska, po-merjena po potrebah britskega imperija in Bazni politični kriči ao mno odraz aneieškeea
P o grom na samostane v Nemčiji
Na stotine katoliških redovnikov, duhovnikov in časnikarjev v ječah
Mfinehen, 6. junija. SE. Vratislavski nadškofijski ordinariat je spričo divjanja proti katoliškim redovnikom, ki jih nemška sodišča obsojajo na strahotne kazni in večletne zapore, objavil uradno izjavo, v kateri obžaluje to preganjanje, ki ni v nikakem razmerju s prestopki, ki so jih obtoženci
Iiovečini zagrešili iz nevednosti in v dobro svojih astnih sobratov, ki žive onstran nemške meje. Vratislavski kardinal Bertram pristavlja, da bo >treba pozneje te pretirane in krivične obsodbe podvreči novemu postopku«.
Ves nemški tisk se je sedaj po nalogu propagandnega ministrstva spravil nad bresiavskega kardinala in nad katoliško cerkev sploh, češ, da je vratislavska izjava »zločinski napad na nemško sodstvo in nov dokaz, da katoliška cerkev stremi sa tem, da zruši narodnosocialistično državo«. Posebno »VOlkischer Beobachter« s je v tem oziru izkazal. On grozi z represalijami. Sploh je opažati, da se je priložnost teh protiredovniških procesov izkoristila, da se na nmeten način ustvari neraa-položenje proti katoliški cerkvi, ki se ji na drugi strani odvzame vsaka možnost, da bi se branila. Nemško ljudstvo, ki tujih časopisov ne dobi v roke, o vsej stvari ni poučeno in si ustvarja iz uradnih poročil strahotno sliko o katoliški cerkvi. Narodni, socializem pripravlja čisto po načrtu splošen naval na katolicizem.
Frich in Rosenberg
To dokazuje tudi izjava, ki jo je nedavno dal notranji minister dr. Frick, ki je v Erfurtu dobesedno dejal: »Če Cerkev noče sodelovati z narodno socialistično državo, potem tudi država nima več nobenega računa vzdrževati dosedanje tesne odnošaje z njo.« Izjava torej napoveduje skriti namen voditeljev nove Nemčije, da na vsak način pritirajo položaj tako daleč, da bodo lahko prelomili s Cerkvijo in izvedli ločitev Cerkve in države. Nič manj jasen ni bil Rosenberg, ki je na zborovanju voditeljev okraja Thuringen javno rekel, »da bo narodno-socialistična država brez vsakega kompromisa izpeljala vse svoje cerkvenopolitične načrte, ker hoče vedeti, če ji bodo cerkve služile ali ne.« Rosenberg je dostavil, »da bo narodni socializem to borbo izpeljal do zmagoslavnega konca... in nikdo ne more vedeti, kaj vse se bo še zgodilo do prihodnjega boži ča 1«
Iz tega izhaja, da obstoji čisto določen načrt, borbo proti katoličanstvu ne samo nadaljevati, ampak jo stopnjevaje poostriti. Sedanji devizni procesi proti samostanom bodo stvar že toliko pripravili, da si bo narodni socializem na koncu leta upal napovedati generalno ofenzivo, tem bolj, ker je z znanimi uredbami tiskovnega komisarja Am-mana katoliški tisk tako rekoč že uničil in katoličanom odvzel vsako sredstvo obrambe.
Divjanje po samostanih
Preiskave tajne policije »Gestapo« po samostanih trajajo dalje. V preiskovalnih zaporih se nahaja danes okrog 100 redovniških predstojnikov in predstojnic. Menda ga ni več samostana, kjer Gestapo še ni izvedla hišne preiskave. Napadi se povsod vršijo na isti način. Naenkrat udere nenapovedano oddelek tajne poliicje v samostan, zasede vse prostore in zapre vse redovnike v eno dvorano, kjer so pod nadzorstvom tajne policije in ne smejo med seboj niti besedice spregovoriti. V Hochumu so superiorja Brinckm&na aretirali kar v spovednici. Zaprti so generalni superior minoritov, generalna predstojnica sester Dobrega pastirja, generalni superior misijonarjev Najsv. Srca za Nemčijo, vrhovna predstojnica sester istega reda, nemški provincial redemptoristov, vrhovni superior očetov sv. Kamila, generalni tajnik osrednjega odbora nemške »Caritas«, generalni vikar hildesheimske škofije.
Vedno bolj se uveljavlja med katoličani prepričanje, da je bil zloglasni bankir Hoflus, ki je srečno zbežal na Nizozemsko in ki je zapeljeval
Dr. Friek, nemški notranji minister
samostanska predstojništva, da so mu zaupala upravo njihovih premoženj, le izzivalni agent na-rodno-socialistične stranke, ki je delal po nalogu tajne policije in vse potem v podrobnostih izdajal svojim poslodavcem.
Katoliška cerkev v Nemčiji preživlja težke čase, a katoličani imajo zavest, da so te žrtve tiete, ki bodo rešile nemški narod popolnega propada v paganstvo in barbarstvo.
Vsah dan en duhovnik v ječo
Praga. 6. junija. SE. »Prager Presse« poroča iz Berlina, »da je uprav značilno za sedanje razmerje med nemško vlado in katoliško cerkvijo v Nemčiji, da zadnje tedne skoraj ne mine dan, da ne bi vrgli kakšnega duhovnika v ječo, ali kakšnega obsodili. Desetine katoliških duhovnikov je zaprtih zaradi malenkostnih prestopkov. Kako absurdno postopajo nemška sodišča, priča primer kaplana Schaina v Kolnu, ki je bil obsojen na mesec dni zapora, kei je dal nalog, naj katoliški mladeniči s cerkvenih vrat s trompetami oznanijo konec čisto cerkvene slovesnosti. List pristavlja tudi, da gre pri protiredovniških procesih le za malenkostne vsote deviznih prenosov v inozemstvo, »vsote, ki niso nikogar obogatele in so prišle v prid le najrevnejšim, česar pa razni voditelji in podvoditelji narodno-socialistične stranke, ki so se jim dokazale velikanske denarne zlorabe, o svojih lastnih korupcijskih zadevah ne morejo trditi...
t8 katoliških časnikarjev v ječi
Boj proti katoliški cerkvi se v Nemčiji nadaljuje z vso silovitostjo. Izjava nadškofa v Breslavu, ki je vzel v zaščito redovnice, katere so bile obsojene, češ, da so s prenosom deviz težko oškodovale nemško državo, je dala oblastem povrni, da so nastopile proti odgovornim urednikom vseh listov, ki so to škofovsko izjavo prinesli. In sicer se je proti njim uvedlo tako zvano častno sodno postopanje, po katerega določbah uredniki ne smejo več uredovati, dokler postopanje traja. Prizadeti j so odgovrni urednik »Berliner Tagebiatta« Willi Beer, Aleksander Drengel od »Germanie«, dr. Zach od »Mftrkische Volkszeitung« in 18 odgovornih urednikov katoliških provincialnih listov.
se razvida
Razpust „Starih boljševikov"
Moskva, 6. junija. TG. Centralni komite komunistične stranke je razglasil svoj sklep, da fe razpusti »Družba starih boljševikov«. Organizacijo je ustanovila Leninova stara garda februarja leta 1922. Član je mogel postati le, kdor je vsaj 18 let delal v revolucionarnem pokretu. V naslednjih fetih se je kot nekakšen »svet starejših« zelo uveljavljal v javnem življenju in si stavljal za nalogo, da preišče vse politične in gospodarske programe v tem pravcu, če so popolnoma v skladu z Mar-ksovim in Leninovim marksizmom ter boljševiško tradicijo.
Razpust organizacije ni bil z nobeno besedo pojasnjen, je pa jasno, da je v smislu že znanega obrata Stalinovega, ki ga je opazovati že od leta 1934 dalje in ki v marsičem zapušča prejšnjo boljševiško teorijo. Znano je tudi, da so stari boljše-viki z nejevoljo kritizirali februarski sklep, da se kmeti izernačijo z industrijskim delavstvom, in sprememba volivne pravice. Volitve po novem zakonu se pripravljajo za začetek I. 1937. Pri tem razvoju pa so seveda stari boljševiki postali nadležna coklja. Govori se tudi, da namerava Stalin razširiti bazo. na katero bi se sovjetska oblast ▼ bodoče mogla opirati. Komunistična stranka je že pričela z vpisom mnogih novih članov. Očividno je, da hoče Stalin s pripustitvijo novih moči v stranki okrepiti svoj položaj, zlasti, ker ima v vidu razne reforme, ki jih stara boljševiška garda ne taksira drugače, kakor protiboljševiške in buržo-azne. Seveda pa »reformni program« Stalina še ni dozorel in zato je treba počakati, v kaki smeri se bo ruski boljševizem v bodoče razvijal.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno. Vetrovi bodo popustili. Zvišanje temperature. AVjž-ne so še nevihte
Kapitalizem komunistom
Pikre opazke nemškega tiska o tem, kar je bilo pred dvemi leti
Češkosl. posojilo 250 milj. sovjetom
Miinchen, 6. junija. SE. »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo o pred dvema dnevoma v Pragi zaključenem posojilu 250 milijonov Kč v dobro sovjetske Rusije, »da je to prvo redno posojilo, ki ga je Rusija dobila v Evropi. Rusija je obljubila, da bo to posojilo porabila izključno le za industrijske nakupe v češkoslovaški republiki, torej ne gre niti ena sama krona čez meje držive. Posojilo je s sovjetsko Rusijo zaključila 2ivnostenska banka v Pragi«.
Dodatno k tej že sami na sebi zanimivi vesti dostavljajo »Miinchener Neueste Nachrichten« še dobeseden izvleček iz knjige, ki je izšla v Moskvi pred dvema letoma in kjer se nahaja sledeči značilni
realizma, ki instinktivno regulira zadržanje angleške države, ki je pač prisiljena, da mora živeti na svetu, kjer se žalibog nahajajo tudi še drugi, neanglešiki narodi.
Angleško-nemška pomorska pogajanja, o katerih čujerao po velikih evropskih listih, da jih je težko razumeti, tako so protislovna, pa nasprotno dajejo le mig drugim državam, da bo treba slediti angleškemu zgledu in 6e z Nemčijo začeti resno razgovarjati o čem drugem. kakor pa o njenem pravnem pristanku k mreži paktov, ki jih razgrinjajo po Evropi. Predmetov je dovolj, četudi ostanemo izključno na imlju golih, muh ili dejstev.
opis imenovane Zivnostenske banke. Moskovska knjiga o kapitalističnih bankah piše o »Živnostenski banki« sledeče:
»Med češkoslovaškimi velikimi bankami igra 2i\uostenska banka najvažnejšo vlogo. V istem razmerju, kot se je na Češkoslovaškem vedno bolj uveljavljal kapitalizem in je nomen češke vojske vedno naraščal, je tudi 2ivnostenski banka rastla in dobivala vedno več vpliva na bojno industrijo, ki jo je razvijala s pomočjo industrijskdi in denarnih skupin, ki jih je zbrala. Ko ie postalo vprašanje priprav vojne proti sovjetski Rusiji vedno bolj pereče, je prevzela 2ivnos(enska banka »rodoljubno nalogo« na sebe, da ie v zvezi s Schneider-Creu-o-tom v Franciji organizirala po vseli na sovjetsko Rusijo mejočih državah operativne temelje za proti-sevjetsko vojno. Z združenimi močmi Irancoskeoa Schneider-Creuzota in Živnostenske banke je bila vzpostavljena tovarna Škode, ki je polagoma pritegnila v svoje območje vso češko bojno industrijo in začela imeti čedalje večji vpliv na bojno industrijo v vseh sosednih državah sovjetske Rusije.«
Monakovski list pristavlja, »da se je po dveh letih položaj le v toliko spremenil, da sedaj delovanje 2ivnostenske banke ni več naperjeno proti sovjetski Rusiji, v ostalem pa držijo vse informacije moskovske knjige. In generalni direktor te banke je včeraj podpisal Moskvi ček za 250 milijonov.
Nov političen umor
Moskva, 6. jun. TG. Iz Rostova na Krimu poročajo, da je bila ubita Irina Školnaja, visoka boljševiška uradnica in predstojnica tamkajšnjega kolhoza. Oblasti zatrjujejo, da ima ta umor izključno politično ozadje.
Predsednik izvršnega odbora za transkavkaške republike Jenikidze,«eden najstarejših in najintimnejših sodelavcev Stalinovih, je bil danes odstavljen, nadalje prisiljen odstopiti od vseh položajev, ki jih je imel v stranki in je bil obtožen pripravljanja atentata na Stalina.
Beneš odpotoval v Moško
Praga, 6. jun. c. Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš je danes ob 14.30 v spremstvu svoje soproge in visokega uradništva zunanjega ministrstva odpotoval v Moskvo. Dr. Beneš odhaja r Moskvo kot gost moskovske vlade na povabilo zunanjega ministra Litvinova.
Otvoritev mednarodne delavske konference
2eneva, 5. jun. 19. mednarodna delavska konferenca je pričela v Ženevi zborovati 4. junija. Število odposlancev se je od lanskega leta zvišalo, čeprav je od 62 držav, ki so članice mednarodne delavske organizacije, zastopanih le 48. Število udeležencev in tehničnih svetovalcev znaša 388.
Zborovanje je otvoril dolgoletni predsednik upravnega sveta Mednarodnega delovnega urada de Michelis (Italija), ki je govoril o dosedanjih in bodočih nalogah mednarodne delavske organizacije Izjavil je, da igra mednarodni urad za delo v sedanji politični negotovosti veliko vlogo, ker mora poskusiti, da izravnava nasprotja v industrijskem in socialnem življenju. Soglasno je bil za predsednika konference izvoljen bivši minister za delo v Južni Afriki Cressvvell. Novo izvoljeni predsednik je v svojem nastopnem govoru filozofsko razmotri-val vpliv kulturnega napredka na gospodarsko mišljenje in delo. Sedaj veljavno gospodarsko nazira-nje izvira še iz stoletij, ko je človeška produkcijska zmožnost bila izključno odvisna od lastne fizične sile človeka. Naravna posledica modernega tehničnega napredka, ki vedno bolj izločuje človeške sile iz delovnega procesa, je, da se mora sodoben človek vedno ostrejše boriti za svoj vsakdanji kruh in ima vedno manj časa za kulturne vrednote.
Organizacija bolgarske vojske
Sofija, 6. jun. c. Danes je vojno ministrstvo izdalo sporočilo, da se bo lx>lgarski vrhovni vojni svet sestal na sejo prihodnjo sredo. Na tej seji bo izdelan načrt o organizaciji bolgarske vojne sile in nato predložen vojnemu ministru v izvršbo. Ne ve se še, če bo ta načrt o organizaciji bolgarske vojske omejen samo na sedanje vojno stanje Bolgarije, ali pa je to priprava za uvedbo splošne vojne obveznosti.
Nemški pogoji za Podonavji
Rim, 6. jun. c. Današnji listi prinašajo pogoje, pod katerimi bi se Nemčija udeležila rimske podonavske konference. Nemčija zahteva, da se mora l sprejeti splošen, za vse enako obvezen pakt o ne-vmešavanju v avstrijske notranje zadeve, 2. Nemčija je proti sklenitvi dvostranskih pogodb o medsebojni pomoči. Ker bi r»a bilo to potrebno, mora Nemčija tako pogodbo sopodpisali jpred sprejetjem pakta o ne vmeša vanj o.
Francija brez vlade
Levica hoče vlado, hi bi jo očistila Stavishyjevega smradu Daiadiervviado
Pariz. 6. jun. c. Minister vojne mornarice Pietri se je ves dan pogajal z vsemi strankami za sestavo vlade. Večkrat je poklical k sebi zastopstvo radikalnega kluba in sprejemal njihove zahteve, jih malo sprem-nil in j.h zopet stavil nazaj radikalom. Ti so pa nato zopet odbili te predloge in ta igra se je vršila do lo, ko je Pietri izprevidel, da hočejo ra-dikaii z njim samo pridobiti na času in izsiliti vlado, ki bi jih rešila pred tremi stvarmi: zabrisati bi morala posledice Slaviskyjeve afere tako, da se o njej na volitvah prihodnje leto sp.oli nc bi več govorilo; v politično življenje bi morala spraviti nazaj ljudi, ki so kompromitirani zaradi 6. februarja, to je predvsem Daladiera.
Izgleda, da je danes ta igra radikalov uspela. Ob 16.30 se je Pietri podal k predsedniku republike m mu vrnil mandat za sestavo vlad?. Ko je Pietri ob 17.30 zapuščal Elizejsko palačo, je izjavil časnikarjem, da ni mogel radikalov prepričati o potrebi sestave široke koncentracijske vlade. Kmalu nato je prišel v Elizej Fernand Bouisson. Njegov prihod
je vzbudil precejšnjo senzacijo, ker se je mislilo, da bo njemu poverjen mandat za sestavo vlade. Fernand Bouisson pa je kmalu zapustil palačo in izjavil, da nima mandata. Kmalu nato je prišel v elizejsko palačo predsednik radikalne stranke Herriot. Toda tudi ta je bil pri Lebrunu le malo časa in ko ie zapuščal predsedstvo republike, je izjavil časnikarjem, da bodo kmalu slišali ime osebnosti, kateri bo zaupana naloga, naj sestavi vlado. Ob 19 je prišel na Elizej predsednik radikalnega poslanskega kluba Yvon Delbos. Njegov prihod je vzbudil precejšnje začudenje, ker Delbos še nikdar ni bil član nciberie vlade in ima v parlamentu premalo avtoritete, da bi labko prišel v poštev za predsednika nove vlade. Zdi se, da je ludi ta prišel na Elizej samo na konzultacijo.
Pariz, 6. jun r. Po zadnjih vesteh izgleda, da je predsednik republike Lebrun ponovno zaprosil Pi-erra Lavala, naj poskusi šc enkrat sestavili novo vlado.
Rusija zasede zunanjo Mongolijo
Senzacionelna pogodba med Bltickerjem in mongolsko armado
Moskva, 6. jim. TG. Iz Irkntska poročajo, da bilo uspešno zaključena pogodba med vrhovnim poveljnikom rdeče vojske ▼ vzhodni Sibiriji generalom Bliicherjem ia med vojaškim poveljnikom zunanje Mongolije generalom Tehmučom. Na podlagi te pogodbe nudi sovjetska Rusija zunanji Mongoliji posojilo v znesku 10 milijonov zlatlb rublje v v oboroževalne svrhe in za organizacijo letalske črte med Čito in Urgo. Zunanja Mongolija pa se obveže, da ne bo ▼ ničemer ovirala sovjetske propagande v vzhodni Aziji, nadalje, da bo
sprejela večje število sovjetskih vojaških inštruktorjev v mongolsko armado in da bo dovolila ruskim četam prehod skozi zunanjo Mongolijo, ako bi takšna potreba nastala, Rusija dobi nadalje dovoljenje, da zgradi železnico med Čilo in Urgo. dela se morajo takoj začeti. S to pogodbo dobi sovjetska Rusija dejansko pravico, da zasede zunanjo Mongolijo in s tem porine mejo do japonske Mandžurije. Vprašanje je sedaj, kako bo Japonska odgovorila na to izzivanje.
Indija - zvezna država
London, 6. junija.
Angleški parlament je 4. L m. z veliko večino »prejel zakon o ustavi Indije, ki s tem postaja, kakor jo zakon imenuje, »vseindska federacija«, sestavljena iz avtonomnih provinc a federativno vlado, kateri so podrejene vlade posameznih avtonomnih pokrajin, ki jih je enajst. Razen teh provinc ostanejo vse dosedanje kneževine (mahara-džati), ki ostanejo popolnoma samostojne, so pa zastopane r federalnem parlamentu. Na ta naflin postane Indija drsava, kojo položaj je v sredi med široko avtonomijo in samostojnim dominionom, ker so namreč indskeinu podkralju kot zastopniku osrednje velikobritanske oblasti dane nekatere jako velike izjemno predpravice, ki imajo namen, j zasigurati vrhovno gospodstvo angleške krone. I Province se imenujejo »britansko-indske province«. I Zunanja politika Indije je vseskozi stvar Anglije, prav tako armada in mornarica in tudi policija, i v kolikor jo smejo provincialni guvernerji oziro- ; ma podkralj kot generalni guverner Indije upo- i rahljati v gotovih primerih po lastnem usmotrenju. Ustava vsebuje tudi predpravice, tičoče se angleškega nradništva in zaščite britanske trgovine ter narodnih in verskih manjšin.
Druga značilnost ustave je, da Burmo (Birmo), ki je dozdaj spadala k Indiji, od Indije popolnoma ločuje kot lastno samostojno državo pod angleškim guvernerjem, ki ima analogne predpravice kakor generalni guverner Indije.
Guveruerji enajstih indskih provinc vodijo tudi politiko zaščite narodnih ntanjšiu popolnoma samostojno od avtonomnih vlad kot svojo lastno sadevo.
Proti tej ustavi je glasovala samo laburistična manjšina in skrajno desno krilo konservativne stranke. Razprava o tej ustavi se je začela prav za prav 6. aprila 1983, ko je bil ustanovljen parlamentarni odbor za indsko ustavo, ki je imel nad 150 sej in se posvetoval z delegati indskih držav in Burme. Ta odbor je sestavil poročilo, ki obsega 427 strani tiskane knjige. To poročilo je bilo predstavljeno nižji zbornici pred osmimi meseci ter se je ves ta čas diskutiralo. Zastopniki sedanjega indskega parlamenta v Delhiju so ta ustavni načrt zavrgli, kljub temu ga je angleški parlament, ki edini odloča o tem, sprejel. Kar se tiče labu-ristov, so predlagali, da se črtajo vse predpravice generalnega guvernerja oziroma podkralja in guvernerjev in naj se Indiji da popolen dominionski položaj, tako da bi smela sama odločati tudi o zunanji politiki in o armadi ter da bi imela suvereno pravico tudi nad financami. — Nasprotno je skrajna desnica ves ustavni načrt zavračala, češ da pomeni »začetek konca britanskega vladstva v Indiji«. Ogromna večina parlamenta pa je bila mnenja, da je ustavni načrt kot prehod iz avtonomije v samostojni dominion dober in da bi spričo nezrelosti indskih narodov in ver za dominionsko samostojnost dominionska ustava zaenkrat še bila škodljiva ne samo za imperij, ampak tudi za Indijo samo.
Avtonomija provinc
Ustava stopi takoj v veljavo in se. bodo volitve v Indiji vršile ali koncem letošnjega leta ali začetkom prihodnjega.
Guvernerji enajstih indskih provinc imajo polog sebe ministrski svet, predlagan od provincial-nega parlamenta-, na katerega so vezani v vseh zadevah, izvzemši »rezerviranih zadev«. Med te spada v provincah predvsem varstvo narodnih manjšin in ver. Kar se tiče policije, je podrejena avtonomni provincialni vladi, vendar pa sme guverner v izjemnih slučajih, ko je mir in red nevarno ogrožen, vseti policijsko oblast v svoj* roke ludi proti vladi. Guverner ima tudi pod pogojem, da je soglasen generalni guverner oziroma podkralj Indije, pravico, da izdaja nredbe i zakonsko močjo, veljavne šest mesecev, ako to zahtevajo državni oziroma deželni interesi, in sme veljavo takih odredb podaljšati še za nadaljnjih šest me-Becev; vendar pa mora v tem primeru biti provincialni parlament • tem soglasen.
V provincah Bengal, Bombay, Madras in Bi-har se ustanovita dve zbornici, v ostalih sedmih provincah pa ena sama zbornica. Volivne pravo je zelo omejeno in bo imelo volivno pravico povprečno 14% prebivalstva, med njimi tudi ženske pod gotovimi pogoji (prvotni načrt je določal celo Ramo 3%).
Razen zakonite zaščite v vsaki provinci, kjer tvorijo narodno manjšino, so muslimani v Indiji tudi tako zagarantirani v svojih narodnih pravi-
..I. J-	-l.J. ., r.i-----{.___... )	Irlar hfi\ritn
mil, ua J^ tiuun UOIUUUMK1 tn vuviiiiju, »j— - * -■ - "J-
kompaktno veliko vočinn, dve novi provinci: Sing io Orisaa.
Zvezna vlada
Osrednjo eksekutivo in poveljstvo nad iirinado ima generalni guverner, ki nosi naslov podkralja. Poleg sebe ima federativni ministrski svet, ki mu ga predlaga federativni puriament. Armado, suna-njo politiko in vse verske oziroma cerkvene »ade-vo vodi polnooblastno sam brez koniultaeij ali kakršnekoli ingerence federalnega ministrskega sveta. Kar se tiče teh vprašanj, je podkralj vezan samo na državnega tajnika za Indijo in na parlament v Weslminstru. Federalni parlament Sestoji iz dveh zbornic, spodnje, ki ima 375 članov, od katerih odpade 125 na neodvisne indake kneževine, in višje, ki ima 260 članov, od katerih odpošljejo vanjo 104 poslance maharadžati. Zakonodajna doba spodnje zbornice traja pet let in ima pravico razpusta generalni guverner, višja zbornica pa .V« sploh ne razpušča, pač p« se njeni člani volijb vsakih devet let, v kolikor niso imenovani Od krone in knezov. Federalna vlada ima v odnosu do provincialnih vlad približno iste pravice, kakor obstojajo v federalnih vladah v Avstriji ali Švici. Tudi zakonodajna oblast in njen obseg v provincah je podobna avstrijskemu oziroma švicarskemu sistemu.
Pravice podkralja
Razen gori omenjenih treh zadev, v katerih je podkralj suveren, vsebuje ustava tudi nekatere tako zvane rezervate glede generalnega guvernerja. Tako n. pr. gueralnl guverner rekrutira vso indsko policijo, nadalje pazi, da ne bi bil nobon britanski podanik, naj bo Indec ali Anglei ali dr-državljan kateregakoli angleškega dominiona. v katerikoli indski provinci izključen od kakšnega javnega urada, obrti ali posla. Generalni guverner pazi tudi, da se ne godi kakšna krivica trgovini s angleškim blagom. Dasi je civilno uradništvo podrejeno provincialni oziroma federalni vladi, je podkralj njega šef s tozadevnimi pravicami.
Ustanovi se vrhovno federalno sodišče, ki tolmači ustavo in federalne zakone ter tudi rešuje prizive sodišč v civilnih zadevah v zadnji instanci. Ustanovi se centralna banka, koje denarno politiko nadzira generalni guverner, tako da ima on tudi vrhovno oblast nad finančno politiko !ede-raoije.
Samostojna Burma
Burma se proglasi kot samostojna, od Indije neodvisna država. Burma ni federacija in vodi njene zadeve guverner. Ima svojo vlado in parlament iz dveh zbornic. Spodnja zbornica ima 130 direktno izvoljenih poslancev, zgornja pa je sestavljena iz 36 članov, od katerih je 18 izvoljenih od spodnje zbornice, 18 pa imenovanih od guvernerja. Razume se, da tudi burmske zunanje zadeve, obramba in zaščita plemen ter ver spada izključno pod kompetenco guvernerja oziroma državnega sekretarja za Indijo in Burmo ter west-minsterskega parlamenta.
Kneževine nedotaknjene
Indske kneževine ostanejo bodisi v notranjem oziru bodisi v svojih odnosih do britanske krone take, kakor so bile. Mahnradže odločajo o svoji notranji upravi jiopolnoina neodvisno od vsakogar. Odpošiljajo sami svoje delegate v federalni parlament. Drugo angleške krone ne briga.
Stavke v Ameriki
Washingtoo, 6. tur iia. b. Posledice odločbe vrhovnega federalnega sodišč« glede obnov ega načrta predsednika Roosevelta se ž« kažejo. Delavci se smatrajo ogrožene v doseženih pravicah, ki so Jih dosegli s tolikoletnimi borbami. Med niimi se pojavlja namera, pričeti braniti svoje pravice s splošno stavko. Med delavstvom prevladuje mnenje, da se težko dosežene pravice ne smejo uničiti Rudarji so napovedali splošno stavko za 16. junij. Državna uprava se ne namerava spuščati v spore med delodajalci in delojemalci, marveč prepušča strankama, da sami urejujeta spor kakor hočeta. Stavke ne pretijo izbruhniti samo v rudarski industriji, marveč ▼ vseh vrstah. Opažati Je močno propagando za splošno stavko vsega delavstva. Prvi so stopili v stavko nameščenci v električnih podjetjih mesta Toledo v Ohlju. Na ta način je onemogočeno vsej Industriji vsako delo, ker večina
Jnl a m *loir4«U(nM nn/trrfliA Hnlonnl	--!
• ««v»w>vuv vuv,6'r" »/vi««i v» imutviopi ATI"
5 «n Je plač. štrajk v To ledu Je znak za »stale vej« industrijsko*« delavstva.
GSring v Belgradu
Belgrad, i Jan. Danes dopoldne ob s« H pripeljal v Belgrad x latalom predsednik pruske vlad« k poveljnik nemškega letalstva GSring z gospo in spremstvom. Z njun so prišli princ Heasra-
ski, minister brez portfelja Kerrl, državni podtafnik Nins, drž. podlajnik Korner in svetnik ministrstva dr. Grienzbach ter Gflringova sorodnlca ga. Martin.
Na letališču so g. G&ringa in gospo pozdravili nemški poslanik na našem dvora v. Heeren s vsem osebjem poslaništva, unirv. prof. Stanoje Stanoje-vič, predsednik nemško-jugoslov. društva v Belgradu In člani nemške kolonije v Belgradu.
Pri prihoda g. Gftringa n« letališču so bili prisotni polkovnik Ivan Božič, adjutant Nj. Vel. kralja, pomočnik sun. ministra g. Momčilo Jnrišič v imenu predsednika vlade in zon. ministra, šel. protokola llija Novakovič v imenu zun. ministrstva, polkovnik Bora Mirkovič, poveljnik letalske brigade, v imenu voj. ministra.
Z letališča se Je g. GSring odpeljal v spremstvu podpolkovnika Nikole Ubulina v maršalat dvor« in se tam vpisal v dvorno knjigo, nato se Je pa odpeljal na nemško poslaništvo. Poslanik v. Heeren bo priredil drevi na nemškem poslaništvu g. Goringu na čas', sprejem.
Nom angleška vlada
London, 6. Junija. TO. Jutri preneha natančno 6 letna doba vlade Ramsaya MacDonalda, ki je sestavil svojo drugo vlado leta 1931 in jo 1. 1908 spremenil v vlado narodnega združenja, ki ji je oetal na čelu do danes. Po nocojšnjih poročilih bo jutri MacDonald odBtopil kot predsednik vlade in bo takoj Baldwfn dobil mandat za sestavo nove vlade. Verjetno je, da bo Baldwin še ob isti priliki predložil kralju listo novih ministrov, ki bo tako-le sestavljena: predsednik vlade Stanley Baidwin, lord-predsednik tajnega sveta Rameay MaeDonald, lord-kancler (pravosodje) lord Hails-ham, kancler eksčekerja (finance) Neville Cham-berlain, notranji minister sir John Simon, zunanji minister sir Samuel Hoare, minister za dominione Thomas, minister za kolonije Malcolm MacDonald (sin odstopivšega predsednika vlade), letalski minister sir Philip CnnliH-Lister, lord admiralitete (vojna mornarica) sir Bolton Eyres Monaell, trgovinski minister Walter Runciman, kmetijstvo major Walter Elliot, minister za Škotsko sir Godirej Collins, minister za narodno zdravje sir Kingsle? Wood, minister za delo Ernest Brown, minister za promet Hore-Beliaha, min. za javna dola Ormsbf-Gore. Kot kandidatje za ministra za Indijo pridejo v poštev lord P e e 1, lord Z e 11 a n d in lord L i n 1 i t h g o w. Edena so sprva hoteli dati v zunanje ministrstvo, nato v vojno ministrstvo, toda i sedaj izgleda, da bo bržkone ostal lord-čuvar drž. pečata, a bo napredoval v aktivnega člana ožjega kabineta. Oliver Stanley, sin lorda Derbyja, bo bržkone postal vojni minister. Baldwin se bo predstavil kot novi predsednik vlade na velikem zborovanju v Himley Halln.
Iz notranje politike
Preveč razumništva
Prva povojna leta je naša država rabila mnogo ra-zutnnlšlva. Bilo ji je mnogo na tem, da se čimprej izobrazi primerno Število uradnikov. V ta namen je v časih dobre gospodarske konjunkture podpirala dijake z lepimi štipendijami, ne glede na to, ali so bili podpore tudi potrebni. Zadostovalo je, da se je dijak obvezal, da bo določeno število let opravljal delo v državni službi. Mnogo let je država izdajala iz državnega proračuna tudi do 10 milijonov letno v ta namen. Za štipendije za dijake, ki so študirali v inozemstvu, ja šlo tudi po 4 milijone na leto. Kmalu so se'prazna mesta v državni službi napolnila, nastopili so tudi slabši časi za državne finance in država je podpiranje dijakov ustavila. Po 1. 1929 je obveljalo t inozemstvom samo še načelo recipročnosti. Naša ministrstva so vzdrževala približno toliko dijakov v inozemskih državah, kolikor inozeinci pri nas. Vseučilišča so predlagala dijake, ki naj bi svojo izobrazbo izpopolnili še v inozemstvu in ministrstvo prosvete jih je nato poslalo v inozemstvo. Nekaj inozemskih dijakov je tudi prišlo k nam, vzdržuje jih država, da študirajo slavistiko. Odkar so bilo dijaštvu vzele državne podpore, je mnogo pridnih dijakov zašlo v hudo bedo. Belgrajska »Pravda« meni, da pri nas še ni mogoče govoriti o hiper-produkciji razumnišrtva, kor še vedno potrebujemo izobražene ljudi. Res je, da je mnogo absolventov filozofske fakultete brez službe, a res je tudi, da poučuje na gimnazijah mnogo takšnih moči, ki že leta in leta niso napravile profesorskega izpita. Na našib vseučiliščih tudi premalo gledamo na dijake, ki prihajajo študirat v mesto i dežele in ki živijo v najhujši bedj. Mnogo je med njimi zelo nadarjenih. Nikdo se ne zanima za njihove socialne raimere; da se preiivljajo, morajo opravljati tudi najnižja dela. Tem dijakom je treba pomagati. Tudi profesorji sami bi morali stopiti bolj v stik z revnimi in nadarjenimi dijaki.
O hiperprodukcijl razumništva niti v Sloveniji ni mogoče govoriti. Hiperprodukcija obatoji samo v določenih poklicih. To se pravi, da ni izbera poklicev dovolj smotrna in da ne ustreza dejanskim potrebam in razmeram. Res pa je tudi, da je politika JNS v marsikaterem poklicu povzročila brezjx>selnost prav pri nas in samo pri nas. Slovenska JSN se je v tem pogledu vprav specializirala pač v prepričanju, da je ustvarjanje inteligenčnega proletariata višek državniške modrosti. Drugod tega vprašnja skoraj ni bilo- Redukcije v javni službi so morale imeti za posledico večji pritisk na zasebne urade. Res je kouSuo tudi, da moramo nujno poskrbeti za večji in stalnejši odliv našega razumništva v javne službe. Našemu kvalificiranemu razumniku je treba odpreti pot tudi
Javnost naj sodi
Že v številki 25. maja smo pod naslovoflfi »V Kočevju stavka 290 delavcev« poročali, da je dne 21. maja v tekstilni tovarni »Triglav« v Kočevju izbruhnila stavka. Tedaj smo navedli zahteve delavstva in predloge strokovne komisije za likvidacijo stavke. Izrazili smo tudi upanje, da se grožnja ravnateljstva, da zapre tovarno in odslovi vse delavce, ako se delavstvo ne povrne 28. maja na delo, ne bo izpolnila. Mar naj 280 delavcev ostane brez kruha? Nikakor ne vidimo razloga, zakaj podjetje ne bi plačevalo delavstvu istih mezd kakor druge tekstilne tovarne, in zakaj ne hi takoj sklenilo skupne jx> I godbe prav na isti podlagi. Natančno določeno de-| lovno razmerje med delavci in podjetnikom, kakor j ga more zajeti le jasna skupna pogodba, je pač naj-■ boljše jamstvo za uspešno delo. Tako je pisal »Slovenec« 25. maja.
V številki 2. junija je »Slovenec« pod naslovom 1 »Stavka v Kočevju traja še vedno« poročal, kako so j delavci tovarno zastražili in kako stavka še vedno ! traja. Svoje poročilo je zaključil s tole željo: Želimo iz srca, da se dosedanji položaj delavstva na vsak način izboljša, kajti za 1.30 Din na uro ne more delati nihče, posebno če se nvaja štiriurni detavnik.
Za vsakega poštenega in objektivnega bralca smo svoje stališče glede te stavke v teh dveh sestavkih pač jasno povedali. Le ljudje, ki se v politična borbi ne strašijo niti najbolj demagoških sredstev in tudi ne velike laži, se morejo tako ponižati, kakor so se gospodje okoli »Delavske Politike*. Ta list si upa v svoji zadnji številki trditi, da smo stavko zamolčali. Prepuščamo javnosti, da izreče svojo sodbo.
Kaj zahtevajo mlinarji
Belgrad, 6. jun. m. V dvorani tukajšnje industrijske zbornice je danes bil izredni občni zbor Društva mlinskih industrijcev kraljevine Jugoslavije. Na njem je bilo podano daljše poročilo o razmerah, ki vladajo v mlinski industriji radi prihodnje žetve. Upravitelj te zveze g. Palič je med drugim nagtasil, da naj bi se vloga Prizada omejila samo na prevzem eventualne preferencialne količine. Po referatu je bila daljša debata, nato pa ie bila sprejeta resolucija, v kateri zastopniki mlinske industrije zahtevajo zmanjšanje izvoznega viška pšenice ua tS način, da bi sc okicpila uoiiia potrošuja pšenične moke. To povečanj« je tudi s stališča državne blagajne cenejša sa rešitev žitnega problema
kakor pa držanje cent nad nivojem, ki dilrflra fcs> vozni višek. V resoluciji je poudarjena tudi potreba po znižanju skupnega davka, kjer industrijci zahtevajo najnižjo stopnjo. Za prevoz pšenične moke v siromašne kraje naj bi se uvedel splošni popust 75%, kolikor znaša ta popust z upuluicami, ki jih izkoriščajo samo posamezniki. Resolucija dalje zahteva zgraditev velikih skladišč, brezpogojno pa, da se pšenica ne izvaža V zrnu, ampak zmleta, ker se to lahko doseže z istimi žrtvami kakor z dosedanjim izvozom pšenice. V pogledu Prizada so se zastopniki mlinske industrije izjavili, naj se poslovanje Prizada omeji samo na preferenciailne kontingente. V novem vodstvu pa morajo biti tudi zastopniki sle. dečih panog: proizvajalci po zadružništvu, predelovalci po mlinski industriji in trgovci, do najvišjih mest.
Obisk poljskih zadružnikov
Belgrad, 6. jun. m. Glavno zadružno zveaot centralno organizacijo jugoslovanskega zadružništva, je obvestil poljski zadružni »vet v Varšavi, to je vrhovna instanca poljskega zadružništva, da želijo poljski zadružniki koncem avgusta ali začetkom septembra letos pariti v Jugoslavijo na oibisk jugoslovanskih zadružnikov. V ta namen »e je v Varšavi sestal poseben odbor. Prišlo bo v Jugoslavijo 72 poljskih zadružnikov, med katerimi so sledeča imen a t Ksaver PomiaJski, predsednik poljskega z^OTuž-nega sveta, Josip Glineki, podpredsednik "^itega sveta in glavni ravnatelj centralo« blagajne k.metskih zadrug v Varšavi, ter narodni poslanec Zbislav T&rgovrski, šef centralnega trakovnega usade poljskega zadružnega sveta. Poljski zadnižniJci bodo ostali v naši državi na studijskem potovanju mesec dni. 7,a organizacijo tehničnega dela je zveza poljskih zadružnikov poslala v Jugoslavijo Stanislava Oroša, ki je danes prispel v Belgrad.
Narodna skupščina
Belgrad, 6- jun. m. Včeraj popoldne <A> 1 je prišlo v prostorih kluba narodnih poslancev po kratkem in ostrem prerekanju do fizičnega spopada med poslancema dr. Lujo Mi:letiče.m, izvoljenem v P reku in na Rabu, ter ing. Pa-štr črvi čem, izvoljenem v Splitu. Pretep, ki je nastal med njima, so hitro preprečili ostali poslanci, ki so se slučajno nahajali v dvorani. Do njega pa je prišlo radi tega, ker je posla-nec Pastrovič žalil Miletiča.
Belgrad, 6. jum. m. Na zadnji seji osrednjega odbora Narodne odbrane je bil izključen iz članstva Narod,ne odbrane narodni poslanec dr. Kosta Popovič, bivši podpredsednik narodne skupščine.
Belgrad, 6. jun. m. Verifikacijski odbor narodne skupščine je danes pod predsedstvom Cvet-koviča nadaljeval s pretresanjem o polnomočjih osporjenih mandatov. Seja je trajala od 9 do pol 1. Na vrsti sta bili vrbaska in zetska banovina. Verifikacijski odbor bo jutri dopoldne svoje delo na-daljevaL
»
Na umiku. »Jutro« je v obrambi JNS osredoto-čilo svoj ogenj na ljudi, ki so nosili polno soodgovornost za delo JNS in so prav za prav še danes njeni člani, a so kljub temu dopustili, da so izšli v »Glasu naroda« hudi napadi proti JNS. »Jutro« je še posebej pribito, da je bil g. Pucelj podpredsednik JNS m da zavzema prav za prav še danes to mesto. Kljub temu prihajajo napadi proti JNS prav iz teh vrst. Zdaj se je zopet oglasil »Kmetski list« in s kratko notico »Jugoslovanska nacionalna strankam napovedal svoj umik. Res je, pravi list, da so se v mnogih primerih te stranke polastile klike i.n jo izkoriščale v svoje namene. Tam, kjer so ljudje verovali v to stranko m hoteli pristopiti v njene vrste, jih je ta klika odklanjala, boječ se, da ne bi mogla več komandirati in strahovati ljudi. V drugih primerih niso ljudje stopili v stranko pač zaradi takih klik, ki so se same postavile na čelo organizacije. V teh primerih je organizacija povsem odrekla. Tam pa, kjer so bile organizacije JNS urejene v skladu t razpoloženjem ljudstva in so bile izraz kmetske volje, tam so napravile marsikaj do-rega in koristnega.« l ako je volk sit in ovca cela.
Prenehal je izhajati zagrebški popoldnevnik »Grič«, ki se je kmalu po prvih začetkih orientiral na levo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 6. Jun. AA. Glavna zveza hrvatskih obrtnikov bo imela svoj kongres 9. ju-nija v Viro-vitici. Zveza je povabila ns kongTes tudn ostal« obrtniške organizacije v na>ši državi.
Belgrad, 6. jun. m. Na današnji proslavi pravoslavnega praznika Kristusovega vnebohoda, na dan, ko slavi svojo slavo belgrajska občina, je bila na novem pokopališču zadušnica nn grobu padlih branilcev Belgrada.
Belgrad, 6. jun. m. Današnja nogometna lekrn* za državno prvenstvo med BSK in Concordio je končala z rezultatom 4:i (1:1). Kadi lega rezultata se je BSK povzpel na drugo mesto ia ie zelo verjetno, da bo ou državni prvak.
30 let del a za tujski promet
Jubilejni občni zbor slovenske tujshopromelne organizacije
Ljubljana, 6. junija.
Danes dopoldne je bil v sejni dvorani Zbornice za TOI redni obSni zbor Zveze za tujski promet. Je to dejansko 30. občni zbor te važne tujsko-pro-metne organizacije in torej jubilejni. Jubilej ob-Btoja je Zveza pred časom že proslavila, vendar je tudi njen današnji občni zbor bil v znamenju tega jubileja, obenem pa tudi v znamenju 10 letnega načelovanja dv. sv. dr. Marna Zvezi.
Občnega zbora so se delegati udeležili skoraj polnoštevilno, med udeleženci pa so bili med drugim tudi: šef turističnega oddelka pri ministrstvu za trgovino in obrt Grgaševič, inšpektor dr. Avra-movič za socialno ministrstvo, zastopnik bana dr. Ogrin, podžupan prof. Jarc za mestno občino, za Zbornico za TOI Mohorič, dr. Pless in dr. Pretnar, predsednik gostilničarske zveze Majcen, Palme za Avtoklub, Dragomanovič za zagrebško tujsko-pro-metno zvezo, Deržič za železniško in Kit za poštno ravnateljstvo, dr. Windischer za Narodno galerijo, dr. Šter za osrednje vodstvo Putnika v Belgradu ter zastopniki raznih letovišč.
Zborovanje je otvoril predsednik dr. Marn, ki je predlagal pozdrave ministroma dr. Vrbaniču in dr. Marušiču ter banu dr. Pucu, kar je bilo sprejeto. V svojem predsedstvenem poročilu se je predsednik spominjal smrti kralja Aleksandra, nato pa je omenjal smrt raznih zaslužnih sodelavcev Zveze, kakor Kavčiča, Pintarja in Krapeža. Omenjal je 80 letnico g. Schreya, nakar je izvajal med drugim: Ministrstvo za trgovino in industrijo bo izdalo uredbo o pospeševanju turizma, ki jo čakamo že deset let. Ta uredba pa ne vsebuje mnogo in zlasti ne onega, kar bi najbolj potrebovali. Uredba vsebuje ustanovitev turističnih poverjeni-štev v letoviščih in zdraviliščih, kar pa pri nas že imamo. Banska uprava je izdelala uredbo o letoviškem redu, ki regulira vsa vprašanja, ki so važna za letovišča. Tudi Zbornica za TOI se čim najbolj udejstvuje pri pospeševanju tujskega prometa. Predsednik je izrekel zahvalo zunanjemu ministru za uspešno propagando v inozemstvu za naše kraje. Za podpiranje stremljenj Zveze je predsednik izrekel zahvalo vladi, banski upravi, »Putniku«, Zbornici za TOI, našim uradnim zastopstvom v inozemstvu, časopisju, posebej pa še uradništvu, ki je z ravnateljem g. Pintarjem na
čelu storilo vse, kar je bilo le možno doseči v korist našega tujskega prometa.
Nato so Zvezi čestitali zastopniki posameznih oblastev in organizacij. Odobreno je bilo, da vstopi v odbor mesto pokojnega g. Krapeža g. Mavrič iz Boh. Bistrice.
Poročilo o delovanju Zveze v preteklem letu je podal ravnatelj P i n t a r. Bistvene podatke tega poročila smo priobčili pred mesecem dni, zato se sedaj omejujemo le na končno število tujcev, ki jih je bilo lani v Sloveniji 112.683, medtem ko jih je bilo 1. 1933 129.889. Jugoslovanov je bilo med njimi 82.806 (96.315). Med inozemci se vrste: Avstrijci, Čehi in Slovaki, Nemci, Italijani, Madja-ri, Francozi, Angleži, Poljaki, Bolgari, Romuni itd. Največ gostov in nočnin je imel Bled. ki je celo neliaj napredoval od 1. 1933, enako je napredovala Rogaška Slatina, dalje Kranjska gora, Dobrna, Rateče-Planica, Laško, Bohinj, Mojstrana in Kamnik. Pač pa so gostje varčevali ter živeli v naših letoviščih precej skromno.
Delegat Selške doline se je nato zavzel za zgradbo ceste iz Selške v Bohinjsko doline. Zastopnik Kamniškega olepševalnega društva g. Skala je poudaril potrebo, naj se Kamniku vrnejo letoviške vozne olajšave, ter je bila v njegovem smislu sprejeta tozadevna brzojavka na prometnega ministra. Blejski delegat Vovk je govoril o slabih perspektivah, ki groze letos Bledu, kar je posledica vedno večjega uveljavljanja avtarktičnega načela. Na Bledu je sedaj 150 gostov, medtem ko jih je bilo ponavadi 400. Bled se je trudil, da bi privabil zlasti Nemce ter je v tem smislu tudi večkrat interveniral pri finančnem ministrstvu, da bi olajšalo razne devizne uredbe. Načelnik Grgaševič je poudarjal, da bodo v kratkem urejeni tuisko-prometni odnošaji z Nemčijo. Avstrijo in Madjarsko. Tujski promet v Sloveniji nikakor ne bo okrnjen, pa čeprav ne bo inozemcev v Slovenijo, ker jih bodo gotovo nadomestili naši državljani. Direktor dr. Šubic iz Celja je omenjal ovire, ki jih dela železniška uprava avtobusni progi iz Olja v Logarjevo dolino. Dragomanovič iz Zagreba je naglašal, da skuša železniška uprava z neprimernimi sredstvi izravnati svoj milijardni proračun, in sicer z akcijo proti avtobusnim progam. K tej točki so govorili še Deržič in drugi.

ALBUS terpentinovomilo
Izpred celjskega okrožnega sodišča
Zagonetna smrt mladega dekleta
pOfaSnfCna Morilec obsojen na dosmrtno ječo
90 letnica Zabretove mame
Danes obhaja gospa Helena Zabret v Britofu pri Kranju svojo devetdesetletnico.
Mlajši rod pozna »Šengarjevo staro mamo«
vedno ravno tako, kakor jih kaže slika, samo ruto i Lahka pot pelje na Korošico iz Luc preno bi morali še imeti na glavi. Skozi dolga leta so Vodol, ali pa iz Kamniške Bistrice čez Presedljaj.
Red birmovanja
v ljubljanski stolnici o binkoštih
Binkoštna nedelja — 9. junija:
a)	Dopoldne: ob devetih (9) pontifikalna škofova maša. Po končani maši ob desetih (10) se prične birmovanje. Zadnji blagoslov sv. birme se podeli dvakrat, prvič ob enajstih (11), drugič ob sklepu birmovanja;
b)	popoldne: ob pol treh (^3) slovesne večer-nice. Ob treh (3) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu birmovanja. Po sveti birmi slovesne litanije.
II. Binkoštni ponedeljek — 10. junija:
Ob desetih (10) dopoldne pontifikalna maša. Po maši, ob enajstih (11), začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu. — Popoldne ni birmovanja.
Botri in botre naj poskrbe, da prejmejo bir-manci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu svete birme. Znamenje za ta blagoslov se da vsakokrat z zakristijskim zvonom stolnice.
Planinci, pozor!
Letošnja hladna pomlad nam je pustila v planinah še mnogo snega. Posebno severna' pobočja in žlebovi v višini nad 1.500 m so še vsi pod snegom. Na takih mestih tvori sneg po navadi trdo, včasih napol zledenelo strmo visečo ploskev,, sne-žišče. Prehod je na takih mestih težaven in nevaren, zahteva popolnega in dobro opremljenega alpinca, da mu je kos.
Savinjska podružnica SPD zato priporoča posebno o binkoštih v planinah vsakomur skrajno previdnost. Niti ne bo odveč, da odsvetujemo sedaj v snegu nekatere skrajno nevarne prehode v Savinjskih Alpah, na primer: čez steno v Robanovem kotu, s Kamniškega sedla čez Sukalnik na Planjavo, skozi Turški žleb.
Lahka pot pelje na Korošico iz Luč preko
Celje, 6. junija.
Dne 12. marca letos, popoldne proti večeru, so našli na Šetejevem travniku tik gozda Homa v občini Bočna obešeno 20 letno Repič Heleno. Sprva so domnevali, da gre za samoumor. Orožniške preiskave so pa dognale, da gre za nasilno smrt in da je pokojno obesil njen fant Brezovnik Martin, 25 letni pos. sin iz Šmartna ob Dreti. Njuno razmerje namreč ni ostalo brez posledic in bi se jo bil Brezovnik na ta način rad iznebil. Zaradi tega je drž. tožilstvo v Celju vložilo proti Brezovniku Martinu obtožbo, češ, da je dne 10. marca v zrelem prev-darku in iz koristoljublja usmrtil svojo ljubico Repič Heleno, da bi se rešil plačevanja prevživ-nine za pričakovanega nezakonskega otroka s tem, da ji je nataknil za vrat zanko iz vrvi in jo obesil ob smreko — na vejo. Tudi podatki sodne preiskave so ta suni potrdile. Obtožnica navaja nato na dolgo razmerje, ki je vladalo med obema. Zadnji čas je pokojna Helena stanovala pri svoji materi v Porlteru. prej pa je služila kot dekla pri raznih posestnikih. Ko je Helena videla, v kakem stanu je, je to sporočila fantu, in po izjavah nekaterih prič, sta se pozneje tudi še sestala, in sicer 24. februarja. Pri tem sestanku naj bi se bila po obtožnici dogovorila tudi za drugi sestanek dne 10. marca. Baje ji je tudi obljubil, da ji bo ob tej priliki prinesel denar za bolnišnico. Počaka naj ga v gozdu v Homu in o tem ne sme nikomur ničesar povedati. Omenjenega dne se je res podala na omenjeno mesto. Ker pa ni zaupala fantu in ker jo je bilo strah, se je dogovorila s Partoin Jožefom, da jo bo spremljal domov, če bi ne šel z njo Brezovnik. Sodna obdukcija je dne 14. marca ugotovila, da je bila pokojnica že tri dni mrtva. Ker je bila pokojnica po izjavah prič dobre volje in ni kazala nikake razburjenosti, je samoumor izključen in gre v tem slučaju za nasilno smrt. Da je bil položaj za Brezovnika izredno mučen, je razvidno tudi iz dejstva, da je sin dobrega posestnika, medtem kc je bila Helena Repičeva revna in povrhu vsega še napol ciganskega porekla.
Vse kretanje Martina Rrezovnika po izpoved-bnh prič dokazuje, rla so je res mudil omenjenesa dne na mestu in okolici, kjer so našli obešeno Heleno. Izgovarja se pa. da je moral tistikrat iz Purnetove. eostilne, kjer je bil po opravkih, nujno Homov svinje krmit, ker ni bilo doma žensk. Namesto domov se je pa odpeljal z nekim avtom baš v nasprotno smer, v Bočno. Tu je zopet izjavil. da se mu mudi domov in tu se začno zapleti jaji. Takoj nato. bilo je okrog 18, se je odpravil. Kdaj se je vrnil rlomov. ni mogoče točno ugotoviti. Čudno je pa. da se ni vrnil domov po najkrajši poti. marveč je krenil proti Otoku, kjer vodi pot naravnost proti kraju sestanka.
Obtoženec zanika vsako krivdo in se izmotava. Tudi pravi, da ni bilo med njima nobenega se-
___i__ rr__i: s___Uiln nln<,!liin f\p!r>o I/i nn no
ugodno. Nato je govoril državni tožilec dr. Juhart, ki je predlagal obsodbo po obtožnici, zagovornik dr. Rosina iz Gornjega grada pa oprostitev, odnosno ogled na kraju zločina. Za tem se je podal senat na jiosvetovanje. Ob 17 je predsednik razglasil sodbo, dn je Brezovnik Martin kriv umora in da je zaradi lega obsojen po § 167-2 z ujx>rabo §§ 74 in 71-2 k. z. na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic, v plačanje stroškov kazenskega postopanja, v plači lo povprečnine v znesku 300 Din in v plačilo 800 Din pogrebnih stroškov. Zagovornik dr. Rosina je prijavil revizijo in priziv. Velikemu senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, prisedniki so pa bili sodniki okrožnega sodišča Killer, dr. Dolničar, Rade) in Detiček.
Halo, živali govore!
Danes ob 12 bo prenos iz druge zool. razstave v Šelenburgovi ulici. Pri mikrofonu bodo živali in ptice, po vsej razstavi bomo šli, od živali do živali, nekaj bodo povedale živali, klicale, vabile vas bodo na razstavo, z mikrofonom od živali do živali pa bo šel speaker in povedal značilne lastnosti prebivalcev našega začetka Zoa, povedal bo tudi, kako raste in prospeva naše zol. društvo »Noe«, seveda ga bodo najbrž prekinile kdaj živalce, ali pa njegovi spremljevalci, ki jih bo vodil po razstavi in jim jo tolmačil.
»Portret« levica Cezarja,
ki je včasih bolj slabo razpoložen
Fot. Herfort
Štorklja je skoro sirabo] filozofa. Mirno čaka, da jo posetijo dame, ali pa ona nje ...
Prav gotovo se bo oglasil levič »Cezar« in dejal, ila se še »niaav« spominja, kako je vandral s speakerjem iz Zagreba, ali pa bo dejal, da je Miiaav« lačen, dobil bo seveda takoj svojo dudko in steklenico, upam, da boste celo »prijetno« cmo-
stanka. Zaslišane so bile številne priče, ki pa ne I	kanje slišali, če ne boste sami preglasni pri ko-
moreja povedati nič pozitivnega, deloma so se vse |	sjj„, Morda vam bom povedal, kako sva potovala
spopolnjevale, deloma si pa nasprotovale tako. rla	p0 Zagrebu in iz Zagreba na našo razstavo, vedel
ni mogoče dobiti jasne slike. Sorodniki Martina -	j)0m m0rda še kaj o naši črni dolgouhi kozi afri-
Brezovnika izpovedujejo svoje, hvalijo Martina kot	Janki ali o naši ljubki srnici Urški ali o njenem
dobrega in pridnega fanta, Helenini sorodniki svo- j	ženinu Janku, kako ste se skregala in stepla da
je, orožniki pa ugotavljajo dejanski stan. kar so i	s(a seciaj »ločena«, pa ne sodnijsko! Prav vsa
videli in čuli ter iz tega izhajajoče sklepe j	razstava bo pred mikrofonom, od zveri do ptic,
Ob 2 popoldne se je razprava, ki je bila ob 12 ■	jji žgole ves božji dan, še do štorkelj bomo šli,
prekinjena ,nadaljevala. Zaslišane so bile še ne- ! —- <--- j---— «-- —-■- 1—
katere priče, ki so izpovedale za obtoženca ugodno. Sledilo je čitanje dokaznega gradiva. Občina in šola sta se o obtožencu Brezovniku izrekli zelo
prihajali, zadnja leta se pa vozili v delavnikih zju traj točno ob pol 6 ih, v nedeljah pa točno ob 5 ih v cerkev, da so v molitvi prosili božjega blagoslova za svojo mnogoštevilno družino. V letošnjem božiču jim je »španska« prekinila to pot v cerkev; toda če bi ne bilo letos nenavadno mrzlo vreme, bi gotovo svojo mnogoletno navado že zopet nadaljevali. Po vrnitvi iz cerkve pa zopet skozi dolgo vrsto let na svoje mesto pri peči, na kar se prične skozi ves dan delo, kakor ga zopet kaže slika: pletenje, šivanje, za oddih rožni venec ali kaka nabožna knjiga; letos v maju n. pr. Šmarnice iz 1. 1878. in letošnje evharistične. Redno se še tudi zanimajo za gospodarstvo pri hiši.	.....
Mama so bili rojeni pred devetdesetimi leti pri Joštu na Visokem v šenčurski fari. Kot devet-najstletna so se primožili v mlin v Britof. Po poldrugem letu so postali vdova. Cez poldrugo leto so se zopet poročili in sicer z Janezom Zabretom iz mengeških Topol. Iz tega zakona se je rodilo 13 otrok. Izmed teh so: najstarejši Janez, tovarnar v Bobovku, sedaj župan predaške občine, Valentin, dekan v Št. Vidu, ki bo v kratkem obhajal svojo 60 letnico, in France, župnik na Bledu, ki bo letos videl Abrahama. Razen teh treh so žive še tri hčere. V 68 letih, odkar so se mama poročili, so dorastli tudi že njih vnuki. Tako n. pr. gg.: Joško, ki sedaj vodi domače podjetje; Lojze, tovarnar v Bobovku, dr. Janez Šareč, zdravnik v Radovljici. Doživeli so mama tudi celo vrsto pra-vnukov. — V 70 letnem bivanju v treh rodovih, se je dvignilo malo posestvice do velikega tovarniškega podjetja.	.
Bog ohrani mamo spoštovani družini še mnogo leti
Kamnth
te večkrat se je zabavljalo, da Kamnik nima smisla za kulturne vrednote. To pa ni res! Dosedaj so nabrali že -5.000 Din za spomenik padlim irtvam v svetovni vojni. G. županu se je posrečilo, dobiti primeren načrt za spomenik, ki naj bi stal pod lipo pred pokopališčem na Žalah. Nekateri pa pravijo, da spada spomenik na pokopališče ali pa pred farno cerkev. Nekdo je celo dejal, naj bi se spomenik gradil v obliki piramide na Malem gradu. Prav je, da se z akcijo za spomenik prične takoj, tako da bi mogli jeseni spomenik že imeti. Priporočljivo bi bilo, da se otvon o tem anketa, da se ne zaletimo!
Občina bo vzidala v cerkveno hišo št^ Iti na Šutni spominsko pioščo ob priliki prve obletnice smrti generala Maistra. V tej hifii se je rodil ee-neral Maister.
II. Evharistični kongres za Jugoslavijo
Ljubljanska radiofonska postaja bo v zvezi s I Osvoboditelja in viteškega kralja Aleksandra L Drioravami na evharistični kongres oddajala na Zedinitelja. Dne 2. julija odpotujejo v Sarajevo.
t, ■V--x.____a !„„;,-.	■ -- •	—-»	—» !:u ,----:—ji........ „„
binkoštno nedeljo 9. junija med 11 in 12 one god-bene točke, ki jih bodo svirale godbe na kongresu. Kakor znano, bodo smele godbe na kongresu izvajati izključno le nabožne skladbe, prvenstveno tiste, ki jih je določil Glav. prip. odbor, ki je za nje preskrbel tudi note. Te skladbe bo v radiu odigrala železničarska godba »Sloga«. Med godbe-nimi točkami bodo kratki nagovori v raznih jezikih. — Dne 16. junija bo ob 11 nastopil v radiu mladinski zbor s pevskim sporedom, ki se bo izvajal ob priliki mladinske pobožnosti dne 29. junija na Stadionu. — Dne 19. junija bo ob osmih zvečer v radiu ljudsko petje vseh onih pesmi, ki se bodo pele pri slovesnih litanijah, pri moški polnočnim in pri procesijah. — Dne 23. junija bo močan zbor izvajal med 8 in 9 koralno mašo »Missa de Angelis«, ki se bo pela na Stadionu 30. junija pri legatovi pontifikalni maši. — Vse te oddaje imajo namen, da se prizadeti seznanijo s pravilnim sviranjem odn. petjem. Prosimo župnijske pripravljalne odbore, da po možnosti zberejo vernike (odn. godbe, mladino itd.) okoli zvočnikov ob gori navednem času, da bo tako nastop v radiu imel res tudi uspeh.
Francozi se pripravljajo na naš kongres. Prejeli smo ličen prospekt, iz katerega posnemamo, da se udeležijo Francozi našega kongresa v izredno velikem številu. Pod predsedstvom kanonika Lemana, profesorja katoliške fakultete v Lille in člana upravnega odbora društva Amitičs Catholi-ques Francaises, se je določil za obisk Jugoslavije sledeči spored:	, .
Dne 24. junija odpotujejo francoski gostje iz Pariza z lijonskega kolodvora. Dne 25. junija bodo v Milanu in Benetkah, v Benetkah tudi še ves 26. junij. V Ljubljano dospejo 27. junija okrog sedmih zvečer. V Ljubljani se bodo nato francoski gostje udeležili vseh svečanosti evharističnega kongresa. Dne 30. junija ob osmih zvečer nadalju-:0i(» Francozi svoje potovanje proti Belgradu. odkoder se dne 1. julija odpeljejo'z avtobusi na Oplenac. kjer s« poklonijo spominu kralja Petra L
Nadaljna pot jih bo privedla v vsa važnejša mesta naše morske obali. Iz Dubrovnika bodo poleteli tudi v Cetinje. Dne 7. julija se poslovijo od naše države in čez Milan vrnejo domov.
Vse fcupne urade vljudno prosimo, da ponovno s prižnice opozorijo vse, ki se bodo udeležili evharističnega kongresa, naj pazijo na številne žeparje, ki se pojavljajo povsod, kjer je dosti ljudi skupaj. Saj so n. pr. ob priliki nadškofove zlate maše na Stadionu 1. 1933 pokradli nič manj kakor 29 žepnih ur. Udeleženci kongresa naj tedaj spravijo denar in ev. druge dragocenosti tako, da žeparji ne boda prišli na svoj račun. Za denar priporočamo malo platneno vrečico, ki si jo obesiš okoli
vratu in skriješ pod spodnjo obleko na prsih.
•
Za evharittidii fco nirre-i «» nadalje prispevali: Parvel Oolia, gled. ravnatelj v Ljubljani. 100 Din; Okorn Anton, Skof J a Loka, 50 Din; neimenovani 10 Din; kanonik dr. Ivam Svetina 200 Din-, stolni dekan dr Fr. Kimovec 100 Din; atol,ni kanonik dr. Mihael OpokB 50 Din; neimenovani 50 Din, 20 Din. 5 Din; Vnanja Marijina družba v Liohtentarnovem zavodu 200 Din; stolna župnija v Ljubljani od dneva premagovanja 3*1.75 Illn; družinska zbirka v Zireh 678 Din; Podlogar, trgovec v Ljubljani, Šol«kl drevored, 500 Din; duh. urad V<>?lJe kron 20 ln 30 iz hran. vloge; župnija Kovor-Križe: druž. zbirka 5+2 Din, Šolska 7.1). .56 Din, cerkv darovanje 410 Din ln Mohorjani 40 Din: žup. urad v Gorlčah Din; Bra/nko Sotoiek, nčenec It. razr. osnov. Šole, Sv. Rok ob Sot.ll, 10 Dim; cerkv. dar v Si Ilju pri Velenju 125 Din; Marijin vrtec v Velenju 28 Din: župni urad Stari trg prt Slovenjjrrmleii 75 Din; druž zb. v Skof JI Loki 2285 Din; žnp. nrad Planina pri Rakeku 100 Din; Mar. dr. v Stranjah Pn Kamniku (11.150 Din; Mar. dr. v Cirkovcih na Drav. polju 188 Din, Kmetijsko dmfitvo v Ratečah 75 Dim; cerkv. darovanje nn Polic' 345 Din: dar živim. Jos. Bambtča 5.i Din; žup. nrad Selca 327 Din: franč. žup. urad v Mariboru 150 Diu; M rs. Margareth Zupane. Roek Sprlngs, (potom g Julija Sla.pSa.ka) 1 do «r; »uip. urad Mekinje 52 Din; fcrzln. Ljubljana, 100 Diu: Plan.ine, Ljubljana, 50 Din; Logar Franc, Jožica, 10 Din; "f ™™"^.''1 Din; D. Oberžan r.a Slovence te Holandije 286.70 Uln, dekl. Mar. dr. v Celin 100 Din; Frater Samuel Dular. Makarska, 20 Din. ravn. Heinrlc.h (TTD) 200 Din; Ku-___W__r>->______,nn nit, — F,vhari(rtlčjll
iuoi inniljn, i«rwin,o-i	- --	,
Kralj naii požrtvovalnim daj-nvalnem obilo povrne ter obodi poanemoivaicevt
vse, kar daje »štimo«, se bo oglasilo, da boste slišali, vse prebivalce Noetove barke, njo samo si bomo tudi ogledali, mi pred mikrofonom, vas pa vabimo, da si ogledate razstavo, da boste videli, kaj vse je moderni »Noe« zbral v svoji ladji, če ste sedaj manj navdušeni, nas poslušajte, morda vas bomo navdušile me — živali, ki nas bo speaker predstavil vam, prav tedaj, ko nas boste gotovo slišali, ko boste pri obedu. Slišali nas boste, potem nas pa pridite pogledat!	—t.
Novo mesto
Avtobusni izlet na Jadran priredi tuik. avto-
rxljetje Josip K.os o binkoštih. Bo to nekak rožni izlet, saj bo v dveh dneh prevozil 550 kilometrov dolgo progo. Avtobus bo odpeljal iz Novega mesta v Karlovec, od tam pa skozi Plitvice, Otočac, Sonj, Crikvcnico, Kraljevico na Sušak, kjer se obrne zopet proti domu, kamor bo peljal sko/.i Kočevje in Dvor v Novo mesto. Vvznina za osebo je 149 Din.
Jesenice
Na binkoštno nedeljo in ponedeljek pri-
rede dijaki drž. meščanske šole nn jcst-nicah veliko razstavo šolskih izdelkov. — Vsi iskreno vabljeni! — Opozarjamo tudi vse starše, da se leto« vrši začasno vpisovanje v 1. razred meščanske šole že 27. junija v pisarni. Vsak naj prinese seboj samo šolski izkaz.
Podsreda
Sprejem in instalacija novega župnika. Za
sprejem novega g. župnika Jakoba /idanška, doslej kaplana v Rajhenburgii so se farani skrbno pripravili. Fantje in dekleta so pista-vili in okrasili številne mlaje in osem slavolokov. Na praznik Vnebohoda je šel v Rajhenburg oddelek kolesarjev in oddelek konjenice, vsi okrašeni z rožami in državnimi zastavami, dalje veliko okrašenih voz, ki so sprejeli v svojo sredo našega novega dušnega pastirja in ga spremljali v našo faro. Na meji župnije je čakala novega g. župnika godba na pihala. Ob 4 so bile v župni cerkvi slovesne večornice, pri katerih je imel lep govor rajhenburški g. župnik, konzistorijalni svetnik Tratnik. V so-boto, I. jnnija je bila slovesna inštalacija, katere se je udeležilo šest gg. duhovnikov. Pri inštalaciji so bili tudi trije bratje novega g. župnika. G. župnika /,idanška prav iskreno |>o-zdravljamo v svoji sredi in mu želim« zdravja, »reče iti najvccjcga zadovoljstva Fodsreč&n.
nntlll.
Ljubljanske vesli:
Prvi evharistični križ v Ljubliani
Ljubljana, 6. junija.
Dolenjska stran Ljubljane s« je topot prva izkazala. Včeraj je bil namreč nad Dolenjsko cesto postavljen prvi evharistični križ v Ljubljani. Nekateri gospodje z Dolenjske ceste so ee namreč zavzeli za to, da mara biti prvi evharistični križ postavljen prav v dolenjskem okraju. Tako je križ snoči prvič zažareJ. Krasen prizor je navdušil prebivalstva Križ stoji na zemljišču posestnika Kol-nika, to je na griču tik nad Marenčetovo gostilno. Križ je viden po vsem Barju.
Križ je visok 12 metrov, nanj pa je pritrjenih 80 žarnic, ki dajejo ponoči krasno svetlobo in je pogled na razsvetljeni križ v resnici mogočen. Križ je iz kostanjevega lesa. Znano je, da je v naših krajih za hrastovim lesom kostanjev najbolj odporen. Ljudje računajo, da bo krii stal vsaj trideset let. Snoči je bil križ razsvetljen do 10, prihodnje dni pa bo razsvetljen tudi do polnoči Delali so ga brezposelni delavci, katerim so posest-
REMEC-Co.
STOLI
so najsolidnejši, najlepši in najcenejši
Tovarna: Duplica pri Kamnika. Prodajalna: Ljubljana, Kersnikova ulica 7 (poleg Sliimiča). Velesejem: Paviljon E
T dneh velesejma Izredna priložnost za nakup. 1100 finih sobnih atolov se odda po reklamnih cenah.
0 Evharistični kongres. Veroučitelje-pro-fesorje na srednjih šolah prosimo, da mladini sporoče pred zaključkom šolskega pomika, da bo zadnji teden pred kongresom spovedovanje za šolsko mladino vsak dan dopoldne od 8 in popoldne od 3 naprej v vseh župnih in redovnih cerkvah. Natančen razpored se bo sestavil na prihodnjem sestanku katehetov. — Mladinski odsek.
© V kritje stroškov evh. kongresa je izročil včeraj naši upravi neimenovani dobrotnik zmesek 1000 Din. Velikodušnemu darovalcu naj evh. Kralj obilno poplača! Znesek smo izročili svojemu namenu na kontd »Vzajemne posojilnice«.
0 V osmrtnici za pokojnim g. Osetom smo navedli nekaj netočnih podatkov, ki jih sedaj popravljamo: g. Oset je izgubil le enega &ina, ki je tragično umrl, medtem, ko dva sina živita in sta v oglednih položajih. Trgovino je pokojnik pred desetletji prevzel po svojem stricu in ne po očetu. Dalje zapušča pokojnik tudi štiri hčerke iz prvega zakona.
© Ponesrečenci. Bolnišnica je včeraj sprejela tri ponesrečence: 214-letni šofer Josip Prešeren z Viča si je po nesreči prerezal žile na desni roki. — 26-letmi trgovski sluga Štefan Kalič iz Zelene jame je postal včeraj popoldne žrtev karambola. Peljal »e je s kolesom skozi Šolski drevored, kjer se je vanj zaletel drug kolesar. Kalič je dobil poškodbe na glavi — Iz Hrastnika so pripeljali 9-leitmo hčer rudarja Marijo Klemenškovo, ki jo je neki deček po nesreči ustrelil s flobertovko v brado.
Soince + kamila krema = zdrava, prekrasno zagorela polt
Zahtevajte izrecno le Kamila kremo. Glavna
zaloga za Ljubljano: »Venus«, pred pošto
© Kino Kodeljevo igra danes »Carico Katarino« z Elizabeto B-ergner in »Na teksaški meji« s Keooin Majnardom.
O Mestna občina je dobila te dni pismeno formulirane zahteve, ki vsebujejo najbolj važne želje prebivalstva Galjevicc in sploh vsega Barja, kolikor spada pod mestno občino. Predvsem zahtevajo Barjani, da se iz liradeckega vasi napelje na Barje še ena vodovodna ccv, ker dosedanja čez Gruberjev prekop ne zadostuje, zlasti ne za primer požarne nevarnosti. Na Galjevici se morajo napraviti vsaj trije hi-dranti za primer požara. Napraviti se mora pe-rišče in zboljšati dosedanja nezadostna cestna razsvetljava. Odstraniti se mora javno stranišče, ker imajo že vsi stanovalci v svojih hišah in barakah lastna stranišča. Galjevčani lubijo soince, ki je posebno važno za lesene stene njihovih hiš in so proti nameri, da bi se ob na-
niki, ki eo križ dali napraviti, dali dnevno hrano in nekaj nagrade v denarju. Za križ imajo v glav-neim zasluge posestniki gg. Usenik, Češnovar, Ma-renče, Magušar, obč. sv. Olup in delovodja mestne elektrarne Indoif. Zadnja dva sta preskrbela pri mestni občini, da bo tok za razsvetljavo križa brezplačen. Za montažo žarnic na križu se je posebno trudil g. Indof. Kostanjev les za križ je darovala neka gospa. K stroškom za križ so prispevali tudi drugi ljudje.
V nedeljo zvečer bo slovesna blagoslovitev križa. Pri blagoslovitvi bo sodelovala tudii godba.
Na južni strani Golovca pa bo, kakor čujemo, v kratkem postavljenih, še nekaj evharističnih kri-žev, enako tudi na severni strani, kjer bodo križ postavili najbrže Šemtpeterčani, ki nočejo zaostati za prebivalci dolenjskega okraja. Križ bo najbrže stal tudi na vrhu Rožnika. Glavno slovensko mesto Ljubljana torej nikakor ne bo zaostalo v tem oziru za drugimi slovenskimi kraji.
selbini še dalje sadili topoli. Ako so namreč hiše v senci dreves, stene kaj hitro prepere-vajo. Ker so Galjevčani s temi svojimi zahtevami zelo skromni, je upanje, da jim bo občina tudi ugodila.
© Praznoverje v Ljubljani. Na žalost tudi v Ljubljani cvete praznoverje, dasi je kar čudno slišati, kako ljubljanske ženske prav tako nasedajo raznim cigankam, kakor kje v Slavoniji ali Bosni. V Ljubljani se je te dni klatila mlada ciganka in iskala lahkoverne ženske. Pri neki ženski v zapadnein delu mesta je imela posebno srečo. S svojim nastopom, zvito govorico in čudaškimi kretnjami, je prepričala to žensko, da je čarovnica ter da ji more oskrbeti srečo. Ljubljančanka se je dala prepričati ter je ciganki dala 125 Din, za kar ji' je ciganka izročila amulet, o katerem je trdila, da je napravljen iz kosti mrtvega otroikn. Ljubljančanka pa se je kaj hitro zavedla, da je ravnala neumno in je hitro tekla na policijsko stražnico, kjer so ukrenili vse potrebno. Ciganka je bila hitro izsledena. Razen 3 Din, ki jih je zapravila, so našli že ves denar pri njej ter ga oškodovanki vrnili. S ciganko pn ima sedaj policija svoje križe in težave, ker hoče od nje zvedeti, koliko podobnih sleparij je v Ljubljani že napravila. Po zaključeni preiskavi bo ciganka izročena sodišču.	•
O Trgovine bodo na binkoštni ponedeljek, dne 10. t. m. zaprte. Uprava združenja trgovcev.
0 Birmance slika fotoatelje Staut, Ljubljana, Gledališka 16, po znižanih cenah.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Slovenska kuharica. Priredila s. m. Felicita K a 1 i n š e k , učiteljica na gospodinjski šoli. Osma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Str. 728, cena v platno vezani knjigi 160 Din. — Osma izdaja! Ali je treba boljšega priporočila. Stotisoč izvodov te knjige je že šlo med naše slovenske gospodinje in še je bilo po njej lako povpraševanje, da je bilo treba nove naklade, čeprav je stara komaj pošla. Prav nič se pa ne bo čudil temu ogromnemu uspehu te knjige tisti, ki pozna slična dela velikih tujih narodov, kajti po svoji kakovosti in svoji opremi lahko tekmuje z vsakim. Toda vsak ponatis se še prav bistveno izboljšuje. Ta naklada je n. pr. za 50 strani obsežnejša ter popolnoma nanovo opremljena s slikami, ki jih je tudi znatno več. Obsega skoro 200 novih receptov. Izkušena pisateljica očividno pazno sledi vsemu modernemu napredku kulinarične umetnosti, ki začenja n. pr. vedno bolj ceniti zelenjave. Zato ima samo v tem razdelku nad 30 novih receptov, podvojeno je poglavje o serviranju, enako je razširjeno poglavje o jedilnikih itd. Skratka: to ni goli ponatis prejšnje izdaje, temveč čisto nova prireditev, zaradi česar bodo gotovo segle z veseljem in z zanimanjem po njej tudi tiste gospodinje, ki že imajo katero izmed prejšnjih izdaj. Zlasti starejših ne moremo niti primerjati več s to.
Mariborske vesti:
Mariborsko prebivalstvo
Mariborska mestna občina je izvršila koncem meseca maja popis svojega prebivalstva. Ta popis nam pokaže rkzne zanimivosti mariborskega mesta. Maribor ima 8.300 stanovanj in 34.864 prebivalcev. Med temi prebivalci jih je 7.566, ki še niso stani 18 let. Popis prebivalstva, ki je bil izvršen koncem maja, ni pokazal samo, koliko ima Maribor prebivalstva v celoti, pokazal je tudi zanimivo sliko o gostoti naseljenosti v posameznih mestnih delih, nadalje tudi sliko o tem, kateri deli so naseljeni po delavskih slojih. Zanimivo pri tem je dejstvo, da imajo oni deli, v katerih stanujejo v glavnem tako zvani inteligenčni sloji, razmeroma zelo malo prebivalcev pod 18 leti starosti. Tako je n. pr. v prvem okraju (okoliš Glavnega trga, Gosposke, Vetrinjske in Slovenske ulice) med 5.400 prebivalci komaj četrtina, to je 1.400 starih pod 18 let. Nasprotno pa je v delavskem okraju (5. okraj — Magdalensko predmestje) izmed 9.600 civilnega prebivalstva starih pod 18 let 3.129. Pri tem pa moramo vpoštevati pri številu odraslih v tem okraju še to, da je vštetih med prednje število
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec
naravne FRANZJOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. idr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935
Kulturni obzornik
Handlov oratorij „Mesija"
V proslavo 85 letnice nadškofa dr. A. B. Jegliča je priredilo glasbeno društvo »Ljubljana« s sodelovanjem opernih pevcev ge. Gjungjevčeve, ge. Golobove, g. Gostiča in g. Rusa ter s sodelovanjem orkestra »Saveza Muzičara, Podsavez Ljubljana (neugodno ime) koncert, na katerem je bil izveden pod vodstvom dr. Dolinarja Handlov oratorij »Mesija«.
Da smo doživeli pri nas izvedbo tega velikega umetniškega dela, je prav gotovo izredna vrednost, še zlasti danes, ko se na splošno pričenja občutevati neko tiho sorodstvo in skrita povezanost z umetnostjo te pretekle smeri. Izvajanje takovrstnih del se bo pri nas gotovo moralo razrasti — (in je treba opozoriti, da je skrajni čas, dR se postavijo v unionski dvorani koncertne orgle, ki so v takih delih večinoma sovporabljen instrument — če hoče ta dvorana še naprej biti prva koncertna dvoranal).
H8ndel je bil izrazita dramatska narava z izrednim smislom za opazovanje zunanjega in no-trajnega življenja. In če ga je v prvi življenjski dobi ustvarjanja zajemala bolj zunanja stran življenja ter se je skozenj vpodabljala v njegovem opernem ustvarjanju, se je v zadnjem času po zunanjih in notranjih prevratih, po borbah in trpljenju obrnil vase, se poglobil v skrivnost življenja, jo zase rešil v doživetju božje zakonitosti in pričel hoditi po poti duhovnega življenja, kar je usmerjalo njegovo umetniško delo v religiozno zastavljeno oratorialno ustvarjanje, kjer je zavzel naj-rišje mesto — oratorij »Mesija«. V tem delu je
A aJ i	trt rrlaoKonn unA^nKil n/lilm a\r »m tm/\ol V 9>i
UVUl t VI »«• ^>wwmuuw ujjuvivuii * UIIUV mil Kiiv»t ili i
stusovega življenja in njegovega nauka, od tu pa
skrivnost konca človeške poti z neskončnostjo življenja samega. — Umetniška smer njegove glasbene gradnje ima tedaj tu svoj izvor v idealističnem nazoru, pa je objeta v časovni družabni nazornosti svojega časa, s čimer je podrobneje zarisana z nekako spojitvijo gotike in baroka. Glasba se prepreda v vzpetih linijah, ki se tesno vi-jejo druga ob drugi polne notranjega izraza in hrepenenja po odmaknjenju od snovi k zamaknje-nju v duhovni svet. Živ in trajno enakomeren ritem pa zastira v njih izrazito osebno povdarjeno občutje, katerega dviga v široko, splošno nad-osebnost. Toda pri tem se glasba povezano z isto močjo oklepa tudi masivnosti .zvoka, zaokroženih oblik in mika z bogastvom okraskov. Glavni izraz je položen v zbore, ki so velikopotezno zasnovani in bogato vporahljeni. V njih je velika dramatska napetost, in situacijsko označevanje. Solistične arije pa slede bolj čisti lepoti tedanjega estetskega okusa. Orkester povečini spremlja navedeno dogajanje, mestoma pa se samostojno oblikuje v krajše, iskreno izrazne tvorbe. Vse to pa je povezano v silno ubrano celoto, ki pomenja v svoji trdni, velikopotezni zgradbi umetniško tvorbo, ki se uvršča med največje glasbene stvaritve.
To delo zahteva za svojo tonsko oživitev vsestranskih vrednot in sposobnosti. Če prehajam k podani izvedbi, jo moram v glavnih črtah označiti za ugodno. Kajti že dejstvo, da je bilo to delo sploh podano in to brez preobčutnih divergenc, je vredno priznanja. Stilna zakonitost je bila dosti izpolnjena. — Ob podrobnejšem pogledu pa se izkazujejo različni ugodni, a tudi manj ugodni momenti. Zbor ima na splošno lepo zvočnost. Soprani so čisti in basi dosti polni. Manj privlačni po zvoku pa so tenorji in precej rezki alti. Celotni vtis zbora kaže, da mu še nedostaje prave zlitosti in izdelanosti v smislu zborske estetske zakoni-
• „„*! 1. -1--; 1. mn nni: AA!..	1«---
.uo.i, IU1VOH j,- uu JIW,1 uunu	ITlUCIljn
sem pa, da bi ta zbor z izčiščenjem in z intenziv-
tudi veliko število kaznjencev v moški kaznilnici; tako je razmerje med mladoletnimi ter otroki na eni strani in odraslimi na drugi strani v tem okraju še ugodnejše.
Ta popis prebivalstva je ugotovil tudi dejstvo, ki ga je že večkrat poizkušal ugotoviti znani naš raziskovalec Maribora, g. prof. Baš, in to je, da se razvija Maribor v 1., 2. in 4. mestnem okraju vedno bolj v City. Delavski sloji pa se naseljujejo predvsem v 3. (Meljsiko predmestje) in 5. (Magdalensko predmestje) okraju. To je gotovo posledica industrializacije mesta v teh okrajih. Je pa to posledica tudi gradbene politike mestne občine mariborske. Kaže pa ta statistika tudi na nujnost, da usmeri občina svojo komunalno delavnost ravno v one dele mesta, kjer se naseljuje industrija. Ravno tem delom bo treba posvetiti mnogo več pažnje, saj je v teh delih mesta večina prebivalstva mariborskega mesta. Tu bi imeli zelo hvaležno polje dela predvsem gradbeni, pa tudi vsi ostali oddelki mestnega poglavarstva.
Pozor birmanke in birmanci!
Za birmo Vam nudim trajne kodre. Specialna vodna ondulacija. Marcel ondulacije. Trajne kodre z garancijo. Salon Knez, palača Delavske zbonice, Maribor, Sodna 9.
□	Šahovsko prvenstvo mesta Maribora. — V
sredo zvečer je bilo srečanje šahovskega medklub-skega turnirja za pokal v kavarni »Jadran«. Igrala sta Mariborski šahovski klub in SK Železničar. Prvo srečanje je bilo že 29. maja in je takrat zmagalo Združenje jugoslov. narod, železničarjev proti SK Železničar v razmerju 5:3. Pri drugem srečanju v sredo je dosegel Mariborski šahovski klub proti SK Železničarju razmerje 5 in pol proti 2 in pol. V soboto bo tretje" in zadnje srečanje turnirja med Združenjem jugoslov. železničarjev in Mariborskim šahovskim klubom
□	Septet bratov Živko se je vršil v sredo v veliki kazinski dvorani. Že zelo dober obisk je pokazal, kako cenijo Mariborčani te umetnike. Program je bil zelo posrečeno sestavljen, polovica narodnih in polovica modernih pesmi. Seveda so narodne še bolj vžgale občinstvo kakor pa moderne, pri enih in drugih pa je bilo izvajanje dobro, skladnost lepa. Seveda vodi v vsem stari prijatelj Mariborčanov Gustl, ki je zato žel tudi največ priznanja.
□	Odvetniški iu pisarniški uradniki iz Maribora imajo 16 junija svoj občni zbor. Popoldne istega dne pa bodo priredili izlet v mariborsko okolico.
□	še živijo poštenjaki. Gostilničar Pulko Konrad iz Tezna je našel na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga bankovec za 100 Din. ki ga je izročil stražniku na Glavnem trgu.
□	Naplavljcn otrok. Pri mlinu Jeremičevem v Ormožu so našli truplo 4—5 letnega fantka. Po obdukciji so ga pokopali na mestnem pokopališču v Ormožu.
□	Birmanske ure dobite še v nedeljo dopoldne pri urarju Ignaciju Janu v Gradu.
□	Hlev je zgorel posestniku Alojziju Jernej-šku iz Sv. Marjete ob Pesnici.
□	Razprava proti morilcu Gašperju Maksu iz Šmartna pri Slovenjgradcu, ki je dne 31. marca usmrtil radi 10 Din urarja Franca Trtineka, bo pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča v soboto 8. junija ob pol 11.
□	Ukradena zlatnina. Posestniku Jakobu Kri-žanu iz Sp. Senarske so ukradli neznani tatovi iz stanovanja zlatnino, gotovino, pobrali pa so tudi čevlje in perilo.
□	Na plesu okradena. V gostilni Josipine Praper v Mižici sta sedela pri mizi in popivala Marija Kranjc iz Podpece ter Štefan Mandl, delavec iz Meže. Pri sosdenji mizi pa je sedela na-jemnikova žena Marija Gostenčnik. V gostilni je bilo veselo razpoloženje, godba je igrala. Gostenčnik je hotela plesati in je prosila svojo znanko M.
j Kranjc, naj medtem pazi na njeno ročno torbico. I V torbici je bilo za 92 Din gotovine, ženska ura in i hranilna knjižica za 3525.23 Din, skupaj torej ' vrednosti za 3867 Din. Medtem ko je Gostenčnik
nim vežbanjem zmogel doseči v umetniškem oziru neprimerno večjo izvajalsko sposobnost. — Solisti so dali svojemu podajanju vsi mnogo iskrenega občutja in prave lepote. Pač pa se nehote prav tu občuti stilno nasprotje med belkantističnim petjem, ki ga zahteva ta baročna skladba, in med dejanskim petjem solistov, ki so podložni okusu neposredne preteklosti pretežno v smislu nemškega pokritega operno označenega petja, ki predvsem v ornamentalistiki ni sposobno izoblikovati kristalne jasnosti in ne more dosegati umetnini skladnih učinkov. — Orkester je bil sorazmerno zboru pravilno zaseden, lepo ubran in je podal svoj del z decentno umirjenostjo. — Dirigent je vodil celoto jasno in sigurno. Poslušalec je imel vtis, kot da povezuje ves pestri, zbor izvajalcev s samozavestnim mirom. Prav ta mir pa je prinesel, da je vsej umetnini primanjkovalo žarečega zaleta in zanosa, ki potegne poslušalca za seboj v živo sodelovanje in v polno umetniško napetost. Tako je umetnini primanjkovalo onega končnega žarenja, ki pomenja najvišjo izvajalsko moč. Kar se tiče podrobnejše izdelave, pa je bila še neizdelana predvsem plastika — da puščamo ob strani manjše pomankljivosti pri sovpadanju zbora z orkestrom in podobno.
V splošnem prerezu gre koncertu priznanje, da je dosegel dostojno umetniško višino, še zlasti če jemljemo vpoštev, da je izvajanje takih del pri nas še v povoju in da je to tudi začetek pri zboru samem. — Končno omenjani, da je uvedel koncert dr. Kiinovee s predavanjem o Hiindlu in njegovem delu in to v prav poljudnem, široki množici dostopnem načinu. — Prireditev je bila dobro obiskana.	V. U.
Knjiga o govornih motnjah
t..j:__:	l-.jj -, -v 1--1-. -j
• u\u pij nas |c imiugv ijuui, uliun nnnot im-
raslih, ki trpe na pomanjkljivem govoru. Navadno
plesala, je Kranjc izginila iz gostilne in z njo seveda tudi torbica z vso vrednostjo. Tatvino je prijavila Gostenčnik takoj, vendar pa pri Kranjčevi, ki so jo prijeli, niso našli ne torbice, ne vsebine njene Ko so jo pozneje še enkrat preiskali, so našli pri njej uro in hranilno knjižico, ni pa bilo več gotovine.
□	Ni pravilno! Radi udeležbe na evharističnem kongresu imajo javni nameščenci pravico do dopusta za dneve kongresa. V Mariboru so že nekateri uradniki prosili za ta dopust, pa so dobili odgovor, da dopusta ne morejo dobiti, ker primanjkuje osebja. Stari uradniki odhajajo namr«; v pokoj, novih pa ne sprejemajo. Tako po tem tolmačenju na eni strani primanjkuje osebja, na drugi strani pa imamo na stotine prosilcev, ki čakajo na službo. Razen tega pa naj se izvaja odlok točno tudi takrat, kadar je to delavcu v korist, ne samo, kadar mu nalaga dolžnosti!
□	Popis zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov v vsem mestu namerava izvesti mestna občina kmalu po praznikih. Ta j>opis bo zelo velike važnosti, ker bo dal statistiko o stanovanjskih razmerah v mariborskem mestu. Popis sam pa je posledica zakona o nastanitvi vojske in mornarice.
□	Cestno policijski red za avtomobile in zasebne vozove je določen za 9. in 10. junij, ko bo v stolnici sv. birma, sledeče: iz 1. okraja desno od Slovenske ulice, iz 2. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz 3. okraja brez izjeme, iz 4. okraja desno od Samostanske ulice. Dovoz je: Slovenska in Gosposka ulica ter Ulica 10. oktobra, odvoz pa Gledališka ulica. Nadalje je iz 2. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz 5. okraja brez izjeme in iz 4 okraja levo od Samostanske ulice. Dovoz iz teh okrajev je Glavni trg in Stolna ulica, odvoz pa Orožnova ulica.
□	Kupujte samo pri trgovcih, ki oglašajo v »Slovencu«!
□	Nesrečno je padel 58 letni delavec lastnega električnega podjetja Jakob Lozinšek pri delu. Poškodoval se je pri delu tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
□	Naplavljeno truplo. Včeraj dopoldne so našli pri kopališču Kafer v Dravi žensko truplo, ki pa je bilo že tako razpadlo, da ga ni bilo mogoče več agnoscirati. Truplo je moralo biti v vodi ze več mesecev. Mrtva je imela na vratu pozlačeno verižico z okroglim obeskom.
□	Nevaren topol. Pri Kaferjevem kopališču leži ob bregu v Dravi naplavljeno ogromno topo-lovo deblo s koreninami. Ako ga voda odplavi naprej, bo to nevarnost za lesene mostove na Dravi. Zato bi bilo" treba deblo kako drugače odstraniti.
□	Pobegnil je neznanokam 15 letni pekovski vajenec Roland Vesenjak, zaposlen pri pek. mojstru Fiirthnerju v Ptuju. Videli so ga še v Mariboru, kjer se je vozil s kolesom, ki ga je najbrž kje ukradel.
□	Očeta sta napadla. V Bezeni pri Rušah sta napadla že odrasla sinova Franc in Ivan Obrešnik svojega očeta, ga pretepla in mu grozila, da ga ubijeta. Ko je oče to prijavil orožnikom iz Ruš, so šli orožniki na dom obeh. Ko so ju zasliševali in ju povabili na orožniško postajo v Ruše, je skočil Ivan proti orož. kaplarju Iskiču in mu hotel iztrgati puško iz rok. Ta pa je napad odbil, ga je pa pri tem po nesreči zabodel z bajonetom na puški v stegno leve noge. Ivanu je priskočil na pomoč še brat, šele ko sta videla premoč, sta zbežala v sobo, zaklenila vrata in zbezala skozi okno v gozd. Orožniki so ju zasledovali, toda ju dosedaj še niso mogli dobiti.
'^^iRrriTiN^^
štejemo vse te pomanjkljivosti med ječanje, dasi obstojajo med njimi bistvene razlike. Tako doslej raznih govornih motenj niti po imenu nismo poznali. kaj šele, da bi vedeli, kako se jih moremo ubraniti. Ker se skoro vse govorne hibe pojavijo že v zgodnjem detinstvu, so roditelji prvi poklicani, da se bavijo z njimi. Domalega vselej pa je njihovo ravnanje popolnoma napačno in utegne roditi nedogledne posledice za ubogega otroka, Kakor je napačno naziranje, da bo napaka sama po sebi minila, kar se n. pr. pri ječanju prav gotovo nikdar ne zgodi, prav tako napačna je sodba, da gre tu prav za prav le za slabo navado, ki jo je treba zlepa ali zgrda »izb.iti iz glave« malemu trmoglav cu. Pa tudi vse blagohotne govorne ir dihalne vaje ter drugi taki pomočki so največkrat brez uspeha. Zato moremo le iskreno pozdraviti zamisel strokovnega učitelja v gluhonemnici Vilka Mazija, da nam je napisal zdaj poljudno-znan-stveno knjigo »Govorne motnje s posebnim ozirom na ječanje«, namenjeno vsem, ki jih lo vprašanje kakorkoli zanima. V preprostem kramljanju, ki mu zlahka sledi vsak čitatelj, nam razlaga poedine govorne motnje in to na mnogih praktičnih primerih. Posebno vrednost knjigi daje dejstvo, da je avtor zajemal snov največ iz lastnih izkustev, oprt obenem na izkustva največjih inozemskil strokovnjakov na polju moderne logopedije. Knjiga je posvečena predvsem profilaksi, to je preprečen ju govornih motenj ter obsega mnogo dragocenih navodil roditeljem iin vzgojiteljem. Skraj: je namreč boj proti govornim napakam še dosti lahak in uspešen, seveda le ob pravilnem ravnanju. Kesneje je treba največkrat iskati pomoči pri strokovnjaku, ki pa le ob dobri in trdni volji kii-jenta res kaj izda. Boj proti govornim motnjam nI prav za prav nikdar prepozen, toda čim prej se ga lotimo, tem manj težav in ovir nam bo treba premagati. Kdor ima torej opravka z govornimi motnjami, naj izkoristi ugodno priliko, da si na-
Ustanovitev nove gospodarske zadruge
Protijetični dispanzer v Ptuju
Ptuj, 6. junija.
V zvezi z ustanovitvijo Doma za tuberkulozne bolniike, je postalo aktualno tudi vprašanje ustanovitve protituiberkuloznega dispanzerja, ki je v tesni zvezi z akcijo za pobijanje tuberkuloze. — V to evrho se je vršil sestanek merodajnih činiteljev v uradnih prostorih na mestnem magistratu, da prouči to važno vprašanje. Sestanku so prisostvovali: Banovinski referent za pobijanje tuberkuloze dr. Neu-bauer, ravnatelj OUZD v Ljubljani dr. Bohinjec, okrajni sanitetni referent dr. Vrečko, banovinski zdravnik dr. Mrgole, zdravnik OUZD dr. Blanke, šef sanatorija Ruskega rdečega križa v Vunbergu dr. Okolokulak, primarij ptujske bolnišnice dT. Kuhar, ravnatelj Kreditne banke v Ptuju Meglič in bančni uradnik Milič, kot blagajnika krajevne protituberkulozne lige, in upravitelj eikspozituire OUZD v Ptuju Vadnjal ter mestni župan Jerše, ki je sestanek otvoril in razpravo vodil.
Župan Jerše kot predsednik krajevne pro-tituberkulozne lige v Ptuju je navzočim obrazložil delo, želje ter stremljenje tukajšnje pro-tituberkuiozne lige in odbora za postavitev spomenika našemu velikemu kralju Aleksandru I„ ki namerava postaviti v ta namen poseben oddelek za tuberkulozne bolnike v ptujski bolnišnici. — Banovinski referent dir. Neu-bauer je obrazložil delo ostalih že obstoječih dispanzerjev v dravski banovini, kakor tudi podčrtal važnejša vprašanja, ki so bistvene važnosti za vsak novo snujoči se protituberku-Ioani dispanzer in sicer je treba predvsem rešiti najpreje sledeča vprašnja: L 'Prostor, kje naj ima dispanzer svoj sedež; 2. vodstvo di-
spanzerja; 3. sredstva za vzdržavanje dispanzerja in 4. teritorij, za katerega naj dispanzer posluje. — Prostori za dispanzer v ptujski bolnišnici niso na razpolago, pač pa bo to vprašanje takoj rešeno, čim se bo pričelo z gradnjo novega prizidka k bolnišnici; proračun v to svrho po banski upravi je že odobren. — Ker mora dispanzer l. reda voditi le zdravnik-spe-cijalist, kar predvideva tudi novi osnutek zakona o vodstvu dispanzerjev, ni mogoče delati nobenih izjem. Pač pa je ligam glede i izbire zdravnikov prosto dano in o tem odločajo same. — Nato so navzoči prešli k sestavljanju proračuna dohodkov tega dispanzerja, ki izgleda, kakor sledi: Mestna občina ptujska prispeva 13.000 Din, ostale občine v okraju 4000 Din, industrija in trgovina 7.500 Din, Krajevna protituiberkulozna liga 10.000 Din in OUZD v Ljubljani 10.000 Din — iu bi torej znašali skupni dohodki 46.500 Din, s čimer bi dispanzer vsaj ob pričetku lahko shajal, to pa seveda le, ako bi imel svoj sedež v ptujski bolnišnici. — Končno so se navzoči zediuili, da naj bi dispanzer posloval ne samo za mesto Ptuj in njega širšo okolico, temveč bo dispanzer deloval za ves ptujski politični okraj. Dokler prostori v novean prizidku k bolnišnici niso na razpolago, ee bo izpoelovalo dovoljenje od OUZD v Ljubljani, da se sinejo začasno uporabljati ambulantni prostori ptujske ekspoziture OUZD.
Da se čimprej prične s poslovanjem dispanzerja, se povabijo vsi prispevni činitelji, da takoj prično s plačevanjem prispevkov. S tem smo dobili v Ptuju zaželjeni tuberkulozni dispanzer, ki nam bo omogočil voditi borbo proti največji sovražnici človeštva — tuberkulozi.
Kaj pravite?
Velesejmski dnevi so dnevi trgovine in ker je moderna trgovina silno lesno zvezana i reklamo, tudi dnevi reklame.
Reklama pa je v najtesnejši zvezi t plakati. To poglavje je pa jako kočljivo. Plakati so namreč lahko okusni ali pa tudi silno kričeči! Kriči vsebina, kriče barve, kriči tudi njihova namestitev — vse kriči, po načelu, da mora reklama kričati, kakor so nekdaj po Ljubljani kričali Ciči, ki so jesih prodajali! Škoda, da teh poštenih ljudi ni več v Ljubljani — ti bi delali najhujšo reklamo!
Pogled na nekatere dele Ljubljane v vele-sejmskih dneh je naravnost grozen! To pa bi se dalo vendarle preprečiti! Mestni magistrat ima vendar še nekaj moči in pravice! Če more in sme prepovedati, da ne smejo hišni lastniki dati naslikali na proste stene neokusnih reklam, in če sme in more prepovedati, da ne smejo dati hišni lastniki pri obnovi svojih hiš prebarvati sten v poljubnih barvah, potem tudi ne bi bilo nemogoče, da magistrat nekoliko tudi pogleda na reklame na cestnih voglih in drugod in da kratkomalo prepove tiste neokusnosti, ki danes žalijo oči vsakega domačina in tudi tujca!
Pred mnogo leti je bila na Dunaju nalepljena reklamna figura za neko šampanjsko tvrdko, ki jo je bil narisal neki znani francoski umetnik. 0 tej sliki je objavil obsežno kritiko v nekdanjem tedniku »Die ZeiU sloviti nemški pisatelj in kritik Herman Ba.hr. Prosimo, ali najdete danes v Ljubljani kakšno reklamno sliko, o kateri bi se izplačalo pisati umetnostno kritiko?
Kaj pravite, g. urednik, ali ne bi bilo res treba in tudi mogoče, tudi v tem oziru napraviti v Ljubljani red?
Koledar
Petek, 7. junija: Robert, opat; Baptista, devica.
Novi grobovi
-f- Kapetan Stanko Turk. V Ljubljani je po dolgotrajni hudi bolezni umrl g. Stanko Turk, konjeniški kapetan I. razreda. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica št. 22, ria pokopališče k Sv. Križu. Pokojni zapušča soprogo in dva otroka. Naj v miru počiva! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
+ V Ljubljani je umrla gospa Ana Rauch roj. Babič, soproga pošt. zvaničnika. Pogreb bo danes ob 11 dopoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu g. soprogu naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Diplomirani so biili na juridični fakulteti gg.: Medvešček Marjan iz Gorice, Zupančič Franc iz Brežic, in Lah aru ar Anton iz Tolmina.
bavi omenjeno knjigo v prednaročbi do 20. junija za ceno 23 Din s poštnino vred. Kesneje bo cena knjige, ki je izšla le v skromni nakladi, na knjižnem trgu precej večja. — Naročila naslovite na avtorja: Vilko Mazi, Ljubljana, Poljanska cesita 15 in ne odlašajte z njimi, da ne boste prepozni.
IZŠLO JE:
Štele Monumenta (trtIs slovenlcae, 8. snopič. «Sv.
Trijo Kralji.«
Presl: Strokovnošnlska politika (študija). Str. 1S0. Oven: Jugoslovavsko-češkoslovaika liga v Mariboru. (Prvih ileset let dela ) Str. 23.
F. Z.: Sv. Tomai More. Knjižica za duhovno pro-
budo^_8t.^8. ^^ nafve6i kraij^ Biblioteka za nacloial-nt preporod «Vidov dan«, Beograd. Str. 144 (cir.).
Dr. N. Stojanovič: Naša politika. Beograd, str.
IM	Ovadije: Narodno pretstavništvo kraljevine
Jugoslavije. Beograd (cir.). (Najnovejši podatki o novih poslancih.)	....	.
Časopisi: Vrtec, St. 10. — Angelček, St. 10. — Elektrotehnični vestnik, St. 4—S. — Beogradske opStinskc novi««, br. 5. — Glasnik knjiiara, br. 3—4. — Naše doba, l>r 4. — Z adruina spi jest, br. 4. — Podmladak J. straže, h,; io — Mala antanta, St. 1—3.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — Začetek ob 20
Petok, 7. junija: Zaprto.
Soliota, 8. Junija: Bunbury. Izven. Znižane cene od Din 20 navzdol.	... ,	_ ,
Nedelja, 9. junija ob 15: V čaru obltkanja. Izven. Znižane cone od 24 Din narvrdol. Ponedeljek, 10. junija ob 14: V lasu obiskan ja. Izven. Znižane cone od 24 Din navzdol.
OPERA — Začetek ob 20
Petek, 7. junija: Znprto. Sobota, 8 junija: Zemnida. Red 0. Nodeljn, n. junija: Z daj vam eno zaigram. I®ven. Znižane cer.? od 30 Din P« a od cl jok, 10. j im ij a: Zdaj vam eno zaigram. Znižane cono od 30 Din navzdol.
11
VABI CENJENO OBČINSTVO NA MODNO REVIJO V SOBOTO IN NEDELJO OB 8-30 ZVEČER, KJER RAZKAZE CELO KOLEKCIJO SVOJIH MODELOV
—	Poročila sta se g. Svetko Grgič. učitelj v Solčavi, in gdč. Pavlina Herle. Obilo sreče!
= Iz vojaške službe. Odrejeni so na službo v poveljstvo sarajevskega vojnega okrožja pehotni podporočnik Fran Nemec: na službo v poveljstvo valjevskega vojnega okrožja peh. podporočnik Dragoslav Feliks; na službo v generalni štab bregalniške diviz. oblasti peh. podporočnik Peter Bizjak; za vršilca dolžnosti poveljnika 14. čete obmejnih čet peh. poročnik Mihael Avšič; za vršilca dolžnosti upravitelja materijala v voj. muzeju topniški poročnik Rudolf Majcen; za upravitelja skladišča 1. pon-tonirskega polka inž. poročnik Miloš Korda; za vršilca dolžnosti blagajnika 2. planinskega pešpolka intend. poročnik Valter Ramšak in za vršilca dolžnosti intendanta 25. topn. polka intend. poročnik Ivan Gracan.
—	Poroka. V proštijski cerkvi v Ptuju sta se poročila g. Ivan P o ž u n, poveljnik policijske straže na Bregu pri Ptuju, in gdč. Ana Š k o 1 i -b e r, hči uglednega posestnika in trgovca na Hajdini. Obilo sreče!
Ostale vesti
—	Binkoštni izlet Jadranske straže. Izletni odbor sporoča udeležencem, da je odhod iz Ljubljane v soboto, 8. junija t. 1. v rezerviranih vagonih, ki se priključijo rednemu vlaku, ki odhaja ob 13.40. Izletnike iz Ljubljane in Gorenjske opozarjamo, naj bodo ob 13 na kolodvoru. Izletniki, ki bodo vstopili med vožnjo Ljubljana-Zagreb, naj vstopijo le v vagon z napisom »Jadranska straža«.
—	Kolke na vloge! Kabinetu g. ministra socialne politike in narodnega zdravja, kakor tudi sekretarijatu g. bana prihajajo dnevno od raznih strank in društev tiekolkovane vloge in prošnje. Stranke se v lastnem interesu opozarjajo, da morajo biti vse vloge in prošnje, ki naj se pri drž. uradih obravnavajo, pravilno kolkovane, ker se jih sicer po zakonu ne sme in ne more obravnavati. Društva, ki so po zakonu oproščena koikovanja vlog, morajo to pravilno označiti na vlogi.
—Sprejemni izpit za I. razred na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. S 5 Din kolkovane prošnje bo ravnateljstvo sprejemalo od 20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti rojstni list in šolski izkaz. K izpitu bodo priptiščeni učenci, rojeni v letih 1922, 1923, 102+ in 1925 Izpiti se bodo vršili 25. in 26. jun. — Ravnateljstvo.
—	Prešernova koča na Stolu je stalno odprta in oskrbovana.
—	Postojanko na Šmarjetni gori je prevzelo iu poi>olnonia preuredilo Slov. plan. društvo Kranj. Ljubitelji narave, posečujte šmar-jetno goro v čim večjem številu!
—	Razpisano je mesto hišnega duhovnika v javni bolnišnici v Slovenjgradcn. Duhovnik opravlja vsak dan sv. mašo in duhovno vodstvo bolnice. Ima prosto oskrbo in še mal honorar. Jako primerno mesto za kakega upokojenca. Prošnje je nasloviti na kr. bansko upravo.
Vrnil sem se
po dolgo trajajoči bolezni s klinike v Zagrebu, in bom od 1. junija 1.1. zopet redno ordiniral.
Dr. V. červinka
banovinski zdravnik na Polzeli.
—	Skalaški dom na Voglu bo za binkoštne praznike oskrbovan. Spomladansko razpoloženje, ko so vršaci še pokriti s nežno odejo, blagodejno vpliva na planinca, posebno še s take postojanke, kakor je Vogel, ki je poznan kot najlepša točka za pogled na Julijske Alpe. — Oskrbovana je tudi koča jeseniške podružnice na Rošci, ki nudi obiskovalcu vse ugodnosti.
—	Zdravilišče Dobrna bo na binkoštno nedeljo otvorilo novo urejeno kavarno, 1. julija t. 1. pa novi hotel s 65 sobami, ki odgovarjajo vsem zahtevam modernega časa. S tem bo rešena za enkrat nujna zahteva po povišanju števila stanovanj. Obenem z novo zgradbo se je ugodilo drugi nujni potrebi s tem, da se je pomnožilo tudi število kopalnih kabin in se je uredila v novi zgradbi tudi liidroterapija s potrebnimi pripadajočimi napravami.
—	Zdravniška zbornica v Ljubljani opozarja gg. zdravnike na razpis službe okrajnega sanitetnega referenta pri okrajnem načelstvu v Brežicah ter razpis službe zdravnika državnega uradnika od VIII. do vključno V. položajne skupine pri državni bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
—	Priporoča se gostilna Anton Tonejc v Zagrebu, Gajeva ul. 3, poleg hotela »Milinov«
—	Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na binkoštni ponedeljek, dne tO. junija t. I. ne bo poslovala za stranke.
—	Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935._
Celje
er Zaključni nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju. Kakor vsako leto je tudi letos priredila Glasbena Matica zaključne nastope svojih gojencev. Bili so trije nastopi, za nižjo, srednjo in višjo stopnjo, pri katerih so gojenci ponovno dokazali, da imajo na Glasbeni Matici najboljše učitelje Največja zasluga za uspehe gre ravnatelju g. Karlu Sancinu, pod Čigar spretnim vodstvom se vzgajajo talenti na glasbenem polju, in mu moramo k uspehom najlepše čestitati. Drevi bo zaključni večer, in sicer večer komorne glasbe. Vstopnine ni, za vstop zadostuje program.
et Razstava žab v Celju. V Gosposki ulici je ta čas razstava žab. Ni to navadna razstava, ki bi prikazovala razne vrste žab. Je namreč to razstava na-gačenih žab, ki predstavljajo človeško življenje v vseh mogočih fazah. Tako vidimo življenje v gostilni, na športnem igrišču, v šoli, na bojnem pojju itd. Razstava je zelo lepa in zanimiva, gotovo je bil pravi mojster tisti, ki je vse to zamislil, to prikazal in do potankosti z vsemi finesami izdelal. Vseh takih skupin je 15. Drugo vprašanje je pa, v koliko se to sklada ? našimi pojmi o trpinčeniu živali, ker gotovo niso vse te stvari zato na svetu, da bi človek, čeprav neke vrste umetnik, poizkušal na njih svoje stvariteljske zmožnosti.
G.t Nesreča v kamnolomu. Strešku Rudolfu, delavcu iz Zagrada, je j>adel v sredo v kamnolomu velik kamen na levo roko in mu zmečkal dva prsta.
& Tatvina ko'esa. Brivskemu mojstru g. Pai-dasehu je nekdo ukradel v sredo z dvorišča v dr. Žerjavovi ulici črno pleskano moško kolo, znamke »Opel«, vredno okrog 500 Din.
Fantovski praznik pri Sv. Tomažu nad Voj-nikom. Na binkoštni ponedeljek bo pn Sv. Tomažu nad Vojnikom fantovski praznik. Spored je sledeči: ob 8.30 zbirališče v vojniški cerkvi, ob 9 skupna procesija z godbo in fantovskimi prapori k Sv. Tomažu, ob 10 slovesno sv. opravilo za fante na prostem. Slovesnost bo vodil g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik iz Maribora. Po zaključeni slovesni proslavi skupen odhod z godbo nazaj v Vojnik. Fantje, pridite vsi iz vse dekanije in iz sosednjih župnij! Agitirajte od fanta do fanta, da pridejo vsi brez izjeme na skupni fantovski jjraznik!
& Obiščite izložbo zab, Gosposka ulica 2.
Nova gospodarska zadruga
za prevaljski okraj
Na Vnebohod, dne 30. maja t. L, so se sestali v hotelu »Korotan« v Dravogradu gospodarji in delavci na gospodarskem in zadružnem polju iz vsega prevaljskega okraja. Pod predsedstvom poslanca g. Karla Doberšeka so položili prve temelje za smotrene in uspehe obetajoče gospodarske stike v okraju samem, ki je po svoji legi zaklinjen med drž. mejo in gorske velikane in je tako spojen le po dveh žilah z drugimi pokrajinami.
Namen sestanka je bila ustanovitev posredovalne gospodarske zadruge z o. z. ob uporabi dosedanjih izkušenj za stvarno delo na zadružnem polju. Referat o pravilih zadruge, ki so stisnjena v 11 poglavij b 36 členi, je prav posrečeno podal g. Galob, Sol. uprav, iz Mežice. Brez dvoma je sedaj gospodarska stiska pri nas najhujša, vendar dovoljuje in obeta gospodarska Struktura v okraju kar najlepše izglede za samopomoč vsem proizvod-nfkom, zlasti pa onim krajem, ki so oddaljeni od prometnih žil ali so povsem gorski. Tudi konsu-mentu bi bilo pomagano, ker bi ob izločitvi vmesne kupčije in mešetarije prejemal blago od blizu priporočene kakovosti in domačega izvora. Zal, pogrešamo za zdaj še zanesljivo statistiko o višini in vrstah razpoložljivih pridelkov kakor tudi o potrebah letnega konzuma. Storjeni pa so koraki, da .pridemo Se v poletju do pregleda in poučnih seznamov v obojnem pogledu. Zamišljena zadruga hoče uvesti posredovalni sistem brez ozkosrčnega mešeiarstva v po zakonu dovoljenih mejah predvsem ob sodelovanju vsega prebivalstva v okraju.
Načelna debata o ustanovitvi posredovalne zadruge je bila zelo živahna, vsestranska in poučna. Izzvenela je v tem, da bodi šola in vas izhodišče in pomoč pri dosegi cilja in uspehov. Produktivne zadruge v okraju bodo seveda tudi sodelovale.
Cilj sestanka je bil dosežen s sprejetjem pravil v podrobnem z glasovanjem o vsakem členu posebej. Ponovna celokupna debata o. delokrogu in ustroju posredovalne gospodarske zadruge za okraj Prevalje je izcimila še te-le podrobnosti:
Sedež zadruge bo v Mežici. Zadružni deleži bodo znašali po 25 Din za člana, vpisnina 5 Din. Tudi posredovalnina bo potrebna. V upravni odbor zadruge so bili izvoljeni soglasno: Gg. Galob, Bol. upr.., Jug Ivan, kmet, Cepuder Ivan, delavec, vsi v Mežici; Mravljak Viktor in H81bl Franc iz spodnjega dela okraja. V nadzorstvo zadruge so bili izvoljeni soglasno: Gg. Kegloviž Vekoslav, uprav, posestva, Ternik Franc, kmet in eden ne-navzočih iz spodnjega dela okraja ter gg. Jelenko I. in Krautberger I. iz GuStanja, ozir. Kotelj.
Zaključni govori ustanoviteljev zadruge so ob vsestranskem pritrjevanju in ploskanju poudarili važnost ustanove iz gospodarsko-političnih vidikov, saj bo postala zadruga oni dinitelj v okraju, ki bo v stanu dajati smernice poslancu DoberSeku za bodoče delo.
Za enkrat je treba obžalovati le, da k novoustanovljeni zadrugi niso bile pritegnjene že stare gospodarske urbanizacije okraja, ki uiti v upravnem niti v nadzornem svetu niso zastopane.
CateSke toplice
Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski buuoviui. Krasni uspehi zoper mimo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1 maja do 30. sept V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, tO dni Din 600.—, 20 dni Din 1100 -(stanovanie, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožuju, tukse). Žel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava čateških toplic ir pri »Putniku«.
JSazznanilci
Ljubliana
l Orgehka produkcija (Šota Mou«. Stanka Premrla) dri. kouservatorija v LJubljani bo ilrevl ob pol 7. uri v Rubadovi pevski dvorani. Ker je nocojšnja produkcija prva samostojna orgelsku produkcija nagega drž. kouservalorija, Se prav posebno vabimo k posotu. Spored stane 3 Din in se dobi tekom dneva v Matični knjigarni, od 6. ure ilaljc pa v poslaidu Glasbene Matice v Vegovi ulici, kjer je produkcija ob pol 7. uri v Hubadovl pevski dvorani
1 Pevski zbor «Glasbene Matice*. Vaja mešnnegs zbora drevi ob 20.	Odbor.
1 Samarljani v Mostah. Vabite se na sestane«, kj bo v petek dne 7. junija ob 20. v Gasilnem domu v Mostah. Udeležba strogo obvezna!
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 30.30 »Carica Katarina z Elizabet-o Bergacr in «Na teksaški meji. s Kanom Majnarilom.
1 Notno stulbo imajo lekarne: mr. Snšntk, Mari jin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bo-hinec ded., Rimska ce«ta 31.
Naše diiaštvo
Dijaki kamniškega okraja! Na blivkofltno nedeljo ob 14 bo v društvenem domu v Domžalah občni »bor dijaškega društva kamniškega okraja .Bistrico«. Dnevni red: 1. Otvoritev; 2. poročila; 3. volitve; 4. »premem ba pravil; 5. samostojni predlogi; 6. slučajnosti. Pri dite gotovo vsi, da zopet oživimo uažo organizacijo! — Odbor.
Radio
Programi Radio LJubljana i
Petek, 7. junij: 11.00 Šolska ura: V Parizu, središču zavezniške Francije (Zupan Jože) Bi.OO Naše vo jaške godbe ua ploščah 12.45 Poročilo, vreme 13.00 Ca«, obvestila 13.15 Slavui tenoristi na ploščah 14.00 Vreme, spored, borza 18.00 Iz zvočnih filmov (iplo*če) 18.30 Kako fotografiramo z nevidnimi žarki (J. Korenčani 18.40 Caa, poročila, vreme, spored, obvestila 19.00 Po Mušajmo klarinet (Urbane Franc) Webor: Concertino. Reisiger: Concertino 19.30 Nac. ura 20.00 Prenos koncerta osješke glasbene šole ob priliki 151etavice obstoja — lz Osjeka 21.30 Ca.s, poročila, vreme spored 2.00 Bohinj, kakor je v resnici (os>peranto) 32.10 Rezervirano 7,a prenos z velesejma
Drugi programi t
Petek, 7. junija. Belgrad: 18.30 Pesmi 20.20 Zagreb 21.15 Preno6 iz Prage 32.30 Bich. Strau«sovc skladbe — Zagreb: 18.00 Prenos iz Osjeka. Dan mesta Osjeka. — Dunaj: 16.10 Ljudska glasba 19.iS Koncertne sonate 18.55 Otelo. opera, Vordi 32.35 Dunajska glasba 24.00 Sinfonlčni nočni koncert. — Budimpešta: 20 30 Finski dlja&ki zbor 22 40 Ciganska glasba 23.30 Jazz Milan-Trst: 17.05 Salonska' glasba 20.55 Igra 31.35 Zabavna glasba 22.00 Orkestralna glasba Rim-Barl: 17.05 Pcveki in kla vlrski konccrt 20.53 Komorna glasba ln petj« 32.00 Pestra ura — Praga: K.25 ,Tičln«k.l večer 20 55 Pester koncert 20.40 Igra 21.15 Svečan koncert ob otvoritvi velikega študija prnfikega radija — Brno: 30.25 Komedija
—	Bratislava -.20.40 Ob stolelmioi rojstva pesnika lTey-dnoka. — Varšava: 20 15 Sinfonični koncert 21.00 Orkestralna glasba 32.15 Plošče — Berlin: 19 00 Frankfurt. 20.13 K6ng«berg 21.80 Bachove ln H&ndlove »kladbe.
—	Konigsberg: 19.00 Zabavna glasba 20.15 Nemški pleei in koračnice iz lfl držav —Hamburg: 19.00 Igra v dialektu 20.15 KOnigisberg 21.30 Glasbena svečanost — Vratislava: 20.15 K6nig8berg 21.30 Slezija dela za izvoz Lipsko: 10 00 Ljudska glasba 20.15 Konig-sbor« — Koln: 19.00 Frankfurt. 3015 KBnigsborg — Frankfurt: 19.00 Radijski orkester '2016 Kttnigsberg — Stuttgart: 19.10 Petje na prostem 20.15 Konigs.berg 21.30 Hamburg — Monakovo: 19.05 Radijski kabaret 20.15 Konigsberg —
Iz Vranskega kota
»Aufbiksarska kultura«. "Preteklo nedeljo zvečer smo imeli priliko opazovati tudi v našem trgu »lep« primer »moderne« olike. Po trgu so sc zibale pijane postave nekaterih »nadebudnih« fantov, ki so s huronskim vpitjem »aufali«, da bi na ta način vso trško javnost opozorili nase, češ, mi smo mi... Tega »aufanja« še pozno v noč ni hotelo biti konec. Malo čudno se nam zdi, da občinski redar pusti tako motenje nočnega miru, ki pač ne more biti za reklamo našemu tujskemu prometu. »Aufarjt« pa si naj izposodijo kje ali pa kupijo knjigo o lepem vedenju, iz katere »e bodo lahko prepričali, če še tega ne vedo, da ponočno razgrajanje nikomur ne dela časti. Za danes-Pika. '
Trije lasje
za pomoč v ljubezni
Zagrebški listi imajo navado, da se radi norčujejo iz »neumnosti« Slovencev, saj smo pred kratkim v nekem zagrebškem dnevniku brali celo trditev, da so slovenske služkinje v Zagrebu po večini nepismene. Od časa do časa pa le morajo ti listi priobčiti kakšno zadevo, ki kaže, da brihtnost Zagrebčanov tudi ni vedno na višku. Tako je bil v Zagrebu zadnje dni odkrit primer, ki nazorno dokazuje, kako sredi tega meata cvete praznoverje v najvišji meri.
Služkinji Julki Fekete (ime dokazuje, da to ni nobena slovenska »nepismena« služkinja), se je zazdelo, dn ji je njen fant nezvest in da škili malo za drugim dekletom, ki je tudi zalubljeno vanj. Le kako bi preprečila, da bi se fant zopet odvrnil od nove prijn-teljicel Zvedela je, da živi v Zaffrebu na Pri-lazu čarovnica, ki rada pomaga (proti dobri nagradi seveda) v vseh težavah. Sicer živi v Zagrebu več takih ženščiu, ki žive izključno le od praznoverja, čaranja in prerokovanja. K tej ženščini se je Jnlka zatekla in čarovnica ji je naročila, naj si preskrbi tri lanfc z glave njene sotekmovalke.
Julka je najela nekega dečka in mu ob ljubila štiri dinarje, ako prinese tri lase tekmovalke neke Marijo Lackovičeve. Deček je šel k temu dekletu in tam spraševal razne manj važne stvari, pri tem pa je dekletu vtnknil v lase žužka, ki mu ga je poprej izročila Julka. Deček je prebrisano vzkliknil: »Joj, kako grdo žival imate na glavi!« ter jo prijel za lase in iztrgal dekletu šop las, nato
Sa pobegnil. Lackovičova je osumila naj-ujši zločin, ki se pripravlja proti njej, zate
ie stekla za dečkom, ga ujela in za^lišnln )eček ji je povedal, kdo ga je naročil, uaj gre trgat njene lase. Lackovičcva je sevedE zadevo sporočila policiji, ki je Julko prijela. Julka je povedala, da je nameravala nest; lase čarovnici, ki naj bi s temi tremi lasmi začarala tekmovalko v ljubezni, da bi bila gluha in »lepa. Julka bo sedela nekaj dni v zaporu, s čimer pa praznoverje v Zakrubu seveda še dolgo no bo iztrebljeno.
Pomorska sila Združenih držav - največja na svetu
Kraljev rojstni dan v Londonu
Najgloblja jama na svetu
Več ko 700 let potem, odkar je bil razglašen za svetnika, so v Rimu še enkrat slovesno sprejeli ustanovitelja dominikanskega reda — sv. Dominika, ki je v času svojega življenja šestkrat obiskal Rim.
Sv. Dominik je bil rojen 1. 1170 iz starošpan-ske plemiške rodovine Guzmanov. Ko je bil 35 let star, je bil kanonik v Osmi, kjer so ga zaradi njegove modrosti, čednosti in vneme čez vse čislali. V družbi škofa Diega v Avezado je 1. 1205 prvič obiskal Rim. Morda ga je spomin na Rim tako prevzel, da je po svoji vrnitvi v Montpellier začel goreče pridigovati zoper krivoverstvo al-bingenzov.
Deset let kasneje je sveti mož drugič obiskal Rim, tokrat v spremstvu škofa iz Toulousa, ki se je udeležil lateranskega koncila, katerega je sklical papež Inocenc III. Dominik, ki je tedaj že zbiral okrog sebe somišljenike, je papežu prvič odkril svoje načrte. V Rimu se je prvič sešel s sv. Frančiškom, ki je tudi ustanavljal izbrano četo brambovcev čistega katoliškega nauka.
Potem ko je kratko časa prebival v Franciji, ' je sv. Dominik tretjič prišel v Rim, da bi od papeža Honorija III., ki je sledil Inocencu, dobil po-trjenje svojega reda pridigarskib bratov, katerega je bil med tem ustanovil.
V tistih časih so bila potovanje seveda nadvse težavna, saj je popotnik, ki ni bil hudo premožen, moral vedno potovati peš. S potovanjem pa. niso bile združene samo težave, lakota, žeja in utrujenost, ampak velike nevarnosti, ker so bile dežele tedaj polne tolovajskih tolp in nevarnih zveri. Kljub temu pa je sv. Dominik eno leto kasneje priromal v Rim. Tokrat so ga pa že spremljali nje-
200.000 let stara jajca
Kakor poročajo londonski listi, je japonska znanstvena ekspedicija v severni Mandžuriji našla posebno znamenite zgodovinske najdbe.
Med bogatim plenim, ki ga je našla japonska znanstvena ekspedicija, je tudi nekaj jajc, ki so baje 200.000 let stara. Prav za prav eo to le oka-menine jajčjih lupin, ki bodo vzbudile največje zanimanje zoologov. Ta jajca so očividno od nekega ptiča, ki je bil gotovo večji, kakor pa je sedanji noj. Ta skrivnostni orjaški ptič je prod kakimi 200.000 leti v velikem številu živel na ozemlju sedanje severne Mandžurije, vsaj tako sklepajo učenjaki na podlagi okamenelih jajčjih lupin. Poleg jajčjih lupin so našli tudi mnogo okamenelih kosti. Japonski zoologi se sedaj trudijo, da bi na podlagi teh najdenih kosti ugotovili, kakšen bi prav za prav bil tisti ptič, ki je že zdavnaj izumrl, in kako velik je bil.
Angleški narodni muzej je že poprosil japonsko znanstveno ekspedicijo. da bi mu odstopila nekaj teh znamenitih najdb. Verjetno ie, da bodo Japonci tej Želji ustregli.
govi redovni bratje in novinci, katerim je sv. oče odkazal samostan in cerkev sv. Siksta na Apijski cesti. Ko se je sv. Dominik 1. 1220 zopet mudil v Rimu, je našel svojo samostansko družino že podvojeno. Papež mu je dovolil, da se je svojimi sobrati preselil na Aventin v samostan sv. Sabine. Tu je ustanovitelj reda pridigujočih bratov prebil zadnja leta svojega življenja. L. 1220 in 1. 1221 je dvakrat zapored potoval k generalnemu kapitlju svojega reda. Toda z zadnje poti se ni več vrnil v Rim, ker je umrl v Boloniji in bil že leta 1234, torej komaj 13 let po svoji smrti razglašen za svetnika. Njegovo truplo je bilo pokopano v Boloniji.
Na letošnji Vnebohod pa je Rim sprejel tega svetnika. V veliki vrsti avtomobilov je slovesen sprevod spremljal dragoceno skrinjico, v kateri so iz Bolonije prenašali glavo sv. Dominika v Rim. Slovesnosti so se udeležili vsi diplomatje, ki so pri sv. stolici. Štirje škofje dominikanskega reda so nesli skrinjico s svetnikovimi ostanki v baziliko, kjer se je zbralo več kardinalov, med njimi kardinal državni tajnik Paccelli. Rim pa, ki je pred 700 leti živi svetnik vanj šestkrat romal, ga je se daj sedmič in za vselej sprejel.
O kljukastem križu
Kljukasti križ je silno star. Poznali so ga že v sanskritu in ga nazivali »svastika«. Služil je za okrasje in je pomenil znamenje, ki odganja nesrečo in prinaša srečo.
Pri budistih v Indiji je veljal kljukasti križ kot ključ za paradiž.
V	službi glavne sirske boginje Atargatis je bil kljukasti križ simbol življenja.
Od drugega stoletja pred Kristusom naprej so poznali kljukasti križ skoraj po vsem takrat znanem svetu ter je izražal vrteče se in vrveče gibanje. Po drugih krajih zopet je imel isti pomen kakor v sanskritu.
V	prvih krščanskih dobah je prišel kljukasti križ kot simbol v katakombah, pomenil je smrt in vstajenje, imenovali so ga >crux gammata«, in sicer po grški črki >gamma<, ker je sestavljen iz štirih takih črk, postavljenih s spodnjim koncem pravokotno druga na drugi.
V	zadnjem času so se, kakor znano, kljukastega križa polastili narodni socialisti v Nemčiji in je pri njih ta križ znamenje antisemitizma. — V okolici Mostarja je svojčas bil nekje kljukasti križ vdelan v obcestno znamenje. Ta križ je pro fesor Dolenc doslej iskal, a ga ni našel. Prav verjetno je, da je bil vklesan ta križ kot »crux gam-matac. Hercegovski kristjani so si izbrali to znamenje, ki jim je pomenilo Kristusovo smrt in vstajenje in je bilo njim simbol njihovega prihodnjega vstajenja. Po svoji obliki je pa v nasprotju z navadnim križem vzbujalo pri muslimanih mani nasprotovanja kakor pa navadni kri*.
brodovje
in letal - Orjaški obrežni topovi
vora 1. 1930. Še 1. 1932 je zastopnik ameriške mornarice uradno izjavil, da noben ameriški mornari-riški častnik ne želi, da bi Amerika izvedla vse to, kar ji gre po pogodbi. Konec decembra 1. 1934 je izšlo letno poročilo, ki clokazuje, da bi bila Amerika do konca 1. 1936 lahko gradila 78 ladij s 136.975 tonami, medtem ko bi v tem času Japonska smela zgraditi samo še en rušilec s 1500 tonami in Anglija 44 ladij s 132.963 tonami. Amerika pa ni samo opustila gradbo novih ladij, do katerih je imela po pogodbi pravico, ampak je začela tista leta tudi zmanjševati število mornariškega osobja.
Rooseveltova vlada pa je vse to bistveno spremenila. Predsednik Roosevelt, ki se je že jx>prej udejstvoval v mornarici, se je kot predsednik še bolj zanimal za njo. Pod njim se je začel čas vojaških mornariških manevrov. Kmalu je bil sprejet znani zakon, katerega je predlagal poslanec Binson, ki pooblašča predsednika, da sme zgraditi toliko ladij, kolikor jih pogodbe dopuščajo, vrhu tega pa sme namesto zastarelih ladij v okviru pogodb zgraditi nove. Na podlagi tega zakona je začela Amerika naročati nove vojne ladje. Poleg vojnih ladij pa gradi ameriško mornariško ministrstvo tudi več ladij za prenašanje olja, katere bodo posebno nagle, čeprav ameriška trgovska mornarica ima že sedaj 360 ladij za prevažanje olja. Toda od vseh 350 ladij jih je le malo, ki bi bile dovolj I nagle, da bi lahko sodelovale z vojno mornarico. | Pomožne ladje, zlasti pa oljne ladje, so pri vsaki moderni mornarici zelo važne. Njihova važnost je tem večja, ker v Tihem oceanu ameriški mornarici | ; manjka ojx>rišč. Zato si Amerika prizadeva, da bi i J zgradila velika mornariška oporišča na Havajih, j J na Aleutih, na Midvajskih otokih itd. Važnost teh I oporišč z zalogami kuriva, z delavnicami za pu- j I pravila itd. je razvidna iz tega, če pomislimo na j razdalje v Tihem oceanu. Od San Francisca do Midvajskih otokov je kakih 5500 km, od Panamskega prekopa do Havajskih otokov kakih 8500 km, od Havajskih otokov do Filipinov pa nekako 8400 kilometrov.
Dne 1. februarja tega leta je moč ameriške mornarice po poročilu angleške admiralitete znašala 15 bojnih ladij, 26 križark, 4 letalske ladje nosilke, 227 rušilcev, 84 podmornic in 43 iskalcev min. 1. februarja letošnjega leta pa so Američani , gradili še 10 križark, 2 ladji nosilki letal, 44 ru- i šilcev in 10 f>odmornic. Torej bo ob koncu 1. 1936 ameriška mornarica imela 465 vojnih ladij in 1 skoro 1000 letal. Amerika ima torej največjo mornarico na svetu. Letala pa tako spadajo k moderni i mornarici, da Američani svoja največja in najno-j vejša letala imenujejo kar leteče bojne ladje.
Kako važno se zdi Amerikancem sodelovanje mornarice in pa letalstva v obrambi ameriških , obrežij, se vidi iz tega, kako so Amerikanci razvili svoje obrežno topništvo. Amerika ima velikansko število orjaških obrežnih topov. To topništvo najožje sodeluje z mornarico ter je oprem-i lieno z najboljšimi topovi na svetu. Omenjamo le | 40 centimeterski top, ki izstreli 1062 kg težko gra-1 nato 50 km daleč.
To pa je vse utemeljeno v zemljepisni legi j Amerike: napad na Ameriko se more izvršiti le od I morske strani. Zato ima Amerika sorazmerno šib-i ko armado, toda močno brodovje z močnim letal- 1 I stvom in orjaško obrežno topništvo.
Znanstvenik Norbert Casteret, ki je v teku enega desetletja preiskal več ko 400 jam, hoče letos preiskati najglobljo jamo na Francoskem, ki je morda najgloblja jama na Svetu. Ta jama se imenuje Martelova jama v Pirenejih. Enkrat je že poskusil preiskati to jamo ter se je spustil v njej 225 m globoko. Tedaj je našel v jami ogromen vo-dopad, ki je padal v prepad. Ta vodopad je znanstveniku dal misliti ter ga je spravil na sled, da se pod zemljo preliva gorska reka.
L. 1923 je Casteret v dotlej neznani jami v Montespanu našel mnogo glinastih kij>cev od medvedov in levov. To so najstarejši doslej znani kipi, delani s človeško roko ter so najbrž že 20 tisoč let stari. Sledeč tem sledovom najstarejšega človeka je Casteret zbral ves pogum in se drznil
Žalostna smrt v puščavi
Strašno se je končala avtomobilska ekspedicija v puščavo Sahara, na katero so šli v avtomobilu štirje Angleži.
Agadez v francoski vzhodni Afriki so 22. maja zapustili štirje angleški avtomobilisti in se odpeljali proti Hogaru. Ko čez več dni niso prispeli tja, so jih šli iskat. Po truda-polnem iskanju se je iskalcem posrečilo, da so našli avtomobil na samotni puščavski poti. Pod avtomobilom sta ležala dva popotnika, katera sta bila tako shujšana, da ju je bila že sama kost in koža ter sta od žeje in vročine bila že skoraj zblaznela. Druga dva pa sta peš odšla iskat kako človeško naselbino, a sta v puščavi umrla za žejo. Tudi trupli teh dveh so na-šli. Ta dva sta: 25-letna Angležinja, vdova angleškega letalca, ki je šele čred enim mesecem umrl, in Anglež, ki prebiva v Švici ter zapušča tri otroke.
Največje - najmanjše...
HUTitingion-Lake-predor v Kaliforniji je najdaljši. Meri 21.760 m, torej presega simplonskega za 2000 m.
Največja slika se nahaja v Benetkah. To je Tin-torettov »raj«. Velikost 11X26 m da je v eni sekundi preletela že 93 metrov.
Največja - i® M<ssisjiippi. Dolga je GOTO
v i vvtr»oipqiere
Glava sv. Dominika
Največje
Največ bojnih ladij, podmornic
Poročali smo že o velikih mornariških vajah ameriške vojne mornarice v Tihem oceanu. To so bile največje pomorske vaje v svetovni zgodovini. Udeleževalo se jih je 160 ladij. Ves svet je zrl tiste dni na ameriško mornarico, zlasti zaradi tega, ker je bila ameriška mornarica še pred svetovno vojsko precej manjša, kakor mornarica katerekoli druge velesile na svetu, sedaj pa se že kosa z angleško. To dovolj kratko in jasno dokazuje, kako naglo se je razvila ameriška mornarica. Začetek tega orjaškega dviganja je bil že 1. 1916.
Ameriška mornarica je bila spočetka določena, da bi s svojo silo in močjo j>odpirala politiko Združenih držav Severne Amerike. Zato so jo tudi jx> svetovni vojni vedno bolj izpopjolnjevali. L. 1922 je bila že tako močna, da si je Amerika v washing-tonskem mornariškem dogovoru zagotovila enako tonažo, kakor Anglija, in precej večjo kakor Japonska. Ključ za velikost posameznih mornaric je bil: 5—5—3—1.75—1.75. Številke px> vrsti veljajo za tele države: Anglija—Amerika—Japtonska—Francija—Italija.
SredU in koncem leta 1920 so na podlagi washingtonskega dogovora Američani začeli svoje ladje bolj počasi gradiit. Še bolj pa so zavlačevali gradbo svojih ladij po sklepu londonskega dogo-
Najnovejši ameriški rušilec, ki ima 1P.00 ton, zapušča newyorško luko ter plove v Evropo, kjer bo obiskal Portugalsko, Francijo, Anglijo in Nemčijo. Ta rušilec je veljal 2 in pol milijona dolarjev
v to globoko temno jamo. Najprej je šel sam, potem pa je vzel s seboj še svojo ženo, ki je vneta znanstvena in športna sotrudnica svojega moža.
Preplavati sta morala ledeno mrzle podzemeljske reke, brodila sta med ogromnim skalovjem, katero se je takoj začelo podirati, kakor hitro sta se ga dotaknila. Bredla sta skozi mehko in nevarno blato, skozi ozke soteske, se plazila skozi luknje — vse to pa le ob svitu jamske svetilke, ali pa borne svečke, katero sta imela pritrjeno na čepici. Edino orodje, ki sta ga imela s seboj, je bil kompas. Tako je junaška dvojica odkrila slovečo jamo Montespan z njenimi skulpturami in največjo ledeno jamo, ki se znanstveniku na čast sedaj imenuje Casteretova jama.
Dimnikarica
Angleški kralj Jurij V. (v sredi) v uniformi gardnega pvlka jezdi k paradi, ki je bila prirejena na čast kraljeve 70 letnice. Na levi jezdi princ vvaleški, na desni vojvoda yorški
Londonski gardni polki korakajo k paradi pred kraljevsko palačo ob slovesnosti 70. kraljevega rojstnega dne
Mlada Madjarka se je šla učit k dimnikarskemu mojstru ter bo — če bo seveda svoj poklic resno iiVtvevaia — poslala prva dimnikarica
Gospodarstvo
Obisk na letošnjem velesejmu
Obisk letošnjega velesejma ni? ne zaostaja za obiski v prejšnjih letih. Vidi se, da bomo polagoma le prišli iz gospodarske krize, kajti eden izmed zanesljivih gospodarskih barometrov je gotovo tudi obisk velesejma. Z ozirom na nekatere vesti smo pričakovali, da bo manjši obisk iz Zagreba odnosno savske banovine. Sedaj pa moramo ugotoviti, da je vprav iz teh krajev največji obisk in med kraji v naši državi prednjači daleč pred drugimi mesti in banovinami' Zagreb s stotinami obiskovalcev. Zastopana pa so dobro tudi vsa druga mesta v državi in ni je banovine, iz katere ne bi imeli prav lepega števila obiskovalcev. Lahko rečemo, da je cela vrsta krajev, iz katerih se je obisk povečal, pa tudi mnogo krajev je, odkoder so prišli prvikrat obiskovalci ljubljanskega velesejma. Ostali pa so zvesti tudi stari obiskovalci, ki že leta in leta prihajajo na ljubljanski velesejem delat zaključke za svoja podjetja. Tudi inozemstvo je dobro zastopano.
Tudi Ljubljančani hodijo pridno na velesejem. Velesejmska uprava ima letos z novimi legitimacijami mnogo lažjo kontrolo nad obiskovalci. Sicer so nekateri prerokovali, da ne bo letos gneče na sejmišču in v paviljonih, toda kdor je bil v nedeljo na velesejmu, je opazil, da je vprav kot v prejšnjih letih obisk rekorden in da se je le s težavo v gotovih urah dalo priti skozi paviljone. Seveda pa ne manjka obiska šol, ki izkoriščajo priliko, da pridejo v Ljubljano na velesejem, pa si Se obenem ogledajo mesto. Ti obiskovalci dajejo tudi mestu svoj pečat živahnosti, ki je že itak povečana zaradi velesejmske prireditve same.
Program modne revije je zelo pester in zasluži, da se pogleda.
Modna revija na velesejmu
Pod veščo in spretno roko režiserja g. Delaka, arh. Mesarja iin konlerencierja Jelačjna je dosegla revija v resnici odličen uspeh. Predvajalna dvorana je vsako popoldne in večer nabito polna občinstva, ki z zanimanjem spremlja tekmovanje z živimi modeli posameznih salonov, kot so: Bazanella, Hity, Kancler, Lukež, Mihaliček, Moda, Molan, Raška, Ravnikar, Renčelj, Seljak, Vera. Treba poudariti, da so se odlično izkazali poleg starih renomiranih tudi mlajši saloni. Zastopani so najmodernejši vzorci raznega blaga in raznih barv. Za moderne ii) okusne klobuke so poskrbeli saloni: Chic, Anita, Klobuček, Možina, Nives, Sark, Stegnar in Smrekar. Z nogavicami, rokavicami in torbicami je zastopana modna trgovina Lesjak, s čevlji »Peko« in Zarnik in s torbicami še Zorn. Cvetice je dala na razpolago cvetličarna Herzmanskv, umetne rože pa Fronner. Kožuhovino zastopa tvrdka Bizjak,
Iz gornjega lahko razvidimo, da sodelujejo le domači saloni in domače tvrdke. Za zabavo in kratek čas občinstva je tudi poskrbljeno s kar najrazličnejšimi sporedi. Tako sta se že predstavila člana ljubljanske of>ere gospa Poličeva in g. Peček.
Danes sodelujejo pri popoldanskem sporedu revije Manca Komanova s pravljicami in Prelovčev mladinski jazz, zvečer pa ponovno nastopita gospa Poličeva in g. Janko.
*
Radi velikega zanimanja za modno revijo na velesejmu veljajo tale navodila: sedeži se ne rezervirajo, vstopnice se prodajajo pri blagajni eno uro pred revijo. Revija se prične točno ob določeni uri in ko so sedeži razprodani, se dvorana zapre.
Kaj bo s frankom
Paril, 6. jun. Negotov položaj, ki je nastal zaradi vladne krize, je imel svoje posledice tudi na pariški borzi. Že včeraj je frank znatno oslabel v primeri z anglosaškimi devizami. Funt je notiral včeraj v Parizu 75.875, v teku dneva pa se je popravil zaradi uradnih intervencij na 75.10, zvečer pa se je položaj za frank zopet poslabšal in funt je narastel na 75.25. Danes je ob otvoritvi funt bil slab, saj je notiral samo 74.30, dolar pa 15.19. Po-poldrie pa se je položaj za frank zopet poslabšal in je ob 13.45 funt šterling notiral v Parizu 75.30.
Najnovejši izkaz Francoske banke za 31. maj izkazuje odtok zlata v višini 5 miljard frankov, dočim je znašal prejšnji teden od 17. do 24. maja okoli 3 miljarde frankov, v dveh tednih je torej Francoska banka izgubila za 8 miljard frankov zlata. (S tem se potrjujejo naše cenitve, ko smo računali, da bo dne 31. maja znašal zlati zaklad Francoske banke še nad 71 miljard frankov, kar je še vedno znatna vsota in dovoljuje izdatno obrambo franka. Op. ur.)
V ostalem pa so se zopet začele v velikem obsegu po pomirjenju zadnih dni nadaljevati oddaje zlata za USA. Samo danes je bilo natovorjenih v Cherbourgu 152 milj. frankov zlata za USA, ni še znano, 8e niso bile to že prej kupljene količine zlata.
Finančni krogi so danes računali, da se bo Francoska banka zopet poslužila ukrepa zvišanja diskonta, vendar se to do trenutka še ni zgodilo. Obisk letošnjega velesejma---
Dotok zlata v USA
Kam gre zlato. Najnovejša statistika iz severnoameriških Zedinjenih držav izkazuje za mesec maj uvoz zlata v višini 150.6 milj. dolarjev (aprila je znašal uvoz 129.6 milj. dolarjev). Uvoz samo iz Francije jc znašal v maju 111.5, aprila pa 30.9 mili. Poleg tega se nahaja iz Francije na potu v Newyork še za 110 milj. dolarjev zlata.
Amerika sploh spravlja k sebi ogromne količine zlata. Tako je znašal uvoz zlata v prvih 5 mesecih t. 1. 533 milj. dolarjev, v dobi otl nove stabilizacije dolarja sem, t. 1. od t. februarja 1934 pa je dosegel uvoz zlata v USA 1.643 milj. dolarjev. Od tega je prišlo iiz Evrope 1.349 milj. in sicer iz Londona 626, iz Francije 486, iz Holandije 218, iz Belgije 13 in i-z Švice 10 milj. dolarjev. Tako je dosegel zlati zaklad Unije ogromno svoto 8.850 milijonov dolarjev, kar znaša 40% vsega monetarnega zlata n a svetu. Še komet leta 1934 so imele severnoameriške Združene države 37% vsega zlata na svetu, leta 1933 na koncu pa samo 33%. *
Produkcija papirja v vevških papirnicah.
Iz poslovnega poročila Združenih papirnic Vev-
če, Goričane in Medvode posnemamo, da je lani znašala produkcija papirja v vevški papirnici 912 vag. (t933 812.5 vag.), produkcija celulozi v GoričanaJi 489.7 (1933 497.4) vag. in produkcija lesovine v Medvodah 84.6 (81.6) vag. Število delavstva se je ponovno zmanjšalo. Razumski zaključek izkazuje v bilanci le majhne izpremembe. U)onos se je zmanjšal od 12.0 na tl.l milj. Din, zaradi zmanjšanja stroškov pa jc ostal čisti dobiček podjetja 1.53 (1.46) milj. in se deli za 1934 zopet 4% dividenda na glavnico 25 milj. Din.
Borza
Dne 6. juniju 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina in Curiha. dočim so vsi drugi tečaji popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.70 —8,80, dočim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.635—8.735. Gtški boni so se nadalje učvrstili v Zagrebu na 35.15—35.85, angleški funt pa je nekoliko popustil v Zagrebu na 236.20— 1237-80. Španska pezeta se je nadalje utrdila v Zagrebu na 6.275—6.375
Ljubljana. Amsterdam 2933.88—2968.47, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 741.32—746.3<1. Curih 1424.22—1431.29, London 215.98—218.03. New-york 4333.22—4369.53, Pariz 287.68—289.12, Praga 182.48—183.58, Trst 360.21—363.29.
Promet na zagrebški borzi 303." 15 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.205, London 15.21. Newyor.k 307. Bruselj 52.15, Milan 25.325, Madrid 41.875, Amsterdam 207.25, Berlin 124.15, Dunaj 58, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kopen-hagen 67.00. Praga 12.82, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.47. Bukarešta 3.05, Helsinfors 0.715.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes neenotna. Poznalo se je tudi, da danes ni poslovala belgrajska borza. Oslabeli so tečaji agrarjev, begi. obveznic in 7% Blerovcga posojila, dočim je narasla vojna škoda. Promet je bil slab.
Ljubljana- 7% investicijsko posojilo 80— 82, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 365 —367, begluške obveznice 64—65, 8% Blerovo posojilo 76—78, 7% Blerovo posojilo 66—67, 7% posojilo Drž, hip. batlke 73—75, 7% stab. pos. 83—85.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81—84, agrarji 45 den., vojna škoda promptna 366—368 (366), begluške obveznice 63—64, 7% Blerovo posojilo 66 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 73—75, 7% stab. pos. 84— 85.50 (84.50, 85.50). — Delnice: Narodna banka
Spoti
D. Ulaga: CratvI, prsno in hrbtno plavanje
Slovenska športna literatura je dobila v Dragu Ulagi velikega borca za razširitev športne literature in pripomočkov med našim narodom, še prav pred kratkim nam je dal dve knjigi, in to: Smučarsko gimnastiko ter Knjigo o športu in že imamo pred seboj novo delo: »Cravvl, prsno in hrbtno plavanje«. Naš strokovnjak na športnem polju, prof. Drago Ulaga se zdi neizčrpen v izdajanju športne tvarine, Id jo podaja od časa do časa našim športnikom lepo zbrano v športnih knjigah. Kajti Cravvl je že njegovo f>eto športno delo, ki ga je izdal; prva dva prijx>močka: Gimnastika in Talna telovadba, katera pozna zlasti naša podeželska mladina, sta že razprodana.
Kako potrebna je bila knjiga o plavanju, bomo šele spoznali čez nekaj let; kajti plavanje je najbolj razširjen šport med našim narodom, ki ga je gojil napačno ah vsaj nobenih uspehov ni bilo tam, kjer ni bilo na razpolago trenerjev, ln v plavanju samem prevladuje dandanes način plavanja, ki tnu pravimo crawL In prav temu je posvetil pisec skoraj vso svojo knjigo. Cravvl naj postane med Slovenci po^ pularen kakor smučanje; to pa se bo moglo sedaj zgoditi, ko imamo pripomoček, ki nam je doslej manjkal.
Prof. Ulaga je svojo knjigo o plavanju, oziroma o cravvlu razdelil na več poglavij. Najprej je naslovil »Pismo vzgojiteljem«, v katerem na poseben način dokazuje veliko korist in potrebo plavalnega sporla, kjer ima zopet prvo mesto cravvl. Končno pri|>ominja pisec, da utone letno na vsak milijon prebivalcev 133 kopalcev; to število bi se s propagando plavalnega športa lahko zelo znižalo. Preden preide Ulaga na cravvl kot tak, se bavi z njegovim razvojem od Healyja do Japoncev, omenja, kdaj smo videli cravvl prvič v Evropi in seveda tudi velikega mojstra v tem načinu plavanja, Weissmiillerja. V kratkem pregledu plavalnega športa dobi vsakdo vse potrebno, kar mora vedeti, če hoče zasledovati plavalne tekme Z mehaniko plavanja pa nas pisec že počasi vpeljuje v tajnosti tega lepega in zdravega športa. Zelo obširno se bavi prof. Ulaga s tehniko cravvla. Vsa navodila so tako strokovnjaško podana in tako razufhljivo pisana, da se bo lahko sleherni plavalec, ki ima količkaj volje do najhitrejšega načina plavanja in ki zna gledati pod vodo, priučil modernega načina plavanja. Ulaga je razdelil za lažjo priučitev cravvl v več faz: najprej temeljito obdela delo z nogami, potem preide na delo rok, nato na dihanje in končno na cravvl kot celoto. Vsaka faza zase pa je tako temeljito obdelana, da inora vsakdo dobiti vse, kar mora vedeti o tem načinu
HAZENA: ILIRIJA—GORENJEC NA JESENICAH
Druga leta smo i-meli v tem času že pester bazenska spored /a seboj. Letos se pa pozna, da primanjkuje hazejnskih družin po Goroujsk i. Na Jesenicah, kjer obstojajo trije klubi, je samo družina Gorenjca, ki odigra prvo letošnjo tekmo, ki je prvenstvena, z Mirijo, in sicer na biukoStno nedeljo ob 11 nu igrišču Gorenjca. Igra bo zelo zanimiva, kajti če pomislimo, dn je ?OqrenJen klonil v Ljubljani Iliriji z 11:1, lahko iz tega sklepamo, da bo ua domaČih tleh prod domačim občinstvom nudil gostom doižti močan odpor, da bo Ilirijn moraJa pokazaiti vse znanje, ako ti oče sigurno poraziti nasprotnika.
Odprle planinske postojanke SPD. V Triglavskem pogorju je odprta in oskrbovala Staničeva koča (taborna smuka!). Ob Bohinjskimi jezeru nudita con en oddih postojanki Zlatorog i.n Sv. Janez. Orožnova koča na Črni prsti bo tudi že oskrbovana. Erjavčeva kočn ila Vršiču je odprt a. Koči na Golici imata seda.i v svoji okolici belo narcisno polje. Aljažev dom v Vratih Je že oskrbovan, krasen izlet mimo Poriču.tka. Valvar.orjr va koča pod Stolom je stalno odprta. Doni na Krvavcu nudi planincem vse udobnosti. Koča ua Ljubniku je lepa inlbtaia točka ir. Škofje Loke. Koča na Veliki Pla-tiini je stalno oskrbovana. V Dom v Kamniški Rislricj
5700 den., Priv agrarna banka 223—227, Osj. sladk. tovarna 135—150, Trboveljska 125—130,
(130).
Žitni trg
Položaj ua žitnem trgu izkazuje izpremembe v tendenci. V Vojvodini je namreč bilo dovolj dežja, kar je napravilo mesta ugodnejši presoji žetvenih izgledov. Poleg tega pa prihajajo iz Češkoslovaške vesti, da je tam računati z izredno ugodno žetvijo pšenice in da bo najbrž Češkoslovaška celo izvažala pšenico
v prihodnji kampanji. Vse to je povzročilo slabšo tendenco na žitnem trgu, vendar so cene zaenkrait ostale neiizpremenjene.
Bndimpešta. Tendenca negotova. Promet sreden. Pšenica: junij t6.37—47—42. zaklj 16.41 —42. Rž: junij 11.45, zaklj. 11.30—34. Koruza: julij 11.10—05, zaklj, 11.00—02, avg. 11.10; tl.00. zaklj. 10.98; 11.00.
plavanja. Pa tudi oni, ki imajo veselje samo do prsnega plavanja, dobijo v knjigi vse potrebno. Pisec se namreč precej obširno bavi tudi s prsnim plavanjem.
Zelo dobro je poglavje o plavalni šoli za otroke. Tu dobijo oni, ki se bavijo z mladino in jo hočejo naučiti tudi plavati, vsa potrebna navodila. Omenja ilirijansko plavalno šolo, ki je v tem pogledu napravila mnogo koristnega. Po tem načrtu se mora v resnici vsak otrok naučiti v treh tednih cravvla, kar sam pisec popolnoma upravičeno trdi.
Nadaljna poglavja, kakor »Plavanje v borbi z drugimi športi«, »Ali smejo plavalci smučati?«, »Nemoč jezika — moč zgleda« itd. so bolj splošnega značaja, vendar se vsa nanašajo v glavnem na plavalni šport. Plavalec, ki hoče dosegati dobre uspehe, se ne sme baviti z drugimi športi in Ulaga pravi, da je za plavanje najboljši dopolnilni šport plavanje samo. Pisec tudi poudarja, da se je iz knjige same bolj težko navaditi cravvla, zato je treba dosti opazovati one, ki g« dobro obvladajo in se poglobiti v tajnosti posameznih gibov. To govori pisec iz lastne izkušnje in to potrjujejo tudi Ralf Ho-ke, Lauri Pihkala, dr. Crlimmel in drugi. Glede treninga sloni nova knjiga na temeljih »Knjige o športu«, ki jo je lani napisal prav lako Ulaga. V knjigi o športu je podana ideologija telesne kulture m splošni higijenski nasveti, v novi knjigi pa se pisec bavi obširno in izčrpno o plavanju. V poglavju za ali proti tekmam pove Ulaga popolnoma pravdno, da bi bila telesna vzgoja brez tekem naravnost nezadostna in pomanjkljiva. Vodilna misel je tudi pri plavanju, kakor v drugih športih, ista: naprej, višje, popolnejše, česar pa brez tekem ne moremo doseči.
Prof. Ulaga se bavi še z raznimi drugimi važnimi stvarmi v svoji najnovejši knjigi. Govori o treningu, o slogu, o naših mojstrih, kot Wilfanu itd. in na koncu je pridejal še jugoslovanske in svetovne rekorde v plavanju s stanjem ob novem letn 1935. O knjigi, katere potrebo sem že uvodoma omenil, moram reči samo eno: To je odlično delo našega športnega strokovnjaka, kateremu bo ves naš plavalni šport in vsa mladina, ki se bavi s plavanjem, zelo hvaležna. Za šport je potrebno malo študija, kar pa doslej ni bilo mogoče, ker nismo imeli pripomočkov. Dolžnost staršev pa je, da navadijo svoje otroke plavati in ta knjiga jim bo največji in obenem najcenejši pripomoček. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah, na kopališčih in se naroča pri Dragu Ulagi, Ljubljana, Emonska cesta 20. Stane samo 16 Din kljub temu, da ima 84 strani in 26 prvovrstnih slik.	I. K—er.
vodi nova, lopo spelja>ua pešpot. Koči na Kamniškem ln Kokrškem sedlu liosta od 8. junija dalje že odprti in oskrbovani. Tomaž i nova koča na Sv. Gori je odprta. Dom na Mrzlici ima na razpolago sobe za stalno biva nje. Koča na Lisci je odprta. V Logarski dolini je odprt Aleksandrov doni in PLskernikovo zavetišče. Nadalje Je oskrbovan Frisehaufov dom na Okrešlju, Mo7.tr-aka koča na Golteh ter Celjska koča und Celjem. Koo bokov dom je odprt ter so v tem gorskem predelu ie ugodne razmerre 7.a smuko. Postojanke na Pohorju va hijo plimtnce s svažim zelenjem.
frletniki, kt boste 7,a btnkoStne praznbke obiskali Golico, ne pozabite obiskati tudi Črnega vrha, ki je ver bel. saj so prav seda.i narcise na njem v uajlepSem cvetu. In tudi JeseiiičMii, pojdite Iz prahn r naravo na črni vrti, kjer je največ zabave in veselja. Za že-todee je poskrbel ASK Gorenjec, kt ima v Črnem vrhu svoj smučarski dom v svoji oskrbi do konca mesecu, potem pa ga bo oddal v najem do Jeseni. Na svidenje na belem Črnem vrhu!
Ljubljanski olimpijski pododbor. Drevi ob Al.30 seja v posebni sobi kavarne limona. Prosimo vse gg. odbornike, da se seje radi važnosti polnofltevilno udeleže!
L/,SI'. Službeno. Seja upravnega odbora drevi ob 20 v damski sobi kavarne Emone. Prosimo ločine in 1h>1-noStevilne udeležbe!
Pisarna LN P se jc preselila v Pražakovo ulico 8, prvo nadatropjo,
SK Grafika. Drevi ob 11) v navadnih prostorih se stanok vseh članov. Na dnevnem redu je tekmovanje zn pokal Delavske r.bornice. Gotovo — vsi!
SK Jadran. Nogometna sekcija. Danes ob 18 pred treningom obvezen sestanek vseh nogometašev, rezerve in inniorjev r klubovem tajništvu, Kolezlja. Člani se pozivajo, da prtaeso s seboj vso opremo. Novi člani se »prejemajo vsak dan v tajništvu, Kolezija, ojl IR do 1». Reden trening prvega moštva in rezerve vsako sro do in petek ob 18. — Upravni odbor. Kedna seja drevi ob '20.30 v tajništvu.
2SK Hermes. Motosekcija. Ker zahteva binkoitna dirkal iščna prireditev za svoj brezhiben potek precejšen funkcijonarski aparat, je prireditveni odbor s-kle nii, ila vljudno i>oval>i sledeče gospode ua sestauek, ki bo drevi ob 20 v prostorih Keršifieve restavracije v Šiški, in sicer: dr. Mauri, Kuret, Ciglar, Breznik, Gre gore, Maver, Rnpeua, Hvala, Kenda, Poljšak. Rudolf, Drovenik, Bari, Krivic, Nemec, Jakopič, Kodrič, Klanč-uik, Miklavčič, Kahne, Burgnr, Otič, Zaje, Habicht, Mirno, Arhar F., Rot, Kos, Schwcitzer. Prepričani srno, da nam imenovani ne odrečejo svojega sodelovanja v tej organizaciji in da tako tudi oni pripomorejo k čim uspešnejšemu izidu naših prvih letošnjih dirk v vočjom obsegu.
46
Dolores Vieser	^^
PEVCEK
Ljubezensko, zgodba mlade duie
»Naka,« veli starec ljubeznivo in se obrne k njemu, >nl bil m učenec. Napori in ljubezen so ga použili. V samostanu je umrl — in ptički so prepevali, dokler ni
izdihnil.«
Zvečer pred pepelnično sredo so fantiči zadnjikrat skupaj v črni kuhinjici. Jutri bodo pomeli pepel z ognjišča. poskrili bojno orožje pod klopi in zarinili zapah za težka vrata. Malo škoda je, pa pomlad je tako lepa, da človek to z lahkoto preboli. Na vrtičku za hišo že stoje klopi.
Nace gleda precej otožno predse. Ko spet odpro črno kuhinjico, ga že več ne bo le-tu. Tedaj bo že za učenca
v lekarni pri »Medvedu«. Sitno stroga teta Anastazija tišči na to. Samega je še malo groza temno obokanega prostora s skrivnostnimi stekleničicami in čemernim, bledikastim magistrom.
V svetlejši polovici kuhinjice stoji Jurko v vroči borbi. Mirko Krasnik se je že preveril, da je nepremagljiv, ln zdaj napenja Miha Paterer »adnj e moči.. Zastonj.
Tretji se oglasi Ivan. Vsekakor je nevaren nasprotnik, vendar z Jurkom se ni še nikdar meril. Dečki stoje okrog obeh in si ne upajo niti dihati. Ej, to se kosata za las natančno, se branita in napadata! Beli les sika po zraku, oči bliskajo! Zdaj — ga ima! Nak! Se ne! Ozka, gibčna roka goslarjeva je kakor jeklena vzmet, tako za-nooijjva jn urna. Jurko sope — vsi gledajo vani. Vsi vedo. mora zmagati 1
In kot bi trenil — nihče ne ve povedati, kako je prišlo — obtiči ost Ivanovega meča Jurku na prsih.
Krik. —
Vsi stoje kakor ukopani. Jurko pa začne drgetati — kri mu sili v čelo.
>Ti,< zarjove hipoma, »goljufal sik
»Nisem!«
»>Si — ti — ti podle«!«
Zdajci Ivan prebledi kakor koženica, presname meč z levico, z desno pa udari prijatelja v obraz.
Nato se okrene in nemo odide. Pa še preden pride do vrat, plane Jurko za njim in navali nanj kakor stekla mačka. Ivan se ga otrese in zaloputne duri za sabo. Gre čez dvorišče, a ne čuti tal pod nogami. Pred očmi se mu vrtinči rdeča megla. Počasi stopa gori po stopnicah, gre v temno spalnico in se vrže kar oblečen na posteljo. Tako leži tiho, medtem ko mu srce poka od togote in sramu. Zvon pokliče k večerji, toda Ivan se ne gane. Boječ glas zakliče potihoma na hodniku:
»Ivan, jest — Ivan! Ivan!«
Koj nato se pritiplje Hinko v spalnico, položi Ivanu roko na ramo in boječe vpraša:
»Ne greš jest?«
Ivan zmaje z glavo, da mu lasje zavihrajo, in se obrne v zid. Hinko se pa žalosten splazi ven.
Ivan zarije glavo v trdo zglavje. Podlež! — In Jurko mu je rekel — Jurko! Niti besede ne spregovori več * njim — svoj živ dan ne! Srd mu lega na srce kakor mora! In globoko v srcu mu gloje še nekaj drugega: tiha, skeleča zavest krivde, ki jo skuša preglušiti s tem, da si prav živo stavi pred oči, kakšno sramoto mu je prizadejal Jurko. Tega mu ne more odpustiti nikdar — pa če bi ga na kolenih prosil! Nikdar, nikdar! Ah, Jurko —!
Vse gre mimo njega, kar sta kdni delala in govorila — kako lepo je bilo njuno prijateljstvo — in zdaj, s to
eno edino besedo mu je razbil vse. Zdaj je vsega konec — za večno!
»Konec!« reče glasno in glas mu je trd in mrzel.
V črni kuhinjici zapojo. Ivan si zatisne ušesa. Toda solze mu silijo v oči venomer. — Skoči s postelje in se sleče.
Komaj leže pod odejo, že posije svit sveče skozi vrata in gospa Lilja stopi v spalnico. Sklone se čezenj in pač dobro opazi, da se le dela, kakor da bi spal.
»Ivane,« zašepeče, »bodi priden! .Kaj ti je pa naredil?«
Dečko odpre o£i.
»Kaj, podlež mi je rekel. Da sem goljufal!«
»Ah — ne ženi si tako k srcu! Je samo majhen križ-ček. Je dovolj velikih, pa ne more človek ne ležati v postelji ne se kujati, ampak mora delati in biti vesel, ko bi najrajši jokal.«
»Jaz ne,« se odreže Ivan na kratko.
»Oh,« reče gospa Lilja, »to bo Bog žalosten.«
In žalostna kakor Hinko izgine, potem ko mu še zaznamuje s križcem kujavo čelo.
Ko gospa odide, Ivan zaihti in ihti in ihti, dokler ne pridejo fantiči v spalnico. Potem ihti dalje' pod odejo.
Menda vsaj, moj Bog, kadar prizadene kdo komu kaj takega, mora človek pač podivjati! Saj ni mogoče drugače! Nekaj mora pač vsakdo dati na svojo čast! Braniti se menda vsaj moraš. — —
»Ni, da bi se moral,« mu pravi neki glas v srcu. »Ni-da bi se moral--.«
»Krotak in iz srca ponižen — —.<
>Moj Bog, si hud? Ne bodi hud! — In vendar ne storim, ne storim, svoj živ dan ne storim, da bi ga še kdaj ogovoril! Obupal bi človek — mora pač bili nekdo tu. da mu pošepetnv« v uho vse pobožne, zveličavne izreke iu ga tnučil
> .5.
ca
«n fi N
4) iri
Al p .2
■M S
nt C
I i
• S w
"3 o ^ e s 5?
o
C
C/2
D
O
>M
Ife 0
>05
P
O m -o
c « c
0 C
— s
S) o •or
B 3 .s -o c
>	-a
o
v
>
o ■tt
Cfl
e
u d o
K S
3 .5
•oi o <u UJ
ž 9
0	£
s ca
B c
1	s
u ce
•N U
0	m
B "
1	a
a- S o »
o 8
3 »
— e. O
Dovršen aparat za britje
z nožem, ki brije sam
-	brez toka -
-	brez motorja -
- Mojstersko delo tehnike -
Dobi se:
Drogerija »ADRIA« Mr. S. Borčič, Šelenburgova ulica 1 Drogerija GREGORIČ, Prešernova ulica 5 Drogerija A. KANC SINOVI, Židovska ulica 1 Drogerija I. KANC, Nebotičnik, Tyrševa cesta 6 Parfumerija »VENUS« Fran Jerala, Šelenburgova ul. 7
Nogavice, rokavice
io pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega maCaja te račnna enokolonska 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov
treba priloZiU znamko.
Kakršnokoli
raposlenje sprejme mlado, vsega dela vajeno, zdravo in pošteno dekle. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za vsako plačo«. • (a)
Birmansko darila
po nizkih cenah pri
I. Vilhar, nrar
Ljubljalna,Sv. Petra c.36 pri Zmaiskem mostu
3 hranilne knjižice
Občinske hran. v Krškem glaseče se na 198.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zelo ugodno« št. 6543.	(d)
Izurjena prodajalka
zanesljiva, vestna, z dobrimi spričevali in daljšo prakso želi službo v Ljubljani ali na deželi. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Poštena« št. 6485.	(a)
1
ilužbodobe
Kuharica ali kuhar
perfektna, mlajša, se išče za grad v mestu na Gorenjskem. — Biti mora v vsakem, v to stroko spa-daiočem delu dobro ver-ziran. Nastop takoj. Ako odgovarja, stalna služba. Plača po zmožnosti. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko upravi »Slovenca« pod št. 6461._(b)
Prvovrstno frizerko
in dobro manikerko
sprejme takoj salon Sla-vica, Miklošičeva cesta 6.
Egia
Gospodične
se sprejmejo za dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Ponudbe upr. »SI.« pod »Fina šivilja« 6445. u
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din.	fd|
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljublfana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.
6000 do 8000 Din
posojila v gotovini iščem. Cenjene ponudbe poslati upravi Slovenca« pod »Sigurno« št. 6525. (d)
50.000 Din posojila
iščem na prvo mesto na 800.000 Din vredno posestvo v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6536.
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje (kletno stanovanje), se takoj odda. Poizve se pri hišnici: Poljanski nasip 10,	(č)
Enosobno stanovanje
oddam avgusta. Bleiwei-sova 9-II.	(č)
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENPA«
tM»K«mt>M»HtMMM
Vino in sadne soke
pijte vedno le z
Ros a š ko Slatino
ker Vam to zraven prijetnega ukusa pospešuje tudi prebavo!
letovišča
ODDAJO: Letoviščarji
se sprejemajo na hrano in stanovanje. Bled II — Rečica 51.	(L)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
solnčno in čisto, za dve osebi, iščem s 1. julijem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Državni uradnik« št. 6534.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
3 sob, kuhinje in z ostalimi pritiklinami oddamo za mesec avgust. Poizve se pri hišnici v Vošnja-kovi ulici št. 4.	(č)
Kupimo
s predležjem kupimo. Ponudbe z opisom na »Triumf« Metalna industrija, Sarajevo, Fra Jukiča 29.
mmummmmu
n	Naročajte
	■SLOmCA
Q	najcenejši slovenski dnevnik j
□SEBE
MIM,„»,,HM, »<,„„,MM,t„„„„„m,„lll„M„H„lll
Ce avto svoi stan prvOa/ai aT motorja bi tnebil se rad bri kupcev ti mnogo priženi Slovenčev naimaniS' inserat
Gospodtn e! Obrtniki!
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izoraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah
Slonho florianCIt
železnina, Resljeva cesta 3
(poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske.
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Gosposvetska 13, Kolizej — Ljubljana.	(1)
Izvrstno koso
za 15 Din dobite samo v železnini Fr. S t u p i c a , Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Jajca
sveža, debela, 400 komadov 165 Din, 720 komadov 270 Din. Zdravilni med, trčen, 30 kg 320 Din franko postaja — razpošilja G. Drechsler, Tuzla,
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, ia obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Gonilna jermena,
kroglične in druge ležaje, jermenice, ležajne kovine, konsole, jermenske spone in vso ostalo železnino ima na zalogi Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin.	(1)
Ure za birmo
nudi najcenejše
IVAN PAKIZ
Ljubljana
Pred Škofijo 15
Češnje
sveže, črne, rdeče, debele, kg 5—6 Din, košare 30—-40 kg franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
inserat i
p -Slovencu
imajo največji uspeh

KARTO LE UM
^Tiajjefbinija zastirka za slabi, pod.
stanovanjske potrebščine Velmiem paviljon E „Veka" iMor
Največja izbira in najnižje cene!
svileno in triko perilo, i
1PETELINC - Ljubljana,
Nogavice, rokavice, srajce, ovratniki, kravate, žepni robci, dišeča mila, DMC-predmeti, vsakovrstni gumbi, palice, modne in športne potrebščine, svileno in triko perilo, ild. — samo pri tvrdki:
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Umrl nam je naš nadvse ljubljeni soprog,' oče, sin, brat, stric, svak in zeL
gospod
STANKO TURK
konjeniški kapetan I. ki.
dne 6. junija 1935 po dolgotrajni težki bolezni. — Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 8. junija 1935 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica 22, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. junija 1935.
Žalujoča soproga Nata; Nata in Stanko, otroka; Ana Turk, mati — in ostalo sorodstvo.
JARA.
zopet odprodaja čevlje
po 10—30% znižanih cenah. — Da Vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne.
JARA", Ljubljana, Sv. Petra cesta 20 m)ARA^ Maribor, firma Martine, Gosposka 18


JARA", Zagreb, Ilica 60
Tinčkove in Tončkove prigode
49.
Strašen boj med kačo in gorilo.
	
	H
\	**
m	r
1	a
Prvi je bil na drevesu Tonček, takoj za njim pa je plezal Tinček, Nenadoma je obupno zakričal:
»Na pomoči Hlače so se mi zataknile na klin!« Bil je trenutek, poln groze in smrtne nevarnosti, Strupena kača se je že začela zvijati po deblu drevesa navzgor...
Takrat pa je prilomastila na pozorišče strahotnega prizora gorila. Kakor divja mačka se je zakadila v kačo in jo potegnila z debla. Med njima se je vnel boj na življenje in smrt.
Ko je Tinček videl, da se je vsaj za trenutek rešil grozeče nevarnosti, je skočil z drevesa na tla in nekaj časa napeto opazoval boj med opico in kačo. Potem pa se mu je nekaj zabliskalo v glavi...
ŽIMO
za žimnice In za vso drugo mehko opremo, izdelano lako, da odgovarja vsem higijenskim zahtevam, kupite v vsaki količini in kakovosti, najceneje samo pri največji in najstarejši tvrdki
I. KNIflC, tovarna za žimo, SlralSŠCe pri Kranju
Teleton Interurban • štev. 2
Na IfubUanshem velesejmu paviljon ,f!
Cene reklamne!
Prostovoljna javna dražba
se bo vršila dne 8. junija ob pol 9 v modni trgovini A. PERSCHE, Ljubljana, Marijin trg št. 8
Prodajalo se bo modno blago, svileni traki, čipke, gumbi, za-poni, nogavice, rokavice, ovratniki, kravate, kopalne obleke, čevlji i. t. d.
V globoki žalosti naznanjam, da je moja draga soproga, gospa
Ana Rauch roj. Babic
dno 5. junija, po dolgi, težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v pet ak, dne 7. junija 1935 ob 11 dop. izpred mrtvašnice splošne boln:'nice na pokopališče k Sv. Križu. L|ublfana, Kočevje, dne 6. junija 1935.
Ranch Josip, poštni zvaničnik, soprog in ostalo sorodstvo.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljuhljani: Karel (M.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Uredniki Viktor Ceačič.