M&r-h&s’, tetrSek ff. lanu&ria 1940 -v - -.- ' »m »f—nwiiTiirr ena:' m i~ww—anaaBaca Cena V50 din § Del naroda lahko varaš za vedno; nekaj časa lahko varaš ves narod; toda ves narod za vse čase varati ni mogoče. Abraham Lincoln. 1 tečnižlvo n urrava: ^*r!bor, ropslieka ul. i ■ Te!. J5-47 - iiha'a vsak četrte< Velja letno If cin, pcltetro IB din, ictilielno S din, ta inozemstvo letno <3 din f ckopisi te r.e vittajo - FoSt. o življenjski sposobnosti, moči in zdravju otrok ter njihovih mater. Glede rojstev smo Slovenci po vojni znatno nazadovali, saj je padel odstotek rojstev za tretjino. Največii pa' dec rojstev je v mestih in industrijskih krajih ter v onih podeželjskih okrajih, ki so bili po gospodarski krizi najbolj prizadeti. Toda v teh okrajih ni tako velik padec rojstev kot porok, ker si je radi neznosnih gospodarskih razmer moglo le malo mladih Uudi ustvariti svoj lastni dom. Druga in večja nevarnost, ki grozi življenjski sili slovenskega ljudstva, je nedvomno dejstvo, da je življenska sposobnost novorojenčkov majhna. Mnogo jih pomre že ob rojstvu in v prvih mesecih dojenja. Precejšen del novorojenčkov pa boleha in se radi tega ne more telesno in duševno razviti. Kmetske in bajtarske žene-matere morajo žalostno gledati, kako umirajo njihovi novorojenčki. Zgarana in sestradana materina telesa niso mogla nuditi potrebnih snovi za razvoj otrok. In vendar še nismo čuli kmetskih mater, da bi se branile roditi, čeprav je njihovo trpljenje v mnogih primerih neznosno. Vsi vzroki, ki slabijo življensko sposobnost dojenčkov, izvirajo iz socialnih in zdravstvenih prilik slovenske vasi. Kmetska žena pozna samo delo; ona mora podpirati tri ogle hiše. če hoče. da bo mogla družina živeti. Ona se ne more posvetiti materinstvu, ki je za njo razumljiva žrtev, katero mora prevzeti. Ce so zato dani pogoji ali ne. se ue vpraša, ampak zvesto sledi naravi, ki ji nalaga dolžnost, da ohranja čoveštvo. Zato jo vidimo, kako dela in gara za svoje otroke in pri tem pozablja na sebe. V skrbi za že rojene otroke, pozabi, da potrebuje tudi pričakovani za svoj razvoj hrano, katero črpa iz njenega telesa. In če pomislimo, da garajo kmetske matere do poroda brez odiha. moremo šele spoznati, kakšne bolečine jih čakajo ob porodu, ki so navadno. — če ni večje nevarnosti — brez babiške pomoči, da o zdravniški niti ne govorimo, Se v slabših razmerah pa rodijo bajtarske matere. Njihova usoda je še bolj kruta in trpljenje še večje. Cesto se dogaja. da morajo roditi v hlevu ali poleti na senu: svoiih novorojenčkov nimajo v kaj zaviti. Prav tako nimajo same ob porodu nobene pomoči. Obsojene so na trpljenje, ki se še veča. ko vidijo bedo in pomanjkanje svojih bogljenčkov, ki iim ne morejo pomagati. Življensko silo in moč našega naroda moramo ohraniti, če je že ni mogoče dvigniti. Zato moramo zaščititi kmetske in bajtarske matere, ki rodijo največ otrok. Življenjsko sposobnost teh otrok je treba dvigniti, da ne bodo ob rojstvu aliza Časa dojenja umirali. Življenjsko stanje kmetskih žena. se mora dvigniti. Omogočiti se jim mora potreben čas. da se bodo lahko posvetile materinstvu, prav tako se jim mora nuditi primerna .podpora pred porodom in po njem. Zavarovanje kmetskega ljudstva, ki je tako potrebno, naj bi rešilo tudi to vprašanje. Treba ie storiti vse. kar je potrebno. da bodo kmetske in bajtarske matere rodile po človeško ter dostojno in da bodo nrhovi novorojenčki imeli v sebi dvolj življenske moči. Josip Udovič. * Jugoslovanski vojni minister je dobil od kraljevskega namestništva polnomočje, da na osnovi či. 255 zakona o ustroistvu vojske in mornarice v letu 1940 vpokl!če rezervne častn ke, rezervne urad nlke, rezerviste, rezervni tren in rezervna prometna sredstva in sicer v času in obsegu, ki se mu bo zde! primeren. * Zunanji minister dr. Cincar Markovič je v božični številki beograjske »Po-Htike« iziavil. da ima Jugogslaviia samo eno Zeljo, da ostane v sedanji vojni abso lutno nevtralna. Sami sodite! »Edinost*, 4. jan. 1940 NOVOLETNE POSLANICE DRŽAVNIKOV. Nam Slovencem je imel Cvetkovič povedati še prav posebne želje. Dejal je, da ga s Slovenijo vežejo najlepši spomini. Z dr. Korošcem je sodeloval že leta 1918. Svojo poslanico, ki jo je prinesel »Slovenec« je končal z besedami: »želja Slovencev, da tudi njihova pokrajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v novo preurejeni naši domovini, je popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno.« Dr. Korošec pa je v novoletni številki »Slovenca« izrazil trojno skrb za nastopajoče leto; komuniste, svobodne zidarje in tujce. Komunisti, to so notranji sovražniki, proti katerim b] se bilo treba boriti z večjo odlonosčtjo in z manj obzirnosti. Svobodni zidarji pa so črni krti, pred katerimi se je treba varovati. Posebno pa je treba pazti na tujce, ki jih je nebroj po vlakih, hoteLh in gostilnah. „Siovencc“, 6. jan. 1940 PRAVI OBRAZ »EDINOSTI«. V Mariboru izhaja tednik »Edinost«, ki se dela na vso moč nepristranski list, ki pa vendar le ne more skriti svoje prave dlake. Od vsega početka namreč ljubim-kuje s strujo, ki je zadnje čase Slovence osrečila z Zvezo delovnega ljudstva Slo-ven je. Svojo moč m pomoč pa skušajo dobiti od močnejših sil v Zagrebu. V prvi številki letošnjega leta je ta »nepristranska list napisal skoro eno celo stran, kaj so politiki in državniki po svetu in pri nas za novo leto voščil. Toda, medtem ko je na dolgo In široko poročal, kaj je Hrvatom povedal dr. Maček, ni list niti z besedico omenil važne novoletne izjave slovenskega voditelja dr. Korošca. A11 je mar »Ed nost« na dr. Korošca zaradi tega huda, ker je v svoji izjavi povedal nekaj resničnih besed o komunistih, frama-zonih In nadležnih tujcih? Ta »nestran-ftarsk « Ust tudi z besedo ni omenil Cvet-kovičevega novoletnega voščila Slovencem, katerim je napovedal za leto 1940 avtonomijo. A11 tej gospodi tudi to ni prav? Vsekakor je ta list s tem, kar je povedal, še bolj pa s tem kar je zamolčal, še bolj odkril svoj pravi obraz. jetja in grabijo milijone na račun našh Zagorcev, ki so gladni. To je naš program, ki ga bomo izvedli do kraja.. Širom po naši domovini sem spoznal ubrano voljo naroda. Videl sem, da je hrvatski narod danes strnjen zoper notranje in zunanje neprijatelje.« Narodu, ki si tako zgledno sam pomaga, bo tudi sam Bog pomagal, dostavljamo mi. Počkov. Pereče kmetsko vprašanje Načrt novega votivnega reda »Slovenec« poroča, da se je vlada 4. januarja bavila z novim načrtom voliv-nega reda. ki bo, tako sodi »Slovenec« skoro gotovo postal zakon. Prinašamo nekaj zanimivejših izvlečkov iz tega vo-livnega reda. ^ Volitve v narodno skupščino se vršijo s svobodnim, splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Skupščina se mora vsako leto 20. oktobra sestati na redno zasedanje, v izjemnih primerih tudi drugače. Volitve se vršijo po volivnih okrožjih z državno listo. Država se razdeli na 55 okrožij, Slovenija je razdeljena na 6 okrožij: 1. Ljubljana, 2. Ljubljana mesto, 3. Maribor 4. Murska Sobota, 5. Celje. 6. Novo mesto. Poslanci se bodo volili na vsakih 50.000 prebivalcev. Če bo višek večji od 30.000 se voli še en poslanec. Volivno pravico ima vsak moški državljan, ki ie izpolnil 21 leto. Pasivno volavno pravico pa dobi s 30 letom, Glasovanje se vrši s krogljicami. Državna lista bo vložena nri kasacijskem sodišču v Beogradu ter bo potrjena, če je v najmanj 15 okrožjih okrožna lista. Na državni listi je poleg nosilca še 49 kandidatov. Število glasov, ki jih dobi kaka lista se deli z 1, 2, 3. itd. in končno s številom poslancev v istem okrožju. Zelo stroge so kazni zoper volivno zlorabo. Med drugim bo obsojen z enoletnim zaporom vsak, ki bi z nasiljem ali grožnjo komu preprečil uporabo njegove volivne pravice. Kdor volivcu da ali obljubi kako darilo ali mu ponudi mesto v zasebni ali javni službi, da bi ga s tem navedel, da podpiše ali ne podpiše kandidatne liste, ali oa da tak podpis prekliče, ali da za tako listo glasuje ali ne, bo kaznovan z zaporom 6 mesecev do dveh let. Policisti ali finančni organi, ki bi spremljali kandidata in zanj agitirali ali za kako kandidatno listo agitirali, bodo kaznovani z zaoorom najmanj 6 mescev in izgubo službe. Policijski uradniki in častniki v aktivni službi, ki bi predlagali kandidate za narodne poslance ali na kak drug način vplivali na sestavo kandidatnih list. bodo kaznovani z zaporno kaznijo do enega leta ali pa tudi z zigubo službe in čina. Strnjenost hrvatskega naroda Dr. Juraj Krnjevič med svojimi v Splitu Mnogo vidnih in še več nevidnih sil je neprestano na vražjem delu, da bi oslabili ali celo uničili veliki hrvatski sporazum od 26. avgusta 1939. z najrazličnejšimi, pa tudi najogabnejšimi raz diralnimi sredstvi. Zavedni hrvatski narod je o teh spletkah poučen in jim ne naseda. Vseh narodnih manifestacij se slej ko prej radostno udeležuje in jim daje obeležje čiste hrvatske duševnosti in dobre politične vzgoje. To se je pokazalo i na nedavnem velikem shodu nSS v splitskem hrvatskem gledališču ob ^ ogromni udeležbi zedinjenega in složnega hrvatskega ljudstva. Tu ie govoril ognjevit govor tudi glavni tajnik HbS dr. Juraj Krnjevič iz Zagreba, ki ;e med mnogim drugim oo »Hrvatskem Dnevniku« od 5. t. m. povedal sledeče: »Bolj ko so nas pritiskali, bolj ponos- no smo dvigali glave. Ne zanašajmo se, da so tegobe minile! Ne mislimo, da moremo prekrižanih rok mirno čakati, da nam pridejo pečenice! Ne, naše osvo-bojenje pada v jako težko dobo... Moramo biti oprezni in še kako budni, da bomo mogli te težke čase preživeti in izgraditi svojo.domovino tako. kakor ie to nam vsem na srcu in kakor to nepreklicno hočemo .,. Samo sloga vseh narodnih delov ie rešitev in poroštvo za ohranitev svobode..,. Z osvobojenjem je prišla istočasno velika preizkušnja za nas. Naenkrat smo postavljeni pred iako težek izpit politične zrelosti. Jasno je, kaj mi hočemo. Mi hočemo tisto, kar je v naših srcih in v naš!h čustvih. Nečemo, da se eni mučijo, a drugi gosposki živijo. Nečemo. da nekolfčina Hudi grabi milijone. Nečemo, da tujci gradijo pod- Glavni dohodek dobi naš kmet od živine. V sedanjih napetih mednarodnih razmerah pa je zastal izvoz živine v inozemstvo. Posledica tega je, da so nekaterim vrstam živine cene celo padle. Teleta so bila n. pr. prej po 5—5 dinarjev kilogram, sedaj pa po 4—5 dinarjev kg. Splošno so cene živini ostale kakor prej, | le pitanim svinjam so se cene nekoliko | zvišale. Najhujše je to, da se je blago, ki iga kmet kupuje podražilo za približno 20 do 30%, cene živini pa so ostale iste, ali pa so celo padle. Sicer so se cene žitu, krompirju in nekaterim drugim pridelkom zvišale, toda nima naš kmet naprodaj, ker celo kruh kupuje. Drugi vzrok sedanjim kmetskim težavam je slaba letina. Bila je dolgotrajna suša in zrastio je malo krme ter nekaterih drugih pridelkov. Sedaj primanjkuje krme, zato ji raste cena. Cena senu ie bila druga leta 30—40 din za stot (100 kg) a sedaj stane še slama več, — seno stane sedaj 80—120 din stot. Radi tako visoke cene krmi je marsikateri kmet primoran prodati živino in zato ji pada cena. Kmet mora drago kupovati krmo in poceni prodajati živino in tako je dvakrat prizadet. Ko kupuje v trgovini blago pa tretjič. Ker je živina glavni dohodek našemu kmetu je potrebno, da se cena živini zviša, cena tovarniškim izdelkom pa zniža. Gospodarska sloga je na Hrvaškem pod-vzela akcijo, da bo z zadružnim organiziranim nakupom živine izključila posredovalce, a z organizirano prodajo doma in v inozemstvu dvignila cene živini. Tudi pri nas bo treba nekaj ukreniti, da se iz-bolišajo cene živini, saj je v korist države če dobimo več za kmetijske pridelke. Sicer bo prišlo do še večjega obubožania kmetijskega ljudstva ter do nezadovoljstva, kar pa ni v interesu naše skupnosti. Dosti se seveda v sedanjih razmerah ne more urediti, vendar pa se lahko precej pomore, ker ljuaie že težko čakajo, da se jim stvarno poboljša položaj. A. Sa. SLIKA IZ BESARABIJE. »Iz »Slovenije« posnemamo: »Neue Ztircher Zeitung« prinaša dopis iz Kiši-neva, nekdanje rimske Cetatee Albe, ki je kot glavno mesto Besarabije te dni sto pil močno v ospredje. Ruski značaj mesta je nedvomen, kljub vsem poskusom ro-inunizacije. Poleg 20.000 Rusov živi v Ki-šinevu komaj 2000 Romunov, Dolgo časa so bili ruski časniki in javna raba ruščine sploh prepovedani. Kar na lepem ss je moralo na cesti, v trgovinah in gostilnah govoriti samo 8e romunski. Dragocene ruske knjižnice so bile uničene. Izobra-ženstvo, mnogi učitelji, prejSnj! častniki so se morali preživljati s težkim delom, in mlado pokoljenje, ki mu niso dali Romuni priložnosti za delo, je nagibalo k slovanskim rojakom izza meje. Vojaki so slabo preskrbljeni: čaj in kruh za zajtrk, opoldne in zvečer vodena juha in nekaj kuhanega mesa. Plača na mesec 15 lejev (okoli 5 dinarjev), ki pa je vojak dejansko nikoli ne prejme. Zaradi malotnih pregreškov pretepajo In brcajo vojake. ‘ Plačevanje kmetskih dolgov nazaduje. Po izkazu Agrarne banke je bilo do pred enim mesecem plačanih vsega skupaj na račun kmetskih dolgov 327,6 milijonov dinarjev, in to leta 1937. 143,5, leta 1938, 130.4, in leta 1939. do 2, decembra le 53.7 milijonov dinarjev.. Od lanskega dela odpade na Slovenijo 15.94 milijonov dinarjev. 7 dni domačih vesti * Nj. Vel. kraljica Marija je slavila svoj rojstni dan. Pri tej priložnosti so pri nesli vsi jugoslovanski listi tople članice o kraljičini dobrosrčnosti, posebno pa o veliki skrbi, ki jo ima kraljica za vzgojo našega mladega kralja Petra. * Dr. Maček je želel pravoslavnim Srbom srečne božične praznike. V svoji izjavi je poudaril Domen sporazuma, ki je privedel do trajnega miru med Srbi in Hrvati. * Naša pomorske družbe se pritožu jejo, da naši mornarji odklanjajo izvrše vanje službe na ladjah, ki plujejo severno od Španije. D V Mehiki prirejajo bikoborbe v korist pomoči Fincem. D Norveška je v sedaji vojni izgubila 24 ladij, ker so se zadele ob mine. 99 norveških mornarjev je izgubilo življenje. * Dr. Maček je izročil kneginji Olgi. k; je predsednica zimske pomoči 50.000 din kot svoj prispevek. * Glasilo jugoslovanske muslimanske organizacije »Pravda« v Sarajevu je pjenehalo izhaiati. * Eden največjih političnih procesov v Jugoslaviji se bo vršil v začetku februarja v Zagrebu. Obtožena sta policijski agent in konfident Branko Zvverger in Ljubomir Beloševič, da sta sodelovala pri umoru prof. dr. Milana šuflaja, * SKAD »Zarja« je bilo črtano iz pomožnih sil Katoliške akcije. * Nove prostore išče poštna uprava za glavno pošto v Ljubljani. V poštev prihajajo prostori v bližini sedanje glavne pošte blizu nebotičnika. Kakor stvari danes stoje, je malo verjetno, da bo •kdo ponudil primnerne prostore pošti v najem, * Produkcija boksita v Dalmaciji je vsled vojnih dogodokov padla na polovico. Prejšnja leta je znašala produkcija do 400.000 ton na leto, sedaj niti 200.000 ton. Zato se je tudi število zaposlenega delavstva silno skrčilo. * Na avtobusni progi Maribor—Ptuj so začeli voziti vozovi Mestnih podjetij. ker je prestala koncesija dosedanjemu podjetniku Liningerju. Vozovi odhajajo izpred avtobusnega perona. Vozne cene so se nekoliko znižale in uvedle so se povratne karte. * San Josejev kapar, ta največji škodljivec sadnega drevja, se je jel poživljati že tudi na ozemlju mestne občine mariborske. Banska uprava je odredila, da se imaio sestaviti seznami vseh sadjarjev s točno navedbo robinskih. premoženjskih in pridobitvenih razmer. Te sezname imajo sestaviti občine in slu žijo za boj proti kaparju. * Umrl Je dekan Anton Skubic v Ribnici na Dolenjskem, kjer je žuonikoval nad 25 let. Dosegel je starost skoraj 64 let. Bil je tudi poslanec oblastne skup ščine liubljanske. * V Šoštanju je umrl tamošnjl odvetnik dr. Fran Mayer, ki je bil več let župan tega mesta. Po njegovi zaslugi je dobil Šoštanj vodovod. * Ogromno množino plodne zemlje sta Dri poslednji povodnji odnesli Drava in Mura. Računa:o, da sta odplovili ka-'kih_ 200 juter dobre zemlje. Iz tega se vidi, kako skrajno je že potrebno, da se ti dve reki regulirata, da ne napravita še večje škode, ki že doslej gre na mnogo milijonov dinarjev. * Premet z motornimi vozili bodo, kakur poročajo iz Beograda, v kratkem nekoliko olajšali, zlasti kar se tiče tovornih avtomobilov. Poslej ne bo smel noben avto porabiti na teden več kot 30 litrov bencina. * Uradni tečaji za januar. Finančno ministrstvo je določilo za tekoči mesec januar tele uradne tečaje za inozemska plačilna sredstva: napoleondor 350, zlati turški funt 398.30, angleški funt 216, ameriški dolar 55, kanadski dolar 54.80, nemška marka 14.80, belga 9.15, pčngo 8.70, brazilski milreis 2.85. urugvajski pezo 18.60, čilenski pezo 1.25, argentinski pezo 12.40, egipčanski funt 216, palestinski funt 215, turški papirnati funt 34, 100 francoskih frankov 123, 100 švicarskih frankov 1233. 100 lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2920, 100 levov 45.50, 100 lejev 30, 100 drahem 40. 100 danskih kron 1105, 100 švedskih kron 1270, 100 norveških kron 1245. 100 pe-zet 430, 100 čeških kron 150.50, 100 finskih mark 108, 100 latov 740 in 100 iranskih rialov 100 dinarjev. Prepir okoli prostozidarjev Odgovor Velike lože — »»Slovenčevi** očitki Citateljem »Edinosti« je znana dr. Ko roščeva novoletna izjava o prostozidarjih. saj jo je »Edinost« v zadnji pa tudi današnji številki v izvlečku prinesla. Velika loža »Jugoslavija« je na to izjavo odgovorila v beograjski »Politiki«, z izjavo, ki so jo ponatisnile »Novosti« in v izvlečku tudi »Jutro«. V tem odgovoru pravijo prostozidarji. da_ ne odgovarjajo duhovniku dr. Korošcu ampak državniku dr. Korošcu, ki je kot notranji minister imel priliko, da se je s prostozidarji seznanil, saj leži pre pis Konstitucije Velike lože v arhivu notranjega ministrstva. Nadalje navaja odgovor Velike lože nekaj momentov iz zgodovine lože ter omenja nekaj znamenitih pripadnikov te lože. Med drugimi tudi ameriškega predsednika Roosevelta, ki je prav v zadnjem času prožil svojo roko današnjemu papežu Piju XII. V obrambo navajajo tudi tri točke njihove konstitucije. V »Slovencu« je potem izšel oster odgovor, ki kritizira predvsem dejstvo, da odgovor ni podpisan. Dalie imenuje Kon stitucijo Velike lože sladkano limonado, v kateri se z lepimi frazami prikrivajo pravi cilji, o katerih lahko sodimo samo po dejanjih v svetovni zgodovini. Pri tem pa je treba izvzeti, meni »Slovenec«, angleško in ameriško prostozidarstvo. Po »Slovenčevih« informacijah je »končni cilj svobodnega zidarstva svetovna republika in svetovna vera. Zato morajo izginiti vse monarhistične države in vse verske koncesije. Iz tega je razvidno, zakaj še nobeno zidarstvo v Evropi še ni obsodilo boljševizma, čeravno ta mori v strahotnih masah, odvzema človeku vsako svobodo in dostojanstvo ter širi samo bedo in siromaštvo.« Najhujši pa je »Slovenčev« očitek, da ie »svobodno zidarstvo organiziralo in omogočilo kraljev umor. Blagopokojni kralj ni hotel slediti zunanji politiki kontinentalnega svobodnega zidarstva, nred vsem z ozirom na Rusijo, zato je moral umreti.«. Zanimivo bo, če in kaj bodo tudi na te očitke prostozidarji odgovorili. * Dr. Koroščeva novoletna poslanica je našla tudi v hrvatskih listih svoj odziv. »Zagrebački list« in posebno »Hrvatska straža« sta se postavila za dr. Korošca. »Zagrebački list« očita masonom, da so bili glavna opora diktatur in lažnega »ju-goslovenstva«. Velika loža »Jugoslavija« vprašuje dr. Korošca, zakaj ni nič ukrenil zoper masone, ko je bil notranji minister in celo predsednik vlade . . . Dr. Koiošec je bit trikrat nadzorna oblast nad vsemi društvi. V stvari je dokaz, da so masoni takrat bili tako močni, da jim niti en notranji minister nič ni mogel. Kajpada nas delovanje dr. Korošca nič ne briga, toda briga nas, da so se znova začele oživljati in krepiti skrivne sile, ki so doslej vedno delovale zoper interese najširših hrvatskih ljudskih slojev ter tudi zdaj otežujejo položaj v državi (cit. po »Slovencu«), Kakor je videti, ti očitki na prostozidarje še daleč niso tako strašni kakor »Slovenčevi«, čeprav jim tudi ta hrvatski list gotovo ni naklonjen. Dočim je teža članka v »Zagrabačkem listu« na političnem področju, »Hrvatska straža« obravnava bolj versko stran tega spora in se posebno obrača proti trditvi, da je stališče dr. Korošca opredeljeno radi njegovega stanu. »Kdor ve, kako pre vidno in modro postopa cerkev pri obsodbah tudi manj razširjenih organizacij kakor pa je prostozidarstvo, ta bo tudi vedel, da tisti, ki te cerkvene obsodbe sprejema, prav v ničemer ne dela zoper pamet« (cit. po »Slovencu«), Zdi se, da bo postala ta »pravda« še prav zanimiva. 7 dni po D V Benetkah sta se sestala italijanski zunanji minister grof Ciano in madžarski zunanji minister grof Czaky. Njun razgovor se ie sukal v glavnem okoli položaja, ki je nastal v Evropi radi vojne Ln ruske soseščine na Karpatih. Madžarski in italijanski odonošaji do Nemčije so po uradnih poročilih ostali nespremenjeni in so vsi nasprotni glasovi brez podlage. Tudi do Jugoslavije gojita obe državi iskreno prijateljstvo. Odnošaji med Madžarsko in Romunijo pa bi se mogli še izboljšati. Kar se tiče sovjetske Rusije, ima sedaj Madžarska z njo normalne odnovšaje, tudi Italija nima do nje nikakih napaadlnih namenov, zatrjuje uradno poročlo, pač pa bi se obe državi odločno uprli vsakemu prodiranju boljševizma v jugovzhodno Evropo. a V zvezi z beneškim sestakom so se po nekaterih listih razširile vesti o morebitni reviziji mej med Madžarsko in Romunijo. Po teh poročilih bi bila baje Romunija pripravljena, da po vojni vrne Madžarski nekaj obmejnih krajev, v ka terih imajo Madžari večino. iRomunski zunanji minister Gafencu bi po teh poročilih kmalu obiskal Rim, kjer bi prišlo do sporazuma. Vse te vesti pa se nikjer ne potrjujejo. Drugi listi celo poudarjajo. da Romunija ne bo pristala na ni-kako revizijo ter navajajo v potrdilo znane odločne besede romunskega kralja Karola. D Zunanji ministri balkanske zveze se bodo zbrali 2. februarja na važno konfe-reco, na kateri bodo baje razpravljali o organizac ji evropskega jugovzhoda na podlagi italijansko-madžarskih razgovorov v Benetkah. Nekateri listi sodijo, da stojimo tik pred zvezo Ital je, Jugoslavije Madžarske in Romunije. Tej zvezi bi se' morda pridružili tudi ostali dve članici Balkanske zveze, namreč Grčija in Turčija. Turški državni podtajnik zu zunanje zadeve, Menemedžoglu, ki se je mudil v Parizu in Londonu, prispe v najkrajšem casu v Sofijo ter bo po mnenju teh časopisov posredoval med državami Balkanske zveze in Bolgarijo. Morda bo tudi Bolgarija k tej zvezi po italijanskem načrtu pristopila. □ Predsednik Roosevelt je Imel pri otvoritvi ameriškega kongresa velik govor, v katerem je jasno opredelil stališče USA v tej vojni. Ostro je obsodil diktatorske sisteme in naglasil ameriško voljo po miru. Vendar pa Američanom ne bi bilo vse eno, če bi v tej vojni zmagal sistem, ki bi z vojaško sll0 skušal vsiliti drug m svoj nazor o svetu. Nadalie je zahteval od kongresa, da odobri 440 milijard za narodno obrambo. Za kritje pove čanih izdatkov so določeni novi davki. V državnem proračunu je še vedno za dve mikiardi primanikljaja. D »Leto 1940 bo usodno«, le dejal Chamberlain v svoiem velikem govoru v londonski mestni hiši. Orisal ie potek voj nih operacij in ugotovil, da je samo na morju vojna v popolnem razmahu. Vendar ie tam Velika Britaniia izgubila komaj 1% svojih ladij. Govoril je še o usodi Poljske in češke ter zagotovil Fincem vso pomoč. Napovedal je, aa bo ostalo sodelovanje Francije in Anglije tudi po vojni čim tesnejše ter da bo za zgled drugim narodom, čeprav je prav gotovo, da bo moral angleški narod pretrpeti še veliko žrtev, gleda Chamberlain z zaupanjem v bodočnost. a Angleški vojni minister Hoare Be-Hsha in minister za propagando Mac Milian sta odstopila. Za vojnega ministra je bil imenovan dosedaji trgovski minister Oliver Stanley, trgovski minister je postal sir Andrews Duncan, propagandno ministrstvo, oziroma ministrstvo za informacije pa je prevzel sir John Reith. Tudi admiral Usburne, ki je bil v vojnem ministrstvu predstojnik cenzure je odstopil. Vse te izpremembe so vzbudile nemalo zanimanje. Povsod ugibajo o vzrokih, ki jih pa ne morejo pogoditi. Hoare Belisha in Chamberlain trdita, da med njima ni bilo nikakih načelnih nasprotij. Verjetno je. da se bodo okoliščine teh skrivnostnih izprememb kmalu pojasnile, saj odstop vojnega ministra sredi vojne ne more biti brez pomena. □ Po vesteh iz Londona je moral angleški vojni minister odstopiti radi nesoglasij glede pošiljanja angleških čet v Francijo. Francija je sicer v začetku mobilizirala več mož, kakor je bilo potrebno, pa bi jih sedaj rada poslala domov na delo posebno v tovarne in jih nadomestila z Angleži. Angleške rezerve pa naj bi po mnenju nekaterih konservativnih angleških krogov ostale v Angliji. Francoski generalni štab pa vztraja, da pridejo te rezerve v Francijo, ker je v na* krajšem času pričakovati velik pritisk ni fronti, ki mu Francozi sami ne bi bili kos. Poleg tega pa je tu še vprašanje letalstva. Angleži imajo svoje letalstvo podrejeno trem edinicam: Angleški obrambi, francoski in pa pomorski. Nemci pa imajo vse svoje letalstvo združeno. Zato je po mnenju teh krogov nemško letalstvo udarnejše. D O vzrokih Hoare Belishajevega odstopa se še vedno ugiblje. Ruska uradna agencija TASS je izrekla domnevo, da so bivšega vojnega ministra odpustih, ker je hotel armado demokratizirati in ker se je branil pošiljati vojni material na Finsko. (Mariborer Zeitung«) □ Odstopivši vojni minister Hoare Bs-lisha bo, ^ kakor napovedujejo časopisi, dal na seji angleškega parlamenta izjavo o svojem odstopu. Seja se bo vršila 16. t. m. □ Italijanski generalni konzul je v Berlinu protestiral proti zapori italjan-skega vojnega materiala, ki ga Nemci ne pustijo jireko svojega ozemlji na Finsko. n 185.365 Nemcev v Južni Tiro'skl je glasovalo za Nemčijo. V Italiji so pustili premoženje, ki se ceni na 7—8 milijard lir. To premoženje se vpiše v dobro Nemčiji. D Avstrijski emigrantski odbor v Parizu bo dobil do neke meje pravice vlade. D Za Izselitev Nemcev z Balkana ie dovolila nemška vlada prvi kredit v zn°sku 100 milijonov mark. Umetno kavo in smetano je baie oričel izdp'ovati nemški kemični institut I. G. Farben. n Češkim vlsokošolcem je po zatvo-ritvi čeških univerz Protektoratska vlada prepovedala tudi vpis v nemške univerze. D Vse cerkvene umetnine na Poljskem naj se zaplenijo in prepeljejo v Nemčijo je ukazal generalni guverner poljskega ozemlja. D Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdienci bavarskega princa Ruprechta, S tem v zvezi so se razširile vesti o namenih zaveznikov, da bi po vojni osvali posebno katoliško državo pod žezlom bivše bavarske dinastije. O Sovjetske čete bodo po nekaterih poročilih opustile napade do pomlad5, ker je redna preskrba zelo otežkočena. Avala poroča, da sovjetski generalni štab priznava umik sovjetskih čet pri Suomissal-m'ju za nekaj kilometrov. □ V Anatoliji je prišlo do novih potres nih sunkov, ki pa niso zahtevali nikakih človeškh žrtev. Geologi sodijo, da se zem lja še dolgo ne bo pomirila. □ Prve britanske kolonialne čete so prispele v Francijo. Njihov prihod smatrajo kot dokaz imperialne solidarnosti Velike Britanije in Francije. □ 20-ltenico Versailleskega miru so »slavili« na frontah. Nemci očitajo Angležem in Francozom, da so bile v tem miru kali današnje vojne. □ V Španiji hočejo ustanoviti letalsko industrijo, ki bi Španijo zalagala z letali. □ Nemški veliki admiral Raeder je imel v Kielu pred delavci ladjedelnic govor, v katerem je poudaril, da je nemška vojska že danes močnejša od sovražne ter da je nemška zmaga že danes brez vsakega dvema. □ »Madžarska ne sme postati druga Finska!«, je izjavil grof Ciano. a Kitajci poročajo o veliki zmag; nad japonskimi četami v okolici Čapjceja, kjer so uničili 3000 mož. ° Med Japonsko in kitajsko Japoncem prijazno vlado, ki jo vodi VanfcČingvej bo baje prišlo do pogodbe. Pravijo, da nameravajo povabiti tudi Čangkajšeka. ki bi se s tem odpovedal zvezi s sovjetsko Rusijo. ° Ali bodo ostale sknndinavske države nevtralne? »Daily Telegraph« poroča, da je že prišlo do načelnega sporazuma med Anglijo in skandinavskimi državami za aktivno pomoč Finski. Predvsem bi dovolili prevoz angelskega materiala preko svoiega ozemlja. Nekateri listi sodijo, da bi to razširilo vojno tudi na skandinavske dežele in Rusijo ter Nemčijo še bolj zbližalo. Brezmesni dnevi na Madžarskem. Mad žarska vlada je izdala ukaz, da ne smejo državljani uživati dva dni v tednu mesa, to je v ponedeljek in petek. GRČIJA BREZ BOŽIČNIH DREVES. V Grčiji so bili letos brez bož'čnih dreves. Vlada je strogo prepovedala sečnjo mladih jelk in smrek, ker se s tem uničuje narodno oremoženie. Druga leta so posekali po 150.000 jelk za božič, letos na so določene stroge k^zni za tiste, ki iih zasačMo nri delu. TaV«»a zFkovca čaka zapor do pol leta, ali pa občutna globa. SODOBNI OBRAZI Katoliški general n Maxime Weygand, vrhovni poveljnik Med štirimi • o morji Vojna na bližnjem vzhodu? Iz poljsko-nemškega konflikta je nastala sedaj že prava evropska vojn3. Milijonske armade evropskih velesil si stoje nasproti in bodo morda že v tej pomladi pričele krvavi ples. kakršnega Evropa še ni videla. Vedno več bojišč je v Evropi in zdi se celo, da se bodo fronte razširile čez ves Skandinavski polotok, kajti iz Berlina prihajajo vesti, da bi Nemčija mo rebiti smatrala pomoč Finski preko Norveške in švedske kot kršitev nevtralnosti. Angleški listi »News Chronicle«, »Daliy Express« in »Manchester Guardian« pišejo o možnosti razširitve vojne proti Rusiji in se preprirajo o koristih in škodah, ki bi jih taka razširitev fronte prinesla Veliki Britaniji. Dočim sod:jo nekateri (»Manchester Guardian«), da je pomoč Finski nujna, ker bi z javno pomočjo v četah postal položaj v Evropi jasnejši, ker bi se s tem Rusija še bolj naslonila na francoske vojske v Siriji, je danes že 73 Nemčijo, men;jo drugi (posebno »News let star mož. Ze pred leti je stopil kot j Chronicle«), da bi s tem nastala na bVi-generalni inšpektor francoske armade v i njern vzhodu velika voina nevarnost, ki pokoj, toda današnja vojna ga je zopet poklicala v aktivno službo. Weygand, ki si je pridobil med evropskimi vladajočimi krogi veliko slavo kot mojster »čudeža ob Visli«, ko je ustavil ruski naval v Evropo, po rodu ni Francoz j Kaspijskim''morjem'7eMndŠjsk!m oceanom ampak Belgijec. Pešadijsko vojno šolo v | je jgralo v zgodovini že od nekdaj, jako bi utegnila spraviti Veliko Britanijo v neprijeten položaj večfrontne borbe. Ozemlje med štirimi morji, med vzhodnim Sredozemskim, črnim in St. Cyru je obiskoval kot inozemec »a litre etranger«, vendar je imel sijajno vojaško kariero. Maršal Jeofre ga je po bit- ki ^ šefa in tani je ostal vso vojno kot Focho-vay»desna roka«, kakor ga je ta rad imenoval. S Fochom ga je družil goreč katolicizem, saj sta oba generala vsako jutro prisostvovala maši. Po vojni se je udej-voval, kakor že omenjeno, na Poljskem, vazno vlogo. V starem veku so nastale tu velike države z velikimi kulturnimi vrednotami, v novejšem in najnoveišem času pn A.arm dodelil Fochu kot štabega J pa se je tu razvila med velesilami nai-» m tam ,» ostrejša borba za nafto, ki je je tu menda največ na svetu, ter boi za suhozemno pot v Ind jo. Kakor ob Bosporu so trčili v teh deželah interesi Velike Britanije in carske Rusije ostro drug ob drugega, dokler se obe imperialistični velesili tik kjer pa baje ni dobil posebno dobrega pred svetovno vojno’ nista radi turške mnenja o poljski in ruski vojski, še da nes njegove zasluge za tedanjo poljsko zmago niso do konca ocenjene. Weygand svojega katoliškega prepričanja nikoli ni skrival in vsa francoska desnica je videla v njem svojega vojaškega voaitelja, levica pa mu je očitala, opredelitve nekoliko pomirili. Sedem držav oz roma dezH je stisnjen:h na ta prostor: Turčija, Francoska mandatna pokrajina Sirija z Libanonom, angleška nan datna nokrajina Palestina. Iran (Perzija). Irak (Mezopotamija'', Afghanistan in angleški Beludžistan. Na severu od feh dc ne vihre in ni nemogoče, da bi to ozemlje postalo glavno boiišče, kaiti tisti, ki bi tu zmagal, bi odločil tudi evropsko vojno. Nafta na obeh straneh. če bi bili to Rusi, bi se mogli polasl;ti angleških izvorov nafte v Mosulu (Irak; da ima politične ambicije in da fe nare- j žel, ki so danes pod večjim ali manjšim dil iz saintcyrske vojaške šole pravo ro- j vplivom Velike Britanije ali Francije pa jalistično katoliško trdnjavo. Zdi se, da so sovjetske pokrajine: Gruz‘nsko, Aser-s<5 ti očitki poleg vojaških pravi!, ki ne bejdžan, Turkmenija, Uzbekiia, Tadžikija dovoljujejo, da postane nekdo, ki še ni in še boli proti vshodu Kirgizija. Vse te bil poveljnik armade, maršal, preprečili države bi v primeru rusko-angleškega weygandovo imenovanje za maršala. — spopada nosile najbrž najtežje breme voj Med Weygandovimi nasprotniki je naj-1-- -**— •- -• ------------------------------ znamenitejši Herriot, ki je znal izkoristiti Weygandovo vlado v Siriji in je proti njemu ostro nastopil. : Tedaj pač ni nihče vedel, da bo to Wey gandu še kedaj tako zelo koristilo, kajti ne moremo si misliti boljše predpriprave za današnjo odgovorno službo, kakor prav dobo, ko se je s Sirijo in tamkajšnjimi prilikami kot generalni guverner do-1 dobra seznanil. Tudi njegova znana neizprosna protiboljševiška usmerjenost ga za njegovo sedanjo službo dobro usposablja ... Zanimiva ie bila Wpvq;anr,ti oodeliena niego-va »erfania "'užba vrhovnega novelinika v S;riii, so č^sonisi nond^nli m<->?no«t. ter bi presekali suhozemno pot Angležev v indijo: Irak, Iran, Beludžistan. Pa tudi vdor angleških, oziroma od Angležev odvisnih čet v ozemlje med Batunom na črnem in Bakujem na Kaspijskem morju bi mogel odvzeti Rusom in njihovim zaveznikom vso nafto. Kakor znano so se za te pokrajine vršile tudi najostrejše borbe med belimi in rdečimi četami. Na turško-sovjetski meji je ofenziva vsaj v doglednem času malo verjetna. Gre za ozemlje, ki so ga pray sedaj opustošili potresi. To ozemlje je izredno visoko (ok. 3000 m nad morjem) !n brez cest. Zima je tu izredno stroga. Med svetovno vojno je znani turški general Enver poizkusil tu proti Rus'ji ofenzivo, pa^ je izgubil tu celo armado brez vsakršnega uspeha. Vse drugačen je položaj v Iranu, za katerega je bil boj med Rusijo in Veliko Britanjo vedno najhujši. Med svetovno vojno se je, kakor smo že napisali, ta boj za nekaj časa polegel, ker je prišlo do razdelitve interesnih sfer: sever naj bi dobili Rusi, jug pa Angleži. Po svetovni vojni pa se je Iran naslonil bolj na sovjete ter skušal s tem odtehtati angleške težnje po podreditvi. Iranci so bili pač mnenja, da so j;m sovjet’, ki so delali samo ideološko propagando manj nevarni kakor Angleži, ki so imeli armado in denar. Poleg tega pa je Iran v sredini rad? puščav in gorovja skoro neprehoden ter je naprednejši iranski sever bil tedaj popolnoma odvisen od ruskih luk na Kaspijskem morju, saj za 'ransko blago, za iran sko nafto in bombaž ter za t;soč drugih predme*ov, ki jih Iran izvaža ni bilo druge poti v svet..Iran s:cer ni posebno 'zelika država (1.643.558 kv. km — kak’h 6 Jugoslaviji- 15 milijonov orebiv.) a ima izredno bogat izvoz (ok. 7 milHard d;n). Ko se je ta izvoz leta 1926 r?di ruskega embnrga zataknil, se je iranska zunanja politika izpremenila. Transiranska železnea. Riza šah Pahlevi se je tedaj odločil za držen načrt: zvezati je treba sever z jugom po železnici. Toda nihče mu ni dal kredi'.ov. Sovjeti so vedeli, da je bilo to podjetje naperjeno proti njim, Angleži pa na taki železnici povprek, mesto po dolgem niso imeli nikakega interesa, bali so se celo, da bi mogla ta železnica kedaj služiti za sovjetske vojske, ki bi jim Iranci ne mogli nuditi dovolj odpora. Toda Iranci so se odločili, da storijo vse, kar je mogoče, da se osamosvojijo. Država je proglasila čaj, sladkor in sol kot monopol in ko niti to ni zadostovalo, je segla celo po šahovem osebnem zakladu samo, da je plačala 50.000 delavcev, ki so delali tu celih deset let. (Izmed 45 tisoč Evropejcev je bilo tudi 1000 Jugoslovanov.) In železnica je stekla od Ben-der šaha na Kaspijskem morju do Ben-der šapura ob Perzijskem zalivu. Ta železnica, ki meri nič manj kakor 1300 km in teče preko 5600 m visokega Deina-venta in seveda skozi glavno mesto Teheran, pa ni deželi le v ponos, ampak tvori danes radi rusko-angleške napetosti tudi veliko nevarnost za deželo. Iz vojaškega stališča je iransko-ruska meja zapadno od Kaspij skega morja po visokem Kara Dagu (Črne gore) sicer še precej zavarovana, toda Kasp jsko morje nudi ob iranski obali Rusom mnogo možnosti, da napadejo z morja. Prav tako je pot naravnost proti Beludžistanu, ki tvori nekaka vrata v Indijo, skoro nemogoča, ker so tam puščave, v katere še ni stopila človeška noga. Preko Irana bi se torej dalo priti samo v Irak in po tem v Sirijo, če bi pa hoteli Rusi korakati proti Ind'ji, bi se pač morali poslužiti poti preko šibkejšega Af-ghanistana, ki ima le 650.000 kv. km (2 Jugoslaviji) in 8 milijonov prebivalcev. Italijanski general Cabiati je objavil v zvezi s temi vprašanji veliko razpravo, v kateri razpravlja o vojaških predpostavkah morebitne vojne. Po njegovih podatkih je sovjetska Rusija že leta 1934 ustanovila v Turkmeniji popolnoma samostoj no vojsko, nezavisno od matične vojske. Ta armada bi štela dva vojna zbora n tri divizije. Po najnovejših vesteh, ki se sicer zanikavajo, šteje sovjetska armada tu že 40 divizij. Z zaledjem je zvezana la armada z več novimi železniškimi progami. Velika Britanija pa ima na meji proti Afghanistanu 9 divizij domačega pre bvalstva. Po Cabiatijevem mnenju ima Rusija možnost, da napade preko kitajskega Turkestana naravnost Indijo ter tako obide britanske utrdbe. Toda tudi Velika Britanija, oziroma Francija sta pripravljeni. Po sodbi turškega novinarja Omera Rize Dogrula v časopisu Tan je postala francoska Sirija prava militarizirana kolonija, v kateri se zbirajo miljonske armade pod vodstvom francoskega generala Weyganda. Ker so baje pokazali zadnji manevri v Egiptu, da se Egipt proti zapadu ne bi mogel bra niti, so poslali iz Indije sem nove čete, ki bodo pripravljene takoj pomagati, če bi bilo treba. Zanimiva je Dogrulova sodba, da je Weygandova vojaška naloga predvsem ofenzivnega, napadalnega značaja. (-'-i c p v-A-ipf 5 5vo’!mi ^ovraz- rrki Ir 1P?st«f nrav i?urt |*k»V l-^kor n-pH dv^s^Hm lo‘f. 1t> ;p m niar""/ <--'-^rotnik mladi in -c""b!ciozni TuhsčevskM? e* e m mmm c OMAN O Al AH DROBNE VESTI * Dvajsetletnico svojega obstoja je te dni slavila tvornica čevljev znamke »Karo« v Mariboru. Podjetni lastnik Drago Roglič je svoje podjetje imel prvotno v Krekovi ulici, pa ga je kmalu prenese) * na Koroško cesto. Po 15 letih pa so pro- ’ 1 stori postali pretesni in tvrdka se je pre- selila v Cankarjevo ulico, kjer si je uredila moderno obra‘ovališče, prodajaln co pa je namestila v Gosposki ulici. Na intimni slavnosti, kjer so vsi kot ena ve-* 20. Hrp.žba ko?”hov?ne v prodorih lika družina slavili pommbno obletn:co, l.uiivi-n-' -.ra vpit>ceima bo dne 22. ja- se je g. šef širokogrudno spomnil svoj:h nii^rin. B’a"o mi se nnšlie na n«!ov: delavcev in nameščencev. i"'*’’ 1 v»w»i»mc. ki bo * Za prMsediiJn ocdnižn5ce Kmetijske blago vnovčila po najboljših cenah. jv.-.. - 875 oseb man.i kakor pri prometnih ne družbe v Murski Soboti je bil te dni iz-1 srečah v istem času. voljen posestnik in mlinar Štefan Kuhar iz Puconcev. DROBIŽ IZ VELIKE BRITANIJE. Angleška pomorska trgov na kljub voj ni dobro uspeva. Britanski izvoz v novembru 1939 je dosegel vrednost 42 mil. 900.000 funtov napram 37, 400.000 funtom v novembru 1938. Torej za 5,500.000 več kakor v letu miru. Izgube Velike Britanije v prvih treh mesecih vojne niso bog ve kako občut-ne^ šteli so samo 2100 mrtvih, torej za Indija je nabrala do božiča 475.000 funtov (120 milijonov din) prostovoljnih prispevkov za pomoč Britaniji v vojni. Odmera hrane v Angliji. Minister za prehrano je izjavil, da bodo od 8. januarja naprej racionirali nakupi masla, slanine in sladkorja, februarja pa najbrž tudi meso. Vojna z letakL Ko so Še letela angleška letala nad Nemčijo in metala 'etake na nemško ljudstvo je baje nastal m^d ljudstvom dovtip, ki ga je vredno za beležiti, čeprav ni več povsem »aktualen«, ker so, kakor vse kaže s-letaško vojno« opustili. Nad morjem leta ameriško letalo. Kroži ob nemški obali, kar zagleda pod jasno morsko gladino nemško pod-monvco. že hoče eden od posadke vreči globinsko bombo, pa mu v zadnjem trenutku še preorečijo. Nekdo mora obleči notapljaško obleko in vzeti s seboj množico letakov ter jih razdeliti med posadko nodmornice. KAJ JE TORPEDO? Torpeda se od drugih izstrelkov razlikuje predvsem po tem, da se, čim zapusti cev, prične sam premikati. V njem se raz vija samostojna motorna sila, ki med vožnjo sama popravlja morebitne premaknitve od strelne smeri, sama urejuje tudi globino in se točno drži usmeritve, da torpedo tudi po 12 km zadene sovražno ladjo. V sprednjem delu svojega valjastega telesa ima 30 do 50 stotov raz strelivne snovi. Za razstrelivom je prostor s stisnjenim zrakom, ki žene ves mehanizem. Od množine stisnjenega zraka je odvisna s la, dolžina poti in hitrost vožnje. Ta stisnjeni zrak, ki doseže 150—200 kg na kubični meter, zapušča rezervo:r in pritiska na bat v valju motoria, ki žene vijak, ter uhaja potem v vodo. Najvišja storilnost tekega motorja je 400 konjskih sil. Mes*o komoasa ali krmarja imajo giroskop (vrtavko), Tržne cene Teletina 8—12, svinjina 11—13, izluščena 13 —14, salo 16—17, slanina 15—16 dinarjev za kilogram; piščanci 22—65 dinarjev za par, kokoši 22—32, race 20—28, gosi 45—50, purani 40—60 in kunci 8—20 dinarjev za komad; krompir 1.50—2 dinarja za kilogram ali 10—11 dinarjev za merico po 7 kilogramov, čebula 2.50—3.50, česen 8—10, kislo zelje 4, kisla repa 2 in hren 7—9 dinarjev za kilogram, zeljnate glave 0.50—3.50, repa 0.25— 0.50, ohrovt 0.50—3, zelena 0.50—3, koleraba 0.25—1, por 0.25—0.50 dinarjev za komad, karfijola 3—12 dinarjev za komad ali 8 dinarjev za kilogram, endivija 0.50—3 dinarjev za komad, dalmatinka 10 dinarjev za kilogram, radič 12 dinarjev za kilogram, motovilec in špinača 1, vrtno korenje 0.50—1 dinar za kupček, redkev 0.25—0.50 dinarjev za tcomad, peteršilj in majaron 0.50—1 dinar zo šopek; jabolka 3—6, hruške 4—6, suhe slive 6—iO, orehi celi 7—8 in luščeni 24—26 dinarjev za kilogram; limone 0.50—1 in oranže 1—3 dinarje za komad; mleko 2—2.50 in smetana 10—12.50 dinarjev za liter, maslo 30—36, čaj no maslo 40, kuhano maslo 32—36 in domači sir 8—10 dinarjev za kilogram, sveža jajca 1—1.75 dinarjev za komad; pšenica in L-roso 2, rž in ječmen 1.75, koruza 1.50—2, oves i, ajda 1.25, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 4.50 —5 in fižol 5—6 dinarjev za mer. * Kontrolo cen bo v kratkem uvedla vlada, ki hoče preprečiti nadaljnjo podražitev blaga. Naredba, ki bo izšla te dni, se nanaša na vse važnejše blago, v prvi vrsti pa na življenjske potrebščine. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Skiti n u Zahvaljujemo se našemu šefu gospodu DRAGU ROGLICU za vsa prelepa darila, ki nam jih je podaril ob dvajsetletnici obstoja podjetja. Obenem se mu zahvaljujemo za po-zvišanje plač ter mu želimo še mno-uspešnega delovanja! novno go let Nastavlienc! industrije čevliev „KARO“ MARIBOR Kotnik o datumu natisa Kolomonovega žegna, Baš o Serncih in Mušič o hišah v Pekrah. Pod zaglavjem »Slovstvo« so poročila o najvažnejših izdajah v sioven-sk znanstveni in za znanost važni literaturi. Tu poročajo Zvvitter, Bunc, Cukaia, Baš, Novak, Mravljak, Glaser, Glnnar, Trstenjak, Bohinc, Dornik, Kotnik, G!o-nar. A. D. in J. A. G. Zvezek zaključujejo Zapiski, Društveni glasnik in Vprašanja, številko sta uredila Franjo Baš in Janko Glaser. DOPISI KULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK Komedija o propadli aristokraciji, ki prav za prav ni propadla. Bernauer in Oesterrelcher: -Konto X" Veliki problemi se v tej komediji ne rešujejo. Tudi niso bogve kako povezani s slovensko sredino, zato tudi marsikak dovtip ne užge tako, kakor bi morda užgal recimo dunajsko publiko. Stvar je prav za prav enostavna: popolnoma propadli aristokratski družini, ki je tako rekoč povsem na kantu preti mesaljansa, zakon s človekom, ki je sicer dovolj bogat ,a se ne pretaka -po njegovih žilah modra kri. In prav ko ponosni starši preprečujejo to strašno sramoto, se izkaže, da bi si prav za prav morali oblizniti vseh deset prstov za bogatega zeta, ki je že ves čas izravnaval njihova pasiva iz lastnega žepa. In še preden se gledalec navadi na to propalo aristokracijo, se pričenjajo ti aristokrati avtorjema smiliti in avtorja si ne moreta kaj, da jim ne bi poslala nujno pomoč, pojavi se »deus ex machina« v osebi židovskega bankirja Zamorskega, čigar lumparija pride slučajno radi kratkovidnosti zetovega pisarniškega vodje na dan. Izkaže se. da ti aristokrati le niso tako revni. Zdi se, da so bili prav za prav revni samo tako dolgo in zato. da so se sprijaznili s to stanu neprimerno ženitvijo. Igra ne nudi igralcem nikakih velikih problemov ter so jo rešili tako kakor igra zahteva. Posebne simpatije občin stva je vzbudil Gorinškov Izidor Reis-nagel. Razen rahlega pretiravanja, ki ie bilo morda nekoliko operetno, je posta til s to vlogo res dovršen tip, ki zasluži kljub lahkotnemu obeležju vse priznanje. jad. Ma vlast 17. januarja priredi mariborska »Glasbena Matica« simfonični koncert pod vod stvom kapelnika Jiraneka. Izvajal se bo Kapelnik Jiranek Smetanov muzikalni ciklus »Ma vlast« (»Moja domovina«). Mfcd Smetanovimi kompozicijami si je poleg opere »Prodana nevesta« pridobila njegova simfonična skladba »Ma vlast«, v kateri je segel najgloblje v narodno zakladnico, po evropskih koncertnih dvoranah največ priznanja. Pesnitev je razdeljena na šest delov z naslovi: »Vltava«, »Višegrad«, »Sarka«, »Iz čeških logov in poljan«, »Tabor« in »Blanik«. V tej skladbi se zrcali vsa skladateljeva ljube- zen do domovine, ves plemeniti žar glasbenega velikana, ki je s tem delom ustva ril edinstveno epopjo čaške zgodovine, njenih junakov, pred vsem pa češke prirode, ki morda v nobenem delu čeških skladateljev ni zajeta tako sveže in tako kristalno jasno kakor prav v tej Smetanovi skladbi. Upati je, da bo mariborska javnost razumela pomen in umetniško vrednost te prireditve ter da bo v velikem številu pohitela na ta izredni glasbeni užitek. zbirko Miška Kranjca, nadarjenega slovenskega pisatelja . . . Izdaja Kranjčevih pripovedk je izredno posrečena. Slovenci imajo sploh razvito književnost, ki je prt nas poznana slabo ali pa sploh ne. Želeti je, da Zadruga nadaljuje delo, ki spo znava srbsko občinstvo s slovensko književnostjo, in da skoro izda še kakšno knjižico Cankarja, Kranjca, Seliškarja, Župančiča, Krefta i. dr.« PREJELI SMO: Kadar jočejo gosli Zgodba o glasbeni strasti, ki se deduje od očeta na sina ter postane za oba skoro usodna. V zadnjem trenutku se stvar zopet poravna. Morda vsebina, ki je posneta po čapkovem romanu ne bo vedno povsem prepričala, toda glasba (Dvorakova »Humorska«), posebno pa izvrstna igra čeških igralcev ter lepi naravni posnetki, ki smo jih pri slovanskih filmih že kar vajeni, človeka potegnejo v dogajanje, ki se mu ne more izviti do konca in še tedaj za hip posedi ter čaka, tn ne more verjeti, da se je paša za ušesa in oči že nehala. Zanimivo je, da si češka filmska industrija izbira rada motive, ki so v zvezi z demonskimi ženami. Toda tudi te motive znajo režiserji sijajno variirati, da se gle daleč pri njih nikoli ne utrudi. MIŠKO KRANJEC V SRBŠČINI. Te dni je izšo dvainštirideseto kolo »Srpske književne zadruge«. To je osem knjig, v katerih so zbrane četice, ocene, spomini in pripovedke različnih piscev. »Jugoslovenska P. T. T. piše: »V letošnjem kolu je zastopana pripovedka z POPOTNIK 3-4. Zadnja dvojna številka Popotnika j posvečena naši niže organizirani šoii. Za uvodnikom sledi Josipa Jurančiča raz prava: Socialna struktura vasi in niže organizirano šolstvo s statističnimi podat ki. Problema tihe zaposlitve otroka med poukom se dotika Vladka Majhena članek »Direktna in indirektna zaposlitev otrok na niže organiziranih šolah«. Fran Jandl razpravlja o »Učnih načrtih v niže organiziranih šolah ter prihaja ob koncu do zaključka, da mora biti izhodišče in vračališče vsega delovnega pouka vaško očestvo ter živo in resnično življenje ljudstva. Oskar Hudales objavlja kritičen pretres: »Vprašanje učbenikov in učil na niže organiziranih ljudskih šolah.« O učbenikih sodi pisec: da so zastareli po svji metodični ureditvi in vsebin; da so pisani za vse kategorije šol in niti najmanj ne upoštevajo didaktičnih težkoč, ki se pojavjlajo prav na niže organiziranih šo'ah; da so neživljenjski in otroku ne morejo dati nobene iniciative za samostojno delo in da so občutno predragi. V rubriki »Iz šolskega dela« je izredno zanimiva razprava Ernesta Vranca: »V vaški šoli nekoč in danes«, nadalje Jožeta Kocbeka tedenska enota »Državne meje se spreminjajo« s podrobnim načrtom in Vilka Kolarja: Iz prakse na obmejni eno-razrpdnici.« Ob koncu zvezda »e nedag. drobiž, ki so pa prispevali E. Deisinger, J. Kontler, J. Dolgan ter oceni Modern-rioferjeve »Slovenske vasi (Jože Kerenčič) in Erjavčeve raznrav:ce O izobrazbi kmečke mladine (Miloš Ledinek). Na zad nji strani je Iziava uredništva, ki priča, o težavah, s katerimi se ima pri nas boriti vsaka dobra stvar. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE. 1.-2. številka 34. letnika je posvečena umrlemu soustanovitelju te naše naista-reiše revije prelatu dr. Franu Kovačiču, o katerem je napisal urednik Franjo Baš obširno štud'jo. V niej nam na avtorju lasten način predstavlja življenje in delo tega odličnega narodnjaka in znanstvenika. O nrvem mariborskem slovenskem kniiževniku. o. Bernardu (Anostolu) nam nodaia dr. Fr. Ilešič zaklitično sVko z nekaterimi novimi podatki. Med Izveski no- v Marboru 1998, So,<,,* o zaoi^h škofi Hrena o cerkvi sv. Uršule na Plešivcu, MURSKA SOBOTA. Zvišanje plač. Tukajšnji tovarnar g. Senko J )si;i je vsem svojim uslužbencem, zaposlenim v mesnem podjetju zvišal plače za 15— 309o. Uslužbenci so dobili poleg tega tudi za Novo leto najrazličnejše nagrade. Nova knjižnica. V Delavskem domu sc je po posredovanju tukajšnje podružnico ZZD odptla javna knjižnica kot oddilek kjižnice Delavske zbornice v Ljubljani. Knjižnica je odprta vsak torek in petek od 4. do 6. ure popolone. Koncert. Ljubljanski visokošoici, člani Akad. Ciril Metodove družbe v Ljubljani so v poslednjem delu svoje novoletne koncertne turneje v obmejnih prekm. krajih priredili tudi koncertni večer s Soboti. Večer je z ozirom na neprimeren popoldanski čas še lepo uspel. V moralnem oziru je bil uspeh še večji. Vse točke — od uvodne besede, Smetanove »Uspavanke« (godalni kvintet), Dvorakove arije iz »Rusalke« (sopran solo), pa vse do recitacij Župančiča in Prešerna — so bile skoroda dovršeno podane. — Mladi slov. akademiki so s svojo pesmijo in besedo zarezali globoko brazdo v ledino narodno obrambnega dela v Prekmurju! Njihov trud in vnema je posnemanja vredna. PUCONCI. Tukajšnje društvo KFID je preteklo nedeljo uprizorilo znano Nušičevo komedijo »Narodni poslanec«. Komedija je kljub vsemu — za prekmursko vas — dobro uspela. Sodelujoči fantje in dekleta so se zelo potrudili