C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK PETEK			
NaroAntna: ITALIJA	 ... Lir INOZEMSTVO .... 	 Posamezni izvod 25 oen Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Me	Letno	poiletsa	četrtletno
	10- 20.— t. iolica	6*— 10 ’— 10-12	S'— 6.—
Trst, 19. junija 1925. - Leto VI. - Štev. 252.
■asi.
Glasilo rvomunistične stranke Italije
Sodrugi, somišljeniki, storite vso vašo dolžnost napram glasilu, ki vam kaže pot k zmagi zoper vse izkoriščevalce in tlačitelje. Priskočite mu na pomoč, nabirajte prispevke za Tiskovni sklad!
Plameni v Aziji
Lela 1811. je šla « velika armada« v Rusijo, da strmoglavi zaveznika angleške, s katero se je bil Napoleon sprl, na življenje in smrt. Če bi bila Rusija podlegla, bi Napoleon skušal zadeti Anglijo v srce. Mogočnemu Korzu je lebdel pred očmi oni cilj, ki si ga je par tisoč let prej slavil največji vojskovodja sveta, Aleksander Veliki, hotel je iti v Indijo. Azija jb bila njegov sen in ž njim se je opajal še tik pred velikim požarom Moskve, ko je strmel nad njeno po-lazijatsko lepoto.
Napoleonova zvezda je nad Moskvo zašla in sto let kasneje imamo isti veliki problem nerešen: Anglija je še danes gospodarica sveta, a vir njene moči je Azija in Indija še posebe. Zdi se pa, da je prišel v to svetovno vprašanje nov, silen črnite!,j in sicer baš skozi Rusijo, ki je nekdaj Napoleonu zaprla pot. Ta či-nitelj je prevrat in strmoglavljenje cari-stične in meščanske Rusije v 1. 1917. Svetovna vojna, ki so jo Angleži pripravili', pada po svojih ogromnih posledicah kot kazen tudi na angleški imperializem. Kar se je v Rusiji sprožilo, odmeva danes preko Himalaje in Altaja, odmeva v Indijo in v Kitaj, ki tvorita blizu polovico vsega človeštva. Azijatska ljudstva se dvigajo s tal, kamor jih je pritisnil evropski nenasitni pohlep, poslušajo in stresajo na okovih. Ogromni kitajski narod, ki ga je pomanjkanje ubranilo pred pomelikuženjem, ima dovolj sil, da se upira in se skuša otresti vampirjev. Kar se godi v Šangaju in okolici, še niso velike stvari, a kažejo, kaj ima še priti prej ali slej.
V	Šangaju imajo Angleži in Japonci «koncesije»: izrabljajo bogastvo zemlje in delovno silo kitajskega ljudstva. Tudi Japonci: njih buržuazija si je v zadnjih 50 letih prisvojila vso pridobitve moderne tehnike za pada in s tem tudi vse grehe meščanske Evrope. Kar je Angleška pri nas, to je Japonska na daljnem vzhodu. Daši sami pripadniki žoltega plemena, so sedli na vrat svojemu plemenskemu bratu Kitajcu, so vrgli svoj imperializem na kitajsko zemljo, s katero so dobili plačano svojo ((udeležbo« v zadnji svetovni vojni.
Kdor pa izrablja, ne pozna meje. V Šangaju je gospodarski pritisk izzval odpor, stavko tkalčev, ki se je razvila v demonstracije. Gospodarsko gibanje je poslalo politično, za Angleže in Japonce seveda, zato so po starih, zanesljivih ko-lonijskih načinih streljali na delavstvo in dijake ter jih pobili in ranili do treh stotin. Sledil je protest kitajskega ljudstva, ogorčenje radi barbarstva in oboroženi odpor, ki ga do danes imperialisti še niso potlačili v krvi, kakor so poskušali prve nastope.
Ni videti, kako daleč se bodo razvili-dogodki, je pa gotovo, da bodo podžgali oni ogen j, ono sovraštvo v velikem, štiri -stomilijonskem ljudstvu proti angleške mu in japonskemu kapitalizmu, ki sta znana še iz bokserskih vstaj 1. 1900. Kakor je morala Evropa iz Amerike po raz-glašenju Monroeve doktrine:	Amerika
Amerikancem ! tako se v Aziji dviga podobno geslo, ki pa ima v sebi nov ferment, mogočno kvasno glivico: osamo svojenje azijskega delavca in fcvneta
Kar se godi v Šangaju, se bo godilo v Kantonu, se bo godilo v Tibetu in v In-dolcini, se bo godilo ob Gangesu, se bo godilo v vseh onih zemljah, ki jih je zasedel imperialistični kapital, da jih iz žema, da kupiči zlato, da zida svoje razkošne palače, svoja čuda v Evropi. Ne bo se zgodilo čez noč, zakaj ogromne so zemlje, ki se prebujajo vsled sile razmer in, pod iskrami, ki letijo iz sovjetskih republik. Moč novega gospodarskega reda je, ki dviga neizmerna azijska tla m njih neštete množice delovnega ljudstva.
Kitajski uporniki ne skrivajo svojin simpatij do sovjetskih repub-.ik. da; med njimi samimi je boljševiških skupin, ki nastopajo. V tem je ;<epreg'e l'n pomen za prihodnost. Azija vstaja v imenu proletariata, v imenu Hačenih in i/kir.tfh, nili. Kapitalizem, »>j3u 'Evropi m h ra njen iz vseh delov sveta, a je najbolj iz Azije, dobiva svojega smrtnega so ka v Aziji sami, od katere živi. Zato bo storil vse, da se vzdrži na površju ter bo skušal zadušiti vsako gibanje v krvi. A koliko časa ga bo dušil?
Kar se godi v Aziji, bo zadelo kapitalistični zapad, silne mogotce, ki danes iz Londona in Pariza vladajo svet. Azija bo zadala smrt ogromni kapitalistični pošasti, ki leži danes na vesoljnem človeštvu
čas, ko se pri-Sn-e veliki odmev med Šanghajem in Kalkuto, Hankovom in Madrasom, Cindaom in Kairom, Pekingom im Aleksandrijo in v istem času bo naraščal in se bo krepil, odmev med temi centri kolonialnih in odvisnih dežel, na eni strani, in na drugi strani s proletu-iatom Londona, Ne\v Yorka, Tokija in Pariza.
Na Kitajskem in v Egiptu je že prišlo do tega, da so delavci zavzeli tovarne. V Indiji raste in se širi delavsko gibanje.
Vojna v Maroku, dogodki v Šanghaju, naraščanje brezposelnosti v Angliji, zmaga Hindenburga v Nemčiji, dogodki na Bolgarskem, znaki finančne krize v Franciji itd., — vse to govori o tem, da je kapitalizem obsojen in da bo njegov grobokop mednarodni, proletariat, nahajajoč se pod vodstvom Kominterne.
G. Zinovjev.
POLITIČNI
gibanje na"";'
Probujene kitajske delovne mase se gibljejo vedno bolj. Položaj evropskega in japonskega imperializma postaja vedno bolj kiitičen. Množijo se spopadi, a kapitalistična klika skuša, da bi v krvi udušila upor. Razljučena množica je v mestu Ču-Kjang napadla in zažgala konzulate Anglije in Japonske, kakor tudi neko japonsko banko im paroplovno družbo.
V mestu Kantonu, kjer je revolucionarno gibanje močnejše, so zmagale rdeče čete, ki so pregnale kitajske plačance, stoječe v službi evropskega dn japonskega kapitalizma. Burž.uazmA časopisi trobijo v svet, da se nahajajo kantonske čete pod vodstvom boljševiških častnikov. Buržuji in njihovi hlapci vidijo povsod boljševike. Pa to je prav. Po tem povodu je sodr. Trocki napisal -lep članek v katerem pravi, da na Kitajskem, kakor sploh na vzhodu, ni potreba dosti komunistične in boljševižke propagande, ki bi bila tako zgolj teoretična. Resnično, prav poljudno propagando delajo sami kapitalisti, ki označujejo vsako stremljenje za zboljšanje gospodarskega položaja, gibanje proti dkzoriščanju, hrepenenje po nekoliko manj grenkem kruhu, kot ((boljševizem«. «Kitajske in sploh aziatske mase bodo na ta način — pravi Trocki
—	najbolj razumele, kaj je boljševizem in se ga tudi trdno oklenili e ter pripravljale tla k svetovni rovolucijei«.
V Šangaju so se vršile velike demonstracije, katerih se je udeležilo 25 tisoč delavcev in študentov. Bilii. so »prejeti razni, predlogi, kakor prekinjenje vseh gospodarskih odnošajev z Anglijo in Japonsko.
Proletariat v Evropi je pričel goreče solidarizirali z revolucionarnim kitajskim delovnim ljudstvom. Zlasti lepo se je izkazalo rusko, delavstvo. V Moskvi so strokovne organizacije darovale 50 tisoč rubljev za kitajske štrajkujoče in za družine padlih.
Medtem pa nadaljujejo imperialistične vlasti pošiljati v Kitajske vode vojne ladje. Po,leg angleških in japonskih, so prispelo v kitajska pristanišča 4 italijanske vojne ladje.
Stavka rudarjev v Kanadi
Rudarska stavka v pokrajini- Nova Škotska in Mineos se razširja. Vojaški poveljnik teh pokrajin je zahteval oja-čenja, da mu bo možno »vzdrževati red».
POLJSKA TRGOVSKA DELEGACIJA
je prispela v Moskvo, da so pogaja radi trgovskih odnošajev med Poljsko in Rusijo.
PREGLED
; o kitajskih ' _
Gibanje se je pričelo s skromnimi gospodarskimi zahtevami- ter se potem prelevilo v globoke politične dogodke, ki so zadobili svetovno važnost.
Od zahteve deseturnega delovnega časa do zahteve po odstranitvi tujega vojaštva iz Kitajske je prešlo samo nekoliko -dni.
Ni treba biti nikak prorok za predvidevati, da se bo prelilo še mnogo krvi. Pa tudi ni treba biti noben prerok za predvidevati* da bo postalo sovraštvo mnogomilijonskih mas Kitajske do raz bojinikov inozemskega kapitalizma tem večje, cim glasnejša bo postajala zahteva: «Ven iz Kitajskel«
Brez grabljenja v kolonijah in v polu-kolonijah ne more živeti angleški in ja ponski imperializem, posebno pa prvi ne. Brez roparskega izkoriščanja talcih de žel kot je Kitajska, ne more biti ogrom nili dobičkov. Ali grabljenje v kolonijah, ali pa pospešitev proletarske revolucije v lastni deželi. Pred to alternativo stoji angleški imperializem.
Pa ravno potom pritiska na kolonije se pospešuje dozorevanje nacionalno-osvobodilnih gibanj na vzhodu, in ravno s tem se pospešuje proletarska revolu cija v imperialistični Angliji.
Kitajski delavci pričenjajo z najele-memtarnejšimi zahtevami po zboljšanju svoje gospodarske eksistence ter končujejo z geslom: «Proč z inozemskimi imperialističnimi vojskami, proč iz Kitajske 1» V tem samem momentu postajajo kitajski delavci najvažnejši fcinitelji med narodne proletarske revolucije.
Pri ugodnih okolščinah postane lahko delavski razred Kitajsko poglavitna sila, voditelj vsega velikega narodno-osvo-bodilnega gibanja Kitajske.
Pri teh splošnih okolščinah, ki vladajo sedaj na Kitajskem, pri doseženi višini nacionalno-osvobodilnega gibanja, bodo pohodi razbojnikov angleškega in japonskega imperializma le prilili novega olja na ogenj.
Revolucionarni dogodki na vzhodu do zorevajo z mnogo večjo naglico nego si je bilo mogoče pričakovati. Nobena delna «stabilitzacija» (ustalitev) kapitalizma na zapadu, ne more na dolgo zadržati zrna go svetovne proletarske revolucije. Do godki, v Šanghaju služijo kot vzgled vseh dogodkov v celi Kitajski, v Indiji, v F. giptu, na otoku Javi itd.
«Ustaja proletariata proti buržuaziji v lastni deželi, plus ustaja narodov v kolonijah in v odvisnih deželah, tako je Lenin opredelil bistvo mednarodne revolucije. Sedaj se ta formula vedno bol ulelešnje, poslaja kri in meso. Ni daleč
Položaj v Naroku
Španija je poslala na Algeriras na maroški obali štiri* vojne ladje, da podpirajo Francoze.
Včeraj se je pričela konferenca med Francijo in Španijo, na kateri se bo razpravljalo o skupnem nastopu proti Ki faneem.
Abd-El-Krim, glavar Rifanske republike je poslal Angliji, spomenico, v kateri jo prosi, naj posreduje za mir. V pismu pravi, da je pripravljen se pogajati, ako bodo stavljeni pametni pogoji. Ako bi se to ne zgodilo, pravi, da bo nadaljeval boj do skrajnosti.
Dalje je poslal nekemu angleškemu listu č-lanek, v katerem pravi med drugim: «Mi želimo braniti svojo neodvisnost in doseči enakopravnost, tako, da nam bo mogoče živeti, kakor vsakemu,človeku, ki se zaveda svojih dolžnosti iin svojih pravic. Da to dosežemo smo pripravljeni, da žrtvujemo vse kar nam je najdražje, kajti ne ustrašimo se ničesar in trdno smo uverjeni, da so naše zahteve pravične in da je pravična borba proti tistim, ki nas hočejo oropati uživanja tistih pravic, brez katerih nima človek svojega človeškega dostojanstva.»
Razumljivo je, da bo Anglija raje pomagala francoskim in španskim imperialistom, kakor pa Rifancem.
Ako bi hotela dati «potuh-o» — kar ne bo nikoli — enemu zatiranemu narodu bi to «slabo» vplivalo na ostale afriške in druge kolonialne sužnje, kateri,h ima Anglija največ pod svojim jarmom.
Nasprotno, naravno je, da bo šla Anglija na roko Francozom in Špancem. Med Anglijo in Francijo je bila sklenjena leta 1904 pogodba na podlagi katere si boste ti velesili po-magalii obojestransko v zadevah, ki se tičejo njunih podvrženih dežel v Severni Afriki. Tedaj je jasno na kak način bi Anglija posredovala za mir...
Potek vojnih operacij je vedno ugoden za Rifance.
Komunistični poslanec v francoskem parlamentu, sodr. Doriot je v imenu kom. parlamentarne skupine predložil interpelacijo glede vojne v Maroku. Vladna večina, tedaj tudi socialisti, so pa zavrnili razpravo o Maroku. Torej je res, da «resnica oči kolje*.
Glas Kominterne po povodu dogodkov v Maroku
Komunistična Internacionala je izdala po povodu marokanske vojne sledeči proglas :
«Francoski socialisti podpirajo francoske imperialiste. Francoski imperializem je zažgal v Maroku tak požar, ki lahko privede in bo gotovo privedel k težkim mednarodnim zapletljajem. Ta imperialistična vojna je naperjena proti zatiranemu narodu. To je borba proti neodvisnosti! narodov, ki jih tlači francoski, angleški, italijanski, in španski imperializem. In ako se Rifanci branijo, so bojujejo za svojo neodvisnost, v imenu pravice narodov, da razpolagajo sami s svojo usodo.
Ravnotako kot 1914.-1918. leta, so za vojno do zmagovitega konca. Zločinski imperialistični šarlatani imajo še pogum govoriti o miru, kadar teče kri franco škili delavcev in kmetov, pomešana s krvjo Rifancev, ki branijo svojo last, pred pohlepom francoskih in španskih imperialistov.
Vojna v Maroku bo še dolga in krvava; ona bo izzvala nove konflikte im 110 ve mednarodne zapletljaje, nova tekmovanja med imperialisti,
Ta vojna lahko izzore novo svetovno vojno, strašnojšo nego je bila zadnja svetovna vojna, z rokami krvi, tisoči in mi li-joni mrtvih in z nezaslišanimi opustošenji,.
Sodrugi, delavci in kmetje I Komunistična Internacionala bije alarm, opozarja vas na opasnost.
Od vas, in edinole od vas je odvisno, a-ko se bo ta vojna nehala. Združujte, organizirajte, protestirajte s tako silo, da bodo vase zločinske vlade primorane zaključiti mir z Rifanci.
Naj živi pobratimstvo med francoskimi vojaki in Rifanci!
Naj živi polna neodvisnost kolonialnih narodov !
Proč z imperialistično vojno v Maroku !
Bolgarska
Obešen je bil Perčemlijev, ki je bil obdolžen, da je skrival atentatorje Sv. Nedelje. Iz istega razloga sta bila obsojena na vislice Nikolova in nje sin Leger, a ju je kralj pomilostil na posredovanje francoskega zastopnika na 8 let težke ječe. (Navedena sta namreč Francoza).
Te dni so je pričel proces proti sodru-gom Kolarovu, Dimitrovu, Kabakčijevu in ostalim članom bivšega Centralnega odbora Komunistične stranke. Canko,v režim jih obdolžuje poskusa vstaje, ki se je izvršila septembra leta 1923.
Ivolarov in Dimitrov se nahajata sedaj v Rusiji in bosta sojena v konlumaciji. Sodr. Krist Kabakčijev, katerega pozna italijanski proletariat, ker je zastopal III. Internacionalo na kongresu v Livornu, kjer se je porodila današnja Komunistična stranka Italije -- sedi od septembra 1923. v ječi.
Ravno istega dne, kakor proces proti članom bivšega Centralnega odbora, se je pričel proces proti, Centr. odboru balkanske Komunistične mladine. Obsojencev je 31 in so po večini študentje gimnazije in tehničnega zavoda v Sofiji.
Zopet drugi proces se vrši v Plovdivu proti našim -sodrugom, «ker so bili v zvezi s Centralnim odborom«.
Vsi ti procesi se vršijo pred vojaškim sodiščem.
Belgrajski listi so preteklega tedna poročali, da so makedonski autonomisti priredili strašni pokolj proti zemljoradm-kom v Vidinu, v odgovor na umor Panče Mihajlova. Trdili so tudi, da je bil u-morjen iz maščevanja za smrt Čauljeva in Paniče.
Predvčeranjem pa je dospela vest iz Sofije, da je bil ubit Panče Mihajlov pretečene sobote na ulici.
Atentator je ostal do -sedaj nepoznan.
S Panče Mihajlovem je izginil zopet e-den izdajalcev makedonske pravde in zvest oproda Cankova.
Tudi vrste umorjenih sovražnikov bolgarskega belega orožja se množi. Pri PJevnu je bilo najdeno strašno razmesarjeno truplo zemljoradnika Matov-a. Bolgarske oblasti so razširile vest, da je bil umorjen od žandarjev, ker jim je skušal uteči. Martova pa belogardisti niso samo umorili, ampak tudi razmesarili.
Istotako je bilo najdeno truplo revolucionarnega, pesnika Mileva, ki je bil neznano kam «izginil». Ubit je bil na cesti ne daleč od Sofije. Tudi: to truplo nosi znake barbarskega mučenja.
Cankova banda se v krvi kopa in v krvi bo utonila.
nn tremi
Mestni poveljnik zapove, da se vislice izrujejo ter se so-hranijo v prostorih policije.
Za vrvi obešenih se javi velika množica ljubiteljev. Buržoazne dame obkolijo rablje in pričnejo v veliki naglici kupovati kose vrvi. Eden izmed ljubiteljev se je celo vrgel na vislice in odrezal eliki kos vrvi. Eden izmed rabljev pa je pričel nabirati darove, rekoč:	«Ysak
naj da, kolikor premore«.
Množica se kmalu razide. Na mestu eksekucije so bili delavci in kmetje; policijski vohuni so bili «na svojem mestu«. Mnogo je bilo aretiranih «radi u-pora«...
Kongres angleške komunistične stranke
1.	junija se je vršil, v Glasgovni kongres angleških komunistov, katerih gibanje hitro napreduje med angleškim de lavstvom, odkar je to spoznalo, da z Mac-Donaldovimi metodami ne pride nikamor naprej.
Angleška konservativna vlada je ukrenila ostre odredbe, da ne bi mogel priti na kongres noben inozemski komunist. Kljub strogi kontroli in kljub temu, da je policija zastraži-lo kongresno poslopje, sta nastopila na kongresu zastopnika nemške in francoske komunistične stranke. Kongresu so poslali brzojavni pozdrav tudi bolgarski komunisti. Od ruskih sodrugov je bila podarjena kongresu sovjetska zastava. Kongres je sklenil, da je v prvi vrsti organizirati boj proti angleškemu imperializmu in delati za utrditev obstoječih enotnih strokovnih organizacij.
Ob 8. uri zjutraj so bili obsojenci zbujeni v ječi, Poveljnik in njegovi spremljevalci so vstopili v celico Friedmanna. Sporočilo mu se je, da se bo eksekucija izvršila ob 8. uri.
Sodr. Friedmann, ki, je izgledal jako miren, je prosil časo kave ter je kadil več kot po navadi. «Jaz ne pričakujem,
rekel je — od rabljev nobene milosti in sem že znal, da bom obešen. Pripravljen sem, umreti za mojo idejo. Edinole kar me muči jo to, da ne bo izpolnjena moja prošnja, namreč, da naj se me ne obesi, temveč ustreli. V tem trenutku občutim najgloblje vso nesramnost naših sovražnikov, občutim vso sovraštvo proti njim. Poleg vsega, nas se hoče še zasramovati. Tisti, ki so bili do sedaj postreljeni, vam niso dali tega zadoščenja. Sedaj imate možnost ,da je dobite. Jaz sem pripravljen«.
Kar je še rekel sodr. Friedmann, ni mogoče znati, radi bolgarske cenzure.
Sodrugi Zagorski in Kojev so sprejeli sporočilo o eksekuciji s topim čustvom, vsled preslanih mučenj.
Sorodniki obsojencev so biili dva dni pred eksekucijo pozvani, da se poslovijo od njih.
Bilo jim je pa, pod grožnjo stroge kazni prepovedano govoriti o dnevu eksekucije, Od Friedmannovih je prišla njegova mati, soproga in otroci. Poslovili so se od njega.... Otroci tudi... Njih lica so bila upadla, oči .steklene. Poslovili so se za vedno od njihovega očeta....
Ob 8. uri in 20 minut so bili obsojenci prepeljani na morišče. Avtomobil se je ustavil 30-40 korakov od vislic. Obsojenci so bili potegnjeni dol. Vsi se podajo k vislicam. Po zapovedi državnega pravdni-ka se postavi Kojeva na levo, Friedmanna na desno, a v sredo Zagorskega. Prične se čitanje obsodbe, kar traja ravno pol ure. Vse naokolu, v dolžini 2000 metrov in v širini 500 do 000 metrov, se nahaja velika množica gledalcev. Poleg tega cela vrsta lotografičnih aparatov, sltoro- cela armada fotografov, kinooperaterjev, bolgarskih in inozemskih korespondentov. Bilo jim je dovoljeno, da stojijo 10 korakov od vislic. Obsojenci slišijo obsodbo, se zazrejo v daljavo, v množico....
Posel krvnikov izvršujejo trije mladi cigani. Eden izmed teh je sin nekega starega krvnika, kateri ne more biti ta dan prisoten, radi bolezni. V tem oziru goji bolgarska buržuazija cele generacije «eksekutorjev». Neki drugi izmed treh, ki izgleda nekoliko bolj izkušen v svojem «poslu», in ki je, po zatrjevanju meščanskega tiska, obesil že pet oseb, preizkuša mize, stojala, vrvi itd., ako je vse v redu. Fotografi, in korespondentjo slikajo rablje ter jim stavijo razna vprašanja. «Plača nam se tisoč levov za vsakega, — pravijo, — ampak to ni tako važno. Po naših poklicnih tradicijah in po zakonu pristojajo obleka in vrvi obešenih nam. Pri tem zaslužimo mnogo več'«. In pri tem kažejo svoje dobro na-brušene nože, ki so jih pripravili, za vsak slučaj.
Po končanem prečitanju obsodbe vpraša državni pravdnik obsojence še enkrat, ako želi kdo izmed njih podati še kake izjave.
Kot prvi se jo oglasil sodr. Friedmann: «V mojem žepu se nahaja majhna svota denarja. Pripravil sem ga za moje rablje.
Pn* im, da se mi ga vzame in sprejme«
Državni pravdnik vzame denar ln ga izroči enemu rablju.
«Pri eksploziji v katedrali nisem bil soudeležen, — konča Friedmann, «to obdolžitev zavračam: jaz sem bil soudeležen edinole pri delovanju v stranki in se ne kesam tega«.
.Sodr. Kojev prosi,' naj se mu privede njegove sorodnike, da se poslovi, od njih, ampak ta prošnja mu je odklonjena, «radi pozne ure«. Namigne z glavo, da se v žepu nahaja pismo, naslovljeno na brata (na aretiranega dr. Kojeva). To pismo mu se vzame.
Zagorski; molči zaničljivo in ne odgovarja na vprašanje državnega pravdni-k a.. Gleda v daljavo.
Približujejo se duhovniki. Rabin gre k Friedmannu, ampak ta ga zavrne. Poslednji se približa državni pravdnik ter izpregovori: «Dovolite tudi meni, da se poslovim od vas. Voščim vam, da bi se bolje imeli ina drugem svetu«.
Obsojenci so postavljeni k vislicam. Prvi stopi na mizo Zagorski. Za njim stopi Kojev, s pomočjo rablja. Poskusi se vrv, ki je pa prekratka in seže le do oči. Rabelj vzame pručico, jo postavi na mi zo in vzdigne nanjo Kojeva. Topot seže vrv do vratu. Kojev spregovori: «V po slednjem trenutku izjavim pred vsem svetom, da sem pri eksploziji nedolžen!« Poleg njega stoječi Zagorski mu kliče: «Zbogom, Kojev 1« Ampak poslednji ne sliši več, ker mu vreča že zakrije glavo. Kakor ris skoči rabelj z mize, bliskovito prevrže mizo in pručico, se vrže na vi sečega Kojeva, obesi se z rokami in no gami trdno in,a njega ter ga strese dva ali trikrat. Zanjka se je trdno zadrgnila. Kojeva ni več.
Truplo je postalo daljše in binglja.. Gledalci so osupnjeni, kakor okameneli potem pa se sliši splošno mrmranje.
Dve minuti potem se konča na isti način Zagorskega.
Sodr. Friedmann, ki je ves čas stal na mizi, je opazoval ves pirzor. Sam je ste gnil vrat, podal ga je rablju. «Mladi človek — je rekel — od tistega denarja ki sem ga dal, boš tudi ti dobil tvoj del obesi dobro«. Potem je pljunil v smeri proti državnemu pravilniku: «Dol.. Na.i živi...« (Kar je Fr,iedmann še rekel, je čr tala bolgarska cenzura).
Vreča je pokrila njegovo glavo in par minut potem se je njegovo truplo obr nilo ter pričelo bingljati. Eksekucija vseh treh je trajala par minut. To- je bilo ne koliko strašnih minut, ki so bolgarskim kapitalistom, njihovim lakajem, profe sorom in generalom, kakor tudi njiho vim stalnim sopotnikom, socialdemokra tom, pritisnili v obraz novi krvavi madež. Govori se, da je voditelj bolgarskih socialdemokratov, Pastuhov, bil prisoten pri eksekuciji ter celo sedel na častnem mestu.
Trupla so še visela pol ure. Nakar je zdravnik konštatiral smrt. Državni prav dnik je ukazal, inaj se trupla snamejo, Rablji porežejo vrvi in položijo trupla v grobo napravljene rakve, ki se takoj za bijejo. S tovornim avtom, pod sprem stvom vojakov se rakve prepeljejo na pokopališče, kjer so pokopljejo, pri čem pa se gleda strogo na to, da se grobovi zravnajo a površino. Na grobeh ni nobenih napisov. Imena umorjenih pa bodo ostala vtisnjena v spominu delavcev in kmetov Bolgarske in celega sveta.
Grilja in Jugoslavija
Novo grško vlado je sestavil prejšnji predsednik Mihalakopulos. Z ozirom na pogajanja z Jugoslavijo glede proge Gevgeli-Solun je izjavil, da so dosegle koncesije grške vlade najskrajnejšo točko. «Vedel sem, je nadaljeval min. predsednik da bom moral dati neke koncesije, da. se doseže skupno sodelovanje, ki bi zagotovilo mir na Balkanu in da se olajša trgovino s sosedno državo. Nisem pa mislil, da bo prišlo tako daleč, da bi se dotekni.lo suverenosti naše države. Iz te izjave sledi, da . ostanejo od noša ji med Jugoslavijo in Grčijo pri starem.
Politika „delavskih“ opozicio-nalnih strank
Položaj, v katerega so zašle takozvane delavske opozicionalne stranke, namreč unitarc.i, maksimalistii in republikanci, je postal brezizhoden. Lansko-leto, po umoru Matteottija so hoteli s samim bobnanjem po časopisju z apeli na kralja, povzročiti padec fašizma. Kadar so komunisti predlagali kaj konkretnega, so to odločno zavračali, zato, ker so se preveč tresli za usodo buržuazije. Zadovoljili so se s tem, da so se odstranili iz parlamenta. Medtem pa se je fašizem zopet okrepil in pritiska na -ljudstvo, s svojo železno peto. Danes je položaj v deželi drugačen kakor jo bil pred enim letom. Pa tudi duševnost v delovnih množicah ni več tista, kakor je bila pred enim lelom. Delavci in kmetje ne verujejo več tako o-pozicijam, kakor jim so verovale pred enim letom.
Uvidevši to, so v zadnjem času vodite*-lji teh strank hoteli napraviti nekaj, da bi zopet pridobili upliv v množicah. Kinkali so sem ter tja ter bi.li že skoraj pripravljeni, da se povrnejo zopet v zbornico. Slednjič pa so se, pod vplivom poslanca Amendole odločili, da ne pojdejo.
Komunistična stranka je hotela napraviti še en poskus, v kolikor so voljne delavske stranke v opozicijah delovati- za ljudstvo. Vodstvo stranke jim je stavilo, za skupno delovanje, sledeče predloge:
1. Delavska kontrola nad industrijo, kot edino bojevno sredstvo proti finanani plutokraciji, ki podpira denarno fašizem;
2. zemlja kmetom, to je bo] proti a-grarcem.
3. bo) za ustanovitev republikanske skupičine, ki naj bi temeljila na podlagi delavskih in kmečkih odborov, in ki na| bi organizirala vse delavske protifašistične sile.
Ker pa so opozicijske delavske stranke ((republikanske« in kdo ve kaj še, niso dale nobenega odgovora na ta predlog.
Njim sp ljubše ((demokratične« opozicionalne stranke, ki so za ohranitev kapitalističnega reda, torej reakcije, fašizma.
Opozarjamo opetovano naročnike, poverjenike in razprodajalce, da store nemudoma svojo dolžnost, da poravnajo to, kar so dolini napram upravi.
Sploh nedopustno 1«, da se stvar po* ravnanja zanemarja v večjih centrih, kjer so zaupniki, ki bi lahko stalno vodili kontrolo.
Priporočamo torej sodrugom, da se tozadevno napravi red, ker je drugače težko shajati v sedanji periodi.
Poleg tega naj gledajo na to, da se stalno, v kolikor je mogoče, nabirajo prispevki sa Tiskovni sklad.
UPRAVNISTVO,
o
„D EL O "
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Davčna politika
Moskva, meseca junija.
Ko je sovjetska vlada primorala svojo novo ekonomično politiko, si je bila sve-sta težkoč, ki jih bo. naletela pri izvrševanju svoje naloge, to je naloga vzpostavitve socialističnega gospodarstva v malomeščanski deželi.
To snovanje posl a ja mogoče edinole, a-ko se uspe v postaviti' tesno zvezo med mestom in deželo in ako se odstrani vse to, kar ovira k vzpostavitvi te zveze.
Ena izmed poglavitnih vezi med mestom in deželo je politika davkov, ki je bila primenjena za deželo.
Ruska komunistična stranka im sovjetska vlada sledijo pazljivo razvoju kmečkega gospodarstva. Gledajo na to, kako bi odpomogli vsem nedostatkom zakonodaje v tem pogledu, odpravljajo brez pardona vsako škodljivo birokracijo ter skrbijo za olajšavo vseh kmečkih dajatev napram državi, da se tem potom ustvarijo pogoji hitrega zboljšanja kmečkega gospodarstva.
Vsi napori, ki jih v tem pogledu izvršuje .sovjetska vlada, se izražajo v neprestanem zboljšanju zakonodaje o davkih. Zadnji sistem kmečkih davkov je veliko boljši nego prejšnji. Temelji bolj kakor prejšnji nar razredni politiki, to je politika, ki razloča razliko med malimi, srednjimi in velikimi kmeti. Poleg tega je prikrojena po sedanjih naših razmerah stabilizacije valute, znižanja industrijskih pridelkov in zvišanja kmečkih pridelkov. To so pogoji, ki prispevajo k o-lajšanju davkov in ki vspodbujajo kmete, da dajajo vedno večji impulz kmečkemu gospodarstvu.
Z zadnimi ukrepi pa se ne more smatrati, da se je zaključil proces zboljšanja kmečkega davčnega sistema. Kmečko gospodarstvo v Zvezi S. S. I{. prehaja vedno bolj iz ozkega, domačega gospodarstva k razvitejšemu in trgovinskemu gospodarstvu. S tem se razlaga velika razlika, ki se pojavlja med kmečkimi proizvodi v različnih formah kmečkega gospodarstva, njihovimi cenami in fluk-tuacijami na trgu.
Leta 1924-1925 je bila zakonodaja o davkih osvobojena poslednjih osfankov dajatev v naravi.
Povečan je bil razredni značaj in breme davkov je bilo razdeljeno v razmerju plačilne zmožnosti, enakomerno med raznimi okraji in različnimi vrstami gospodarstev.
Sedaj je potrebno udejslviti, v kolikor je mogoče, princip naj višjega razmerja med dohodki in davki, na podlagi natančnega računa dohodkov, ki so lastni kmečkim gospodarstvom v pravem pomenu besede in tistimi, ki imajo indu-strijelni značaj. Prehod k tej obliki kmečkega davka se mora izvršiti tekom 1926.-27. leta in princip, po katerem se to izvede, mora biti pri poznan kot edini pravilni im racionalni.
Nova davčna politika se ozira na množino in na vrednost živine, na delovno silo, na čas počitka itd., tako da ne predstavljajo davki zapreko k razvoju gospodarskega življenja kmetov. Kmet je voljen sprejeti vsako obliko davkov, ako je prepričan, da ona ne škoduje njegovemu gospodarstvu. Davek v denarju ne sme presegati drugih dohodkov, kakor le tedaj, kadar se je preskrbelo k zadostitvi-poglavitnejših potreb prebivalstva. Uso-raz merjenj e davka k vrednosti živine postaja ugodno, ker, medtem ko ne ovira, da bi kmetje zboljšali in povečali vrednost svoje živine, omogočuje na drugi strani kontrolo nad to gospodarsko silo.
Kmet v Sovjetski zvezi ve, da so njegovi pogoji toliko boljši, čimveč' živine on poseduje; in da čim boljše so njegove gospodarske razmere, tembolj mora plačevati državi.
Čeprav ne bo mogoče se letos popolnoma upeljati 'novi sistem davkov, bo vendar kljub temu mogoče udejstviti znatno zboljšanje, v primeri s prejšnjim sistemom. Tako n. pr. se je napravili poskus, združiti direktno nakup žita z nalaganjem in pobiranjem kmečkega davka.
Izpopolnitev nove davčne zakonodaje lio omogočeno potom vsporednega dela v organizaciji davkov in nakupov.
Uspeh nove davčne zakonodaje je za rusko gospodarstvo velike važnosti. Ta uspeh nii odvisen samo od delavnosti 'našega davčnega aparata, atnpak tudi od dejstva, da mora ta aparat vršiti svoje delo skupno z državnim aparatom in z zadružnim, za nakup žita.
Povzdiga poljedelstva Rusiji
Sovjetska vlada je začela v zadnjem času prav resno in sistematično s po-vzdigo poljedelstva potom zboljšanja zemlje, nabavo modernih poljedelskih strojev, zadružnih organizacij itd.
Po naročilu mednarodnega kmečkega sveta daje ljudski komisarijat nagrade onim kmetom, ki zboljšajo svoje gospodarstvo. V 30 gubernijah je dobilo- nagrade 170 volostii (okrožij), 5339 poljedelskih družb, 610 vaških komun, 440 zadrug. Vlada je nakupila v inozemstvu za letošnjo setev za tri milijone rubljev plemenitega semena in ga razdelila med kmete.
Sovjetske tovarne izdelajo sedaj mesečno 200 motorjev za ndačev.
Zadnji kongres sovjetov je oprostil vsakega davka 20 milijonov malih kmetov. V Ukrajini so n. pr. znašali lansko leto davki kmetov IH milijonov rubljev, v tekočem letu pa samo 74 milijonov.
Posledica tega velikopoteznega podpir ranja kmetov od strani države se kažejo v povečanju obdelane zemlje, v prehaja-
nju od gospodarstva treh polj k gospodarstvu če tv ornega polja in v povzdigi kupovaine moči kmetov.
Izsušuje se močvirja in začenja se z obdelovanjem doslej neobdelane zemlje. Tako je n. pr. v Sibiriji sedaj 1415 poljedelskih zadrug z 203.000 člani za povečanje obsega plodovite zemlje.
Kako je narastla potreba kmetov po poljedelskih strojih in kako se je dvignila njihova kupna moč, pričajo sledeči podatki :
Do 15. marca t. I. so prišla na državni magazin za poljedelske stroje sledeča naročila: 254.970 plugov, 76.185 bran in kultivatorjev, 14.546 sejalnih strojev. Državne zaloge komaj ustrezajo številnim naročbam.
Tako gre kmetom v Rusiji vedno boljše, čeprav so pri nas gosposke stranke stašile in še vedno strašijo kmeta, da bo prišel na beraško palico, če zmaga proletariat.
Slovenski kmet, samo premisli svoj položaj, kako til gre od leta do leta sla-h-1 še, in poglej gorenje številke in dejstva, pa boš videl, da je zmaga in rešitev le v zvezi delavca in kmeta, pa ne v zvezi gospode in kmeta.
Izgledi za ietino.
Agencija «Rosta» poroča :
«Po sedanjih izgledih se da soditi, da bo letina, v vseh pokrajinah Zveze S. S. It. višja srednje. Pridelek žita se računa na 60 milijonov ton (1 tona je 10 kvin-talov) in bo potemtakem omogočen izvoz za približno 5 milijonov ton;>.
Naslednje pismo je pisal nek ruski delavski dopisnik svojim tovarišem v Zapadni Evropi.
Dragi sodrugi !
Pri nas je že davno pričela pomlad. Delavci so se podali na oddih. Bolni v sa natorije in letovišča, zdravi pa na dvotedenski dopust (v bližini Moskve, na Krim, ali pa na ladje, na Volgi). In vse to z dobro hrano, s stanovanjem in drugo potrebno oskrbo. Po dveh tednih se vračajo delavci iz letovišča, ponavadi o-krepljeni in s porastom v teži za kakih 8-10 funtov. Ko vidi človek vse to, mu prihajajo v spomin razmere, v katerih je živel delavec poprej v carskem režimu:
Temno je delavčevo stanovanje. Jetika se loti, kot grozna pošast s strupenimi kremplji njegovih pljuč in jih ne izpusti več, do groba. Če se poda tak-le bolnik, ki so ga že zapustile sile. k zdravniku, tedaj mu poreče ta :
— Neobhodno potrebno je čisto stanovanje in dobra prehrana. Pa še bolje bo, ako se bodete podal v kako zdravilišče.
Kako pa je bilo enemu delavcu mogoče, podati se v zdravilišče? Za to je bilo potrebno mnogo denarja. In tega je imel le toliko, da mu je komaj zadostovalo za hrano. Konec je bil ta, da se ga je odneslo na pokopališče in tam pokopalo v kakem kotu.
Sedaj pa se ne drži holmih v zdravili-ščah samo poleti, ampak skozi celo leto. Sedaj pa vam hočem navesti enega izmed neštevilnih slučajev :
Dva meseca je od tega, odkar je neki delavec v naši tovarni, po imenu Hlje-bestkin komaj stal na nogah. Kar je bilo v njem živahnega, so bile le njegove oči, ki so se svetile kakor dve mali lu-čici. Njegovo obličje je bilo bledo, shujšano. Bil je dober, miren mužik, delavec, kakoršnega se ne najde zlepa.
— Hljebestkin, zakaj ne greš k zdravniku? sem ga vprašal včasih, a on na to;
— Ampak, beži no 1 Ni časa, delati je treba.
—Ali ne vidiš, da si bolan?
— Ne, meni ni nič'... Zdrav sem ...
Čisto gotovo bi on, z lastnega nagiba
ne šel k zdravniku. Delavci sami so mo rali naznaniti ta slučaj, nakar je bil te-lefonično pozvan v zdravniško ambulan-co. Zdravnik ga je preiskal in ugotovil, da je mož bolan na jetiki, v pričetnem štadiju. Brez nobenega obotavljanja je bil odposlan v zdravilišče.
Danes, kosem šel od seje tovarniškega odbora in sem bil namenjen na delo, mi pride nasproti mek delavec. Jaz ga gledam in po hoji mi se je zdelo, kakor da bi bil Hljebestkin, toda, bilo je nemogoče ga spoznati.
— Dober dan, Aljoša !
— Ali me nisi spoznal? — vprašal me je ter mi segel v roko. Pred menoj je poln. obraz, rujav od pomladanskega solnca. Iz rdečih lic sije zdravje. Oči so še manjše kot prejšnje lučice. Z eno besedo: zdrav, krepak mož.
— Ali si ti, Hljebestkin? — ga vprašam.
— Da, to sem jaz rekel je in veselo smehljanje je igralo na njegovih rdečih ustnicah.
— Torej, povej mi, kje si bil? V zdravilišču?
— Da, -mesec in pol sem se nahajal tam, v teži sem naraste 1 za 30 funtov. Počutim se kot prerojenega.
— Kaj pa je s tvojo jetiko ?
Hljebestkin se je nasmehnil ter dejai
Pojdi no ! Rekla mi je, naj živim dol
go. Še o pravem času je bila udugena. Sedaj sem zdrav kot riba.
Poslovil sem se od njega. Še dolgo sem gledal za njim, za okrepčanim 111jebest kinom.
Radoveden sem zrnati, kako je pri vas, z delavskimi zdravilišči.
Pišite mi kaj o vaših razmerah.
V	imenu 4000 delavcev v nagi tovarni s sodružnim pozdravom
A. G. Pogončenkov delavski dopisnik.
Sveta, okrvavljena zeoiKa
V rokah imamo nek mali letak. Pa je treba takoj pripomniti, v pomirje-nje merodajnih «čuvarjev javnega reda« da ni to mikale «prevratni letak«, temveč izdan iz samostana tržaških kapucinov. Kljub temu pai je interesantno omeniti nekaj o njegovi vsebini. Gre .se namreč za «im-portirano zemljo iz Gecemana, ki je bila vzeta, direktno na mestu, kjer se je potil naš Odrešenik. V zagotovilo vernikom, da. je zemlja res pristna, pravi letak tako-le :
((Samostan kapucinov v Trstu potrjuje s pričujočim, da je zemlja, izvirajoča iz raznih svetih krajih Jeruzalema, ki jo je vkrcala tržaška tvrdka Ernesto Klink, v naši. prisotnosti prispela s parnikom «Aventino« im z nedotaknjenimi pečati.
Ravnotako lahko zagotovimo, da se vrši napolnjevanje medaljonov s to zemljo pod našim nadzorstvom in z dovoljenjem tržaškega škofa. V dokaz pristnosti se zapečatijo z našim pečatom. Ker smo imeli, vpogled v dokumente, smemo zagotoviti vsem vernikom, da izvira zemlja, ki se hrani v tem medaljonu iz gori navedenega, mesta«.
Jamčenja, podpisi, pečati, nadzorovanje pri vkrcavanju, (nadzorovanje pri polnjenju itd., kako lepo kramarski zveni lo !
Tercijalke in drugi verniki bodo sedaj zadovoljni. Pristna sveta zemlja !
Mi pa mislimo, da je tista zemlja še drugače sveta. V srednjem veku so se bile tam, zato ker je tako hotel papeško Rim, krvave križarske vojne. Zemlja je bila prepojena s krvjo. In ta zemlja je tudi sveta, ker je prepojena s krvjo in znojem Arabcev, ki jih izkorišča danes angleški kapitalizem.
Imamo pa še svete zemlje drugod. A’ svetovni vojni je bila marsikatera dežela prepojena s krvjo proletarcev. Mnogo ljudske krvi je bilo prelite na Ogrskem, Finskem, Estoniji, Poljskem, Italiji, na Romunskem in na. Bolgarskem. Kapitalistične hijene so streljale in streljajo in koljejo še vedno naprej. Zemlja v teh deželah je obilo pognojena z ljudsko krvjo.
Sedaj so se nikdar siti finančni roparji spravili na dalnji vzhod, na Kitajsko. Tam hočejo rešiti svoje profite, tam teče zopet ljudska kri.
Ali ni potemtakem tudi zemlja povsod tam, kjer so padli mučeniki za proletarsko stvar, kjer so pali robovi nena-sitnegag kapitala — sveta?
Razne «svete cerkve« bodo rekle, da ne. Mi pa pravimo, -da je sveta, ker kri* mučenikov bo rodila obilne sadove. Rodila jih bo, v strah svetovnemu kapitalizmu n. v novo vspodbudo robovom !
Razume se, da faustovska viada tega nebo storila...
V glasilu goriških slovenskih klerikalcev, eitamo sledeč zanimiv odstavek, v članku, ki govori o novi fašistovski zakonodaj'. in sicer o tistem delu te zakono-
daje, ki je naperjen proti svobodnemu združevanju, o čemer smo svoječasno že poročali :
«Fašizem ima danes oblast, da razpu-sti vse politične stranke v državi, da vni či vsa izobraževalna društva, vse gospo darske organizacije svojih nasprotnikov, dana mu je celo- oblast, da razpusti, verske družbe in organizacije, kakor Marijine družbe in jezuitski red.
Razume se, da vladaj vsega tega me bo storila, kajti Mussolini je razsoden in se bo posluževal svoje moči le po zrelem preudarku in v kolikor bo potrebno«.
To pravimo tudi mi, da je Mussolini tako pameten, da ne bo šel razpuščati Manjinih družb, jezuitskega reda in podobnih... prevratnih organizacij. Klerikalci bodo tozadevno lahko spali mirno spanje, ker se bo novi zakon uporabljal pa potrebi, namreč proti delavskim organizacijam.
Ivar mi vedno govorimo in pišemo, da gre kapitalistična reakcija roko v roki s klerikalizmom, ki ji pripravlja ugodna tla, se potrjuje z vsakodnevnimi dejstvi. Včeraj dobrikanje Mussolinija napram cerkveni ustanovi, danes priznanje klerikalnega glasila, da bo Mussolini toliko pameten, da ne bo razpuščal tega, kar koristi njegovemu režimu, kar služi za poneumnjevanje delavca in kmeta.
Ali je sedaj jasno? Zakon se bo uporabljal «po potrebi«.
Delovno ljudstvo, kateremu se klerikalna gospoda hlini s sladkimi besedami, «da. deluje v njegov prid«, naj vpraša to gospodo, kake «potrebe» da- priznava.
Kako lih je mogeteusiaviti. če so fašisti...
Dne 10. t. m., dan, ko se je spolnilo leto od umora poslanca Matteottija, je kom. poslanec Picelli sedel v nekem rimskem lokalu, kjer se je razgovarja! s skupino delavcev. \K-air naenkrat udre ,v lokal skupina fašistov, ki so pričeli pretepati navzoče in poslanca Picelli ja. Ko se jim je ta iztrgal in se podal domov, so mu sledili do njegovega stanovanja. Picelli je mislil, da je na varnem, toda fašisti, med katerimi je bilo tudi nekoliko črnih miiičarjev, so ga. dohiteli ter iz veže privlekli na ulico, kjer so ga pričeli neusmiljeno pretepati. Slučajno je šel mimo nek brigadir karabinijerjev, ki je skočil v gručo-, iztrgal Pičel li ja iz rok fašist o v ter tem zapovedal, naj mu sledijo na policijsko stražnico. Fašisti so se delali, kakor da. mu sledijo, toda. kar naenkrat sojo odkurili. Kmalu nato srečata brigadir in Picelli nekoliko drugih karabinijerjev.
Brigadir jih vpraša :
«Ali ste videli bežati po tej ulici fašiste?« — «Da, ravnokar smo jih videli«, odvrnejo karabinijerji. —• «Zakaj pa- jih niste ustavili?«, vpraša zopet brigadir, nakar mu odvrnejo: «Kako smo jih mogli ustaviti, ako so fašisti«, kar zelo dobro karakterni r-a bistvo in funkcijo fašizma.
Ustanovitev "Internacionale proletarskih svobodomislecev"
Dne 13. maja in 1. junija se je vršila v Toplicah (Češka) konferenca zastopnikov proletarskih svobodomiselskih organizacij, ki je privedla do ustanovitve Internacionale proletarskih svobodomislecev. Bili so navzoči zastopniki največjih organizacij, iz Sov. Rusije, Nemčije, Avstrije, Čehoslovaške in Poremsko-Westfal-slce. V predsedstvo so bili med drugimi izvoljeni ruski svobodomislec Rostovčev (Leningrad) in za češke komuniste-svo-bodomislece Beran (Praga). Za predsednika je bil določen brnski socialdemokrat if ni svobodomislec Ilartvvig, a za splošnega tajnika Frantzl (Dunaj), socialdemokrat. Sedež Internacionale je Dunaj. — Pred zborovanjem v Teplicali se je vršil en kongres na Dunaju, na katerem pa so bile določene ne povsem jasne smernice. Od dunajskega do tepli-škega kongresa pa je zadobila misel proletarskega svobodomiselstva konkretnejše (bolj določene) oblike.
Ne smemo namreč pozabiti, da z enostavno besedo ((svobodomiselstvo« ni že povedano vse. Svobodomiselsko gibanje brez razredne podlage ne more imeti za delovno ljudstvo absolutno ni kake vrednosti. Izkušnje v tem pogledu jih imamo v obilici v povojni dobi. Videli smo, da so ravno tisti ljudje, ki so se najbolj šopirili s svojim »svobodomiselstvom«, postali najhujši zagovorniki verskih in drugih predsodkov, zagovorniki cerkvene ustanove, kadar so njihovi razredni interesi stali na kocki.
Za dober uspeh stvari, je bilo na tepli-ški konferenci izrecno povdarjeno, da odklanja nova Internacionala prolet. svobodomislecev vsako sodelovanje s tistimi svobodomiselnimi organizacijami, ki se ne postavljajo na čisto proletarsko stališče.
Pod vpli vom komunističnih svobodomislecev, so bile sprejeto sledeče smernice: Geslo: Osvoboditev delavskega razreda, je delo samega delavskega razreda.	(Mar«),
1. Popolna dufievna osvoboditev delavskega. razreda ima kol predpogoj njegovo gospodarsko osvoboditev. V boju za to gospodarsko osvoboditev pa predstavlja borba proti duševni zaostalosti mo izmed poglavitnih orožji.
2. Razredno gospodstvo kapitalizma se naslanja v veliki meri tudi na duševno zaostalost množic.
3. Gospodujoči kapitalistični razred goji zavodoma tako zaostalost, zalo da vzdržuje izkoriščane v svoji odvisnosti.
4. Najuspešnejše ideologične sile reakcije so vera in nacionalizem.
5. Vera ima nalogo, da odvrne proletariat od svojih življenjskih interesov.
Glasovi z dežele
6. Nacionalizem ima nalogo, da odtuji proletariat od svojih mednarodnih razrednih interesov.
7. Vera in nacionalizem so radi tega zavezniki kapitalizma, zavezniki v sami duši proletariata, ki se skuša gospodarsko osvoboditi od kapitalizma.
8. Klerikalne in nacionalistične organizacije, ki se naslanjajo na verske in nacionalistične predsodke razredov, stojijo v službi vladajočega razreda, torej v službi reakcije.
9. Naš boj proti, klerikalizmu in šovinizmu je del revolucionarnega osvobodilnega boja in se mora torej postaviti v službo tega samega.
10. Cerkev — in naj izgleda na zunaj še tako silna — jo sedanjim kapitalističnim razmeram prilagodeni preostanek že davno izgi.nole dobe. Sedanje verske ideologije so, s kapitalističnim gospodarskim redom vred obsojene k zgodovinskemu poginu.
11. Nacionalizem, kot ■ ideologični spremljevalni pojav imperialistične dobe kapitalizma, se jača vsporedno z ostrenjem imperialističnih naspro-tsfev. Istočasno pa. se tudi krepijo v proletariatu revolucionarne protisile, ki bodo, skupno s kapitalizmom uničile tudi nacionalizem.
12. Izkoriščanje je mednarodno in se poslužuje tudi vere edinole kot sredstvo, v dosego svojega cilja. Izkoriščevalec ne rabi sam zase nobene vero in se zavezuje z «narodinimi sovražniki« in drugoverci. Izkoriščan pa bi moral bili veren in patriotičen, to je, bi moral imeli ideale, za katere naj hi gladoval. in, ako je treba, tudi umiral.
13. Proletarsko svobodomiselno gibanje je del splošnega velikega socialističnega gibanja. Njegova posebna naloga obstoji v tem, da deluje za brezrazredno skupno kulturo, ki naj bi objemala vse narode in plemena. Ona hoče doseči svoj cilj na podlagi revolucionarnega razrednega boja in znanstvenega socializma, s tem, da se uniči, v možganih proletariata verske in meščanske ideologije.
14. Ker se postavlja proletarsko svobodomiselno gibanje v službo proletarskega osvobodilnega boja, zahtevamo od vsake proletarske stranke, v interesu tega tazrednega boja, podpiranje teh naših stremljenj. Vsaka proletarska stranka se mora boriti za to, da je sicer za državo vera privatna stvar, za njo pa ne sme biti privatna stvar. Posebno pa od voditeljev in funkcionarjev se mora zahtevati, da stojijo popolnoma na terenu marxizma, ki je z vsako versko ideologijo nespravljiv,
Iz Nabrežine
Da ni nobenega dopisa, ali da le redko pride v naš list kakšna mrvica iz tukajšnjega kraja, bi človek mislil, da sploh ni tukaj delavstva.
Brezbrižnost ali nemarnost posameznikov, da bi se potrudili nekoliko in javnost bi bila podučena, kaj vse se godi pri nas.
Svetovno znani kamnolomi so začeli zopet ruti svoj trdi kraški kamen ki dela konkurenco različnim kamnom iz drugih dežel. In to vsled svoje tr-pežnosti proti vsem vremenskim spremembam; to nam izpričujejo različne stavbe in teh ni malo širom sveta: Dunaj, Budapest., Berlin, Kairo in po drugih manjših mestih. Pred vojno je bilo zaposlenih črez 2000 delavcev v tukajšnjih kamnolomih, od katerih je bilo veliko število strokovno organiziranih.
Prišla je vojna, ustavila so se naročila in večina je morala v vojno. Kar jih je ostalo (in ti so bili redki), so bili izpostavljeni bedi in gladu. Tam, kjer je poprej delalo in v potu služilo svoj kruh več tisoč žuljavili rok, so postavili vojaštvo in kanone, tako, da kar niso granate razdejale, so vojaki opustošili in požgali in to v veliko škodo celi industriji kamna. Prišel je povojni čas in vrnili so se domov, kar jih je ostalo pri življenju. Niso dobili strehe, kaj pa še dela v kamnolomih. Po več mesečnem brezdelju in bedi so obupavali. Več jih je zapustilo domači kraj in šli so za kruhom v tujino.
Pred poldrugim letom je začelo po-praševanje našega kamna in zaposlilo se je zopet nekaj delavcev, kateri so bili zadovoljni, da olajšajo s svojim slabo plačanim trudom .glad svojjih družin. Sedaj se je povrnilo zopet življenje v naš kraj.
Ustanavljajo se akcijska podjetja in mislijo uvesti najmodernejše stroje za klesanje kamna. Je že samo ob sebi umevno, da jim bo prinašalo velikanske dobičke.
Kaj pa vi, delavci, ki ste pretrpeli toliko žalostnih dni v vojni in po vojni v bedi, vi in vaše družine? Še niste se zavedli, kaj je vaša dolžnost — združiti se v razredne sindikate? Ker drugače nepripravljene in nezavedne vas bodo izžemali tisti nikdar dobičkov nasičeni kapitalisti.
Snoparji so na 1. maja napravili hišne preiskave pri delavcih in zaplenili nekaj organizacijskih stvari in tudi denarja. Mislili so seveda, da bodo dobili bombe in podobne stvari, pa so odšli z dolgim nosom i
Zatorej klesarski delavci iz Nabrežine, združite so v, evojo strokovne organizacije, da vas ne bode čas dobil nepripravljene, drugače bo krivda na vas samih, da vas današnji režim tako tepta.	Komunist.
Iz Vipavske doline
Zadnje čase se čuti tudi pri nas moj-nejši. pritisk reakcije. Oblastem pridno pomagajo pri preganjanju razredno zavednega delavstva tisti, ki toliko kričijo po svojem «Malem listu« in ((Goriški štraci« o svojem sovraštvu do kapitalizma. Tako so pretekli teden aretirali v Lokavcu tri delavce in sicer se glasi u-radno poročilo, da radi tega, ker so 'našli pri njih komunistične časopise. No, cela vas ve, da to ni res, da se ima zahvaliti lokavsko delavstvo preganjanju edinole ovaduštvu in maščevalnosti gotovih oseb, posebno pa onemu gospodu, ki. misli, da. bode neomejeno paševal v Loka v-cu.
V	nedeljo so se vršile občinske volitve v Sv. Križu. Delavska lista ima prav lep uspeh proti zadnjim volitvam. In še mnogo več bi. jih bilo glasovalo zanjo, a krščansko-črni-socijalci So se, kot po navadi poslužili raznih laži, da so premotili. ubozega kmeta, in za. enkrat jim je precej uspelo. Tako čitamo na nekem letaku, ki so ga razširjevali ti čedni gospodje, sledeči odstavek: »Obrnite hrbet onim elementom, ki hočejo ped krinko delavstva vpeljati tudi pri nas ruske razmere, predvsem pa delitev vaše zemlje na kateri ste se rodili in katera je prepojena z vašim znojem«.
Ali vas ni sram se tako zavestno lagati, gospodje oznanjevalci' pravega in resničnega boga? Alii vedite, da, tudi nevednost. našega kmeta ni. večna, in ostavi.l vas bo z zaničevanjem v srcu, ker bili ste vedno s tistimi, ki so ga tiščali k tlom.
Rdeči somišljenik.
Podgora
Pretečeni četrtek 11. t. m. je zatisnil za vedno oči naš nad vse ljubljeni so-drug Bizaj Kristjan. Bil je v najlepši dobi svojega mladega življenja, komaj 23. let star. Pokojni je takoj ob ustanovitvi naših kulturnih in političnih organizacij vstopil v njihove vrste. Bil je zelo mirnega življenja, radi tega zelo ljubljeni pri -vseh. To priča tudi pogreb, ki se je vršil v soboto 13. t. m. zvečer ob udeležbi vsega podgorskega proletariata. Podgorskemu ljudstvu, posebno pa mladini bo ostal vedno v spominu. Družini pokojnega sodruga naše globoko sožalje.
*
Podgorska mladina sporoča, da je bilo nabrano za vence našega pok. so-druga Bizaj Kristjana znesek L. 300.— (po pogrebu še lir 15.—) mesto venca darujejo za politične žrtve. Venci stanejo vsi skupno 300 lir. Vsem darovate-ljem bodi tem potom izrečena naša najiskrenejša zahvala.
Podgorska mladina.
ŠIRITE .JELO'!
K. MARX :
Kaj je političen bol?
1. Kako nastane političen boj?
Prvi poskusi delavcev, da se med seboj združijo, zavzamejo vedno obliko koalicij (organizacij, društev, op. ured.). Veleindustrija zbere množico med seboj ne poznanih ljudi na en kraj. Konkurenca jih razdružuje v njihovih interesih; ali ohranitev plače, ta skupen interes nasproti njihovemu mojstru, jih združi v eni skupni misli odpora — koaliciji. Tako ima koalicija vedno dvojen namen: odpraviti konkurenco med delavci, da se napravil proti kapitalistu skupna konkurenca. Če je bil prvoten namen odpora samo ohranitev plač, se formirajo začetkoma izolirane (osamljene) koalicije v tej meri v skupine, kakor se združujejo kapitalisti s svoje strani na protipritisk, in ohranitev organizacij nasproti vedno združenemu kapitalu postaja za delavce potrebnejša kot vprašanje plače. To je tako res, da so angleški (meščanski« ekonomi presenečeni, nad tem, ko vidijo, kako žrtvujejo delavci velik del svoje plače v prid svojih organizacij. V tem boju se združujejo in razvijajo vsi elementi za bližajočo se bitko. Ko dospe organizacija na lo točko, dobi političen značaj.
Gospodarske razmere so najprej izpre-moiiiile množico prebivalstva v delavce. Gospodstvo kapitala je ustvarilo za to množico skupen položaj, skupne interese. Tako že stojii ta množica kot razred nasproti kapitalu, ali ne še zaso (stoji še nezavedno kot razred nasproti kapitalu, op. ur.). V boju, ki smo ga -označili le v nekaterih stopnjah, se ta množica strne, se konstituira kot razred zase (postane razredno zavedna, op. ur.). Interesi, ki jih ona brani, postanejo razredni interesi. In boj razreda proti razredu je političen boj.
2.	Kaj je politično gibanje ?
Politično gibanje delavskega razreda ima ravno za končni namen osvojitev politično oblasti za -del. razred. Zato je naravno potrebna do gotove točko razvita predhodna organizacija delovnega razreda. Ta organizacija vzraste že iz samih gospodarskih bojev. Z dinge strani pa je politično gibanje vsako gibanje, v katerem nastopa delavski razred kot razred nasproti vladajočim razredom in jih skuša ugnati s pritiskom od zunaj. Na pr. poskus, doseči potom stavke itd. skrajšanje delovnega časa v posamezni tovarni ali tudi v posamezni delavnici od posameznih kapitalistov — je čisto gospodursko gibanje; nasprotno je poli-
tično gibanje — pokret, da se doseže zakon o osemurnem delu itd. In na ta način narašča povsod iz posameznih gospodarskih gibanj delavcev politično gibanje, t. j. gibanje razreda za dosego interesov v splošni obliki, v obliki, ki ima splošno družabno obvladujočo moč. Kjer delavski razred ni še dovolj napredoval v svoji organizaciji, da bi podvzel odločilen boj proti kolektivni (skupni) sili, t. j. politični silil vladajočih razredov, se mora za to šolati v trajno -agitacijo. Sicer ostane igračka v rokah, vladajočih ...
3.	Politična indiferentnost.
(« Proč s politiko 1»)
Delavski razred ne sme tvoriti nobene politične stranke, ne sme pod nobenim pogojem podvzemati politične akcije ... Delavci ne smejo voditi nobenih stavk... Z eno besedo: delavci, naj prekrižajo roke in naj ne tratijo časa za politična in gospodarska gibanja. Kajti vsa ta gibanja jim ne morejo prinesti nobenega rezultata. Kot resnično verni ljudje naj delavci prezirajo dnevne potrebe in polni vere kriče: «Križan naj bo naš razred, propade naj naš razred, samo da ostanejo n eom ad e ž.ev a n a stara, večna načela !»... Nihče ne bo zanikal tega, da hi delavski razred takoj poslal k hudiču vse apostole politične abstinence, če bi se tako jasno izrazili,
Prvi (utopični) socialisti; (Fourier, O-\ven, Sai.nt Simon i dr.) so se čutili prisiljene — ker se socialne razmere tedaj še niso toliko razvile, da bi omogočile delavstvu konstituiranje v politično stranko — da so se omejili na slikanje vzorne družbe bodočnosti in zato obsojali vso poskuse kot stavke, organizacije, politično akcijo, v katere so stopali delavci, da zboljšajo nekaj svoj položaj, Čeprav nimamo pravice, da bi zatajili te patrijarhe socializma, kot no zataje moderni kemiki svojih očetov, alkimistov, se pa moramo vendar varovati pred tein, da bi padli v stare napake, ki bi bile neodpustne, če hi jih mi. sedaj ponovili.,, Ali, v letu 1804 se povrne Proudhon (francoski anarhist, op. ur.) zopet na isto vprašanjo ... Mojster (to je Proudhon, op. ur.) je pridigoval indiferentnost, na gospodarskem polju, njegovi učenci pridigajo indiferentnost na političnem polju...
Poravnajte naročnino!
Odgovorili urednik: Vekoslav Korun. Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste