PRIMERJAVA SLOVENSKEGA SPLOŠNEGA KNJIŽNIČARSTVA Z EVROPSKIM NA OSNOVI PODATKOV ŠTUDIJE LIBECON Matjaž Žaucer Oddano: 08.04.2005 - Sprejeto: 02.05.2005 Pregledni znanstveni članek UDK 026/027:330.43(4) Izvleček Članek obravnava slovensko knjižničarstvo v primerjavi s povprečjem stare petnajste­rice in s povprečjem nove deseterice članic Evropske unije. Primerjava je usmerjena zlasti v ekonomiko knjižnic. Podatki so vzeti iz študije Libecon za leto 2001 in iz drugih virov. Pokazano je, da je z 1,2 na 1.000 prebivalcev število zaposlenih v knjižnicah v Sloveniji skoraj dvakrat večje kot v starih članicah Evropske unije, kakor tudi to, da je število obiskov in izposoj v Sloveniji večje kot v starih članicah EU. Ugotovljeno je, da so stro­ški za zaposlene tudi v Sloveniji največji segment v celotnih stroških knjižnic, da pa struktura zaposlenih po vrstah knjižnic odstopa od evropskega povprečja. Opisano je, zakaj so bile slovenske splošne knjižnice uvrščene na šesto do osmo mesto po izbranih kazalcih. Prikazano je, da za sicer zelo dober knjižnični standard splošnih knjižnic v Sloveniji plačujemo glede na manjši bruto domači proizvod na prebivalca relativno dvakrat več kot prebivalci stare petnajsterice. Ključne besede: knjižničarstvo, Slovenija, primerjalno bibliotekarstvo, splošne knjižnice, ekonomika knjižnic, Evropska unija Review article UDC 026/027:330.43(4) Abstract Focusing on economic aspects, the article compares the current state of librarianship in Slovenia to the average situation in the 15 old EU members and to the average situa­tion in the 10 new EU members. Our data derive from the Libecon study for the year of ŽAUCER, Matjaž: A comparison of the Slovenian public librarianship based on the data of the Libecon study. Knjižnica, Ljubljana, 49(2005)1-2, str. 187-201 187 2001, as well as from other sources. Though acknowledging the larger number of visits and loans in Slovenian libraries, it is shown that at 1.2 per 1.000 inhabitants, the num­ber of staff in Slovenian libraries is nearly twice as high as in the old EU members. The article further shows that in Slovenia, as elsewhere, staff costs represent the largest part in the total library expenditure, but that the structure of staff by library type deviates from the EU average. Based on the selected indicators, Slovenian public libraries rank from sixth to eighth place. The article concludes that for a comparable standard of public libraries, which is very high, the per capita costs in Slovenia are, relative to the GDP, twice as high as in the old EU countries. Key words: librarainship, Slovenia, public libraries, library economy, comparative libra­rianship, European union 1 Uvod V letih pred vstopom nove deseterice v Evropsko unijo je začela nastajati obsežna statistika evropskih knjižnic s poudarkom na ekonomiki knjižnic, od tu tudi akronim projekta LibEcon (Fuegi, 2004). Projekt je financiral generalni direktorat Evropske komisije za informacijsko družbo v okviru 5. okvirnega raziskovalnega programa. S pomočjo koordinatorjev v vsaki državi so bili zbrani statistični podatki o vseh vrstah knjižnic. Vprašalnik je temeljil na mednarod­nih standardih ISO 2789 Mednarodna knjižnična statistika. Manjkajoči poda­tki so bili dopolnjeni z interpolacijami ali z ocenami. Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Pred vstopom se je morala harmonizirati na mnogih področjih, med katerimi pa ni knjižničarstva. Knjižničarstvo je namreč popolnoma prepuščeno vsaki posamezni članici, saj na tem področju obstajata le dva evropska standarda za knjižnično statistiko (SIST EN ISO 2789 in SIST EN ISO 9707). Kljub temu je zanimivo vedeti, ko­liko se slovensko knjižničarstvo razlikuje od evropskega in se vprašati, ali bomo lahko v knjižničarstvu dolgoročno vodili svojo slovensko politiko glede na razlike med posameznimi državami ter glede na strokovne in ekonomske deja­vnike. 2 Metoda Metoda temelji na izboru tistih podatkov iz študije Libecon in iz drugih virov, ki omogočajo primerjavo slovenskega knjižničnega sistema z drugimi državami, s povprečjem držav starih članic Evropske unije (petnajsterice), s povprečjem novih članic EU (deseterice) ter vseh članic EU (petindvajseterica). V članku so uporabljeni statistični podatki knjižnic za leto 2001. Za kasnejša leta celo­vitih podatkov v okviru Libecona še ni. Podatki so preračunani in prikazani tako, da osvetlijo razmere v slovenskem knjižničnem sistemu zlasti z eko­nomskega vidika, njegove prednosti in slabosti. Slabosti primerjav na osnovi statističnih podatkov so v zanesljivosti podatkov. Ker podatke pripravljajo, zbirajo in obdelujejo knjižničarji in ne statistični stro­kovnjaki, se pogosto vrinejo med podatke kakšne napake ali pa podatki niso popolni. Kljub temu, da imajo avtorji študije Libecon veliko zaupanje v poda­tke, se je treba zavedati, da velike natančnosti kljub povečavi na celotno popu­lacijo ni. Ker pa gre pri trendih bistvenih zadev za desetine odstotkov in ne za odstotke, je uporabljena metoda kljub temu zelo dobra (saj posamezne razlike na večji agregat manj vplivajo) in daje preglednejše podatke kot primerjava dvojic posameznih knjižnic. Izbor in analiza podatkov V Tabeli 1 so prikazani celotni izdatki vseh vrst knjižnic v letu 2001 v starih članicah Evropske unije (v petnajsterici), v novih članicah (v deseterici) in v vseh skupaj (v petindvajseterici). Tabela 1: Izdatki za vse knjižnice skupaj v letu 2001 v starih in novih članicah Evropske unije dr`ava ali celotni izdatki za izdatki za izdatki za skupina dr`av izdatki zaposlene knji`ni~no informacijske (100%) gradivo vire v milijardah v milijardah % v milijardah % v milijardah % EUR EUR EUR EUR EU-15 13,61 7,17 53 3,23 24 0,42 3 EU-10 0,66 0,31 47 0,19 29 0,00 0 EU-25 14,27 7,48 52 3,42 24 0,43 3 Slovenija (brez 0,05 0,03 54 26 visoko{olskih knji`nic) Vir: Fuegi, 2004, tabele SPENDING Opomba: EU-15 pomeni skupino starih članic Evropske unije (petnajsterico), EU-10 skupino novih članic (deseterico), EU-25 pa skupino sedanjih članic Evropske unije (petindvajseterico). 189 V Tabeli 2 je prikazano število zaposlenih v vseh knjižnicah v Sloveniji in v sku­pinah članic Evropske unije (v ekvivalentu polno zaposlenih). Tabela 2: Število zaposlenih knjižničarjev v vseh knjižnicah v letu 2001 skupina dr`av {tevilo prebivalcev {tevilo vseh zaposlenih v knji`nicah {tevilo zaposlenih v knji`nicah na 1000 prebivalcev Stare ~lanice EU (petnajsterica) 378.483.840 239.240 0,63 Nove ~lanice EU (deseterica) 74.780.543 97.433 1,3 EU (petindvajseterica) 453.264.383 336.673 0,74 EU + Islandija, Lihten{tajn, Norve{ka, [vica, Bolgarija, Romunija 494.250.638 375.199 0,76 Slovenija 1.991.818 2.383 1,2 Viri: Fuegi, 2004, tabela STAFF NUMBERS; NUK, 2005. Opomba: Število prebivalcev je vzeto iz tabele SERVICE POINTS, kot v študiji Fuegi, 2004, in je nekoliko drugačno od števila v ostalih tabelah. V Tabeli 3 je podano število izposojevališč, izposoj, obiskov in gradiva, vse pre-računano na enoto prebivalcev. Tabela 3: Število izposojevališč, izposoj, obiskov ter knjig in volumnov perio­dike na enoto prebivalcev v letu 2001 skupina dr`av {tevilo izposojevali{~ na 1000 prebivalcev {tevilo izposoj na prebivalca {tevilo obiskov na prebivalca {tevilo knjig in volumnov periodike na 1000 prebivalcev Stare ~lanice EU (petnajsterica) 0,32 7,3 7,7 4714 Nove ~lanice EU (deseterica) 0,90 7,7 3,4 10027 Evropska unija (petindvajseterica) 0,41 7,3 7,0 5590 EU + Islandija, Lihten{tajn, Norve{ka, [vica, Bolgarija, Romunija 0,44 7,1 6,7 5863 Slovenija 0,68 15,8 9,9 11200 Viri: NUK, 2005; Fuegi, 2004, tabele SERVICE POINTS, LOANS, VISITS, Books and bound periodicals (volumes). V Tabeli 4 je podana struktura celotnih stroškov za knjižnice za leto 2001, ra­zen za šolske knjižnice v Sloveniji, kjer je razpoložljiv podatek le za leto 1999. Tabela 4: Delež celotnih stroškov za knjižnice vrsta knji`nice Evropa v % v %Slovenija Slovenija (v milijonih SIT) nacionalne 4,5 8,9 1100 visoko{olske 18,9 16,4 2034 splo{ne 47,4 51,2 6360 {olske 9,1 (v 1999) 19,5 (v 1999) 2417 specialne in druge 19,4 4,1 515 Viri: Fuegi, 2004, tabela SPENDING; NUK, 2005. Značilni kazalci poslovanja splošnih knjižnic v letu 2001 v evropskih in neka­terih drugih državah so podani v Tabeli 5. V stolpcih so nanizani kazalci po metodologiji Libecona za razvrščanje držav po kakovosti splošnih knjižnic. Kazalci stroškov so podani v tabeli 6. Tabela 5: Kazalci poslovanja splošnih knjižnic v letu 2001 Dr`ava % v knjižnice vpisanegaprebivalstva štev. obiskov naprebivalca štev. del. postaj z inter­netom na milijon preb. prirast knjižnega gradivana 1000 prebivalcev število izposojenih enotna prebivalca prirast AV gradiva na1000 prebivalcev štev. zaposlenih na10.000 prebivalcev štev. izposojenih enot nazaposlenega v knjižnici štev. prebivalcev naizposojevališče štev. knjig in volumnovperiodike na prebivalca ^e{ka 14 1,6 207 163 6,8 2 4,3 15.726 1.424 5,3 Estonija 31 4,5 421 374 9,4 3 10,3 9.118 2.156 7,7 Mad`arska 14 1,7 19 108 1,3 7 5,7 2.190 3.336 4,1 Latvija 25 2,8 19 128 9,1 6 10,7 8.500 2.528 5,0 Litva 23 2,7 18 251 6,9 1 11,0 6.304 2.546 6,2 Poljska 19 1,3 22 98 4,9 3 4,6 10.603 10.845 3,5 Slova{ka 13 1,3 26 62 4,6 0 3,3 13.754 1.856 3,5 Slovenija 24 3,9 195 178 11,0 17 4,4 25.212 7.767 3,6 Avstrija 10 0,6 228 133 1,8 14 1,5 11.906 4.451 1,2 Belgija 24 5,3 239 156 7,1 23 3,6 19.867 7.167 3,3 Danska 35 6,1 475 288 13,4 70 9,5 14.111 6.734 5,0 Irska 24 5,4 220 264 3,2 10 3,7 8.605 10.562 3,0 Finska 46 12,4 266 310 19,8 67 8,1 24.601 4.618 7,2 Francija 20 5,2 79 118 5,2 17 3,6 14.407 15.310 2,6 Gr~ija 27 0,2 235 28 0,2 1 1,7 1.087 13.057 0,9 Islandija 41 2,7 146 322 9,7 15 11,9 8.137 1.899 8,5 Italija 28 5,3 242 69 4,1 16 4,1 9.878 9.636 0,7 Lihten{tajn 30 4,6 150 183 2,4 28 1,5 16.045 11.107 0,7 191 Dr`ava % v knjižnice vpisanegaprebivalstva štev. obiskov naprebivalca štev. del. postaj z inter­netom na milijon preb. prirast knjižnega gradivana 1000 prebivalcev število izposojenih enotna prebivalca prirast AV gradiva na1000 prebivalcev štev. zaposlenih na10.000 prebivalcev štev. izposojenih enot nazaposlenega v knjižnici štev. prebivalcev naizposojevališče štev. knjig in volumnovperiodike na prebivalca Luksemburg 8 0,2 61 22 0,3 0 0,5 5.632 57.167 0,5 Nizozemska 27 5,1 232 235 12,1 16 5,2 23.434 14.760 2,6 Norve{ka 29 5,0 301 189 5,2 33 4,1 12.543 4.506 4,5 Portugalska 32 5,3 40 40 0,2 3 1,3 1.123 35.367 0,6 [panija 19 5,2 12 63 0,7 5 1,7 4.160 7.591 1,1 [vedska 27 5,3 233 231 9,1 21 5,5 16.639 5.596 5,0 [vica 30 4,7 180 192 0,9 31 7,3 1.190 3.644 3,9 Velika Britan. 56 5,3 224 183 6,9 25 4,3 16.163 13.068 1,9 Nem~ija 10 3,6 219 125 3,7 16 1,6 23.316 7.520 1,3 ZDA 21 4,1 67 63 6,4 13 4,6 13.863 16.726 2,7 Avstralija 21 4,2 113 108 4,7 9 3,3 14.070 9.554 2,3 Japonska 30 6,5 23 153 4,3 2 2,1 20.288 47.565 2,3 Kanada 21 4,1 68 63 10,6 13 4,3 24.838 34.478 2,4 Nova Zeland. 21 4,2 113 108 4,7 9 3,3 14.077 9.564 2,3 EU-starih 15 26 4,8 181 127 4,9 17 3,2 15.070 9.462 1,8 EU-novih 10 18 1,7 60 121 5,1 4 5,2 9.761 3.751 4,1 Evropa 24 4,1 154 123 4,7 15 3,6 13.044 7.058 2,3 Opomba 1: Skupina Evropa pomeni triindvajseterico Evropske unije (brez Cipra in Malte), Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico, Bolgarijo in Romunijo. Opomba 2 : V podatkovnih zbirkah Libecona so podatki še za nekaj več držav. 192 Tabela 6: Kazalci stroškov splošnih knjižnic v letu 2001 Žaucer, M. Primerjava slovenskega splošnega knjižničarstva z evropskim na osnovi podatkov študije LIBECON dr`ava država štev. prebivalcevv milijonih bruto domači proizvodna prebivalca (EUR) stroški poslovanja naprebivalca (EUR) stroški poslovanja naBDP x 10.000 stroški zaposlenih naprebivalca (EUR) stroški zaposlenih naBDP x 10.000 odstotek stroškov zazaposlene v celotnihstroških ^e{ka 10,2 6.322 4 7 2 4 51 Estonija 1,4 4.960 8 15 4 7 47 Mad`arska 10,0 5.750 4 8 2 4 48 Latvija 2,3 3.942 4 11 2 6 55 Litva 3,7 3.917 4 11 3 7 57 Poljska 38,7 5.434 4 7 2 3 50 Slova{ka 5,4 4.368 2 3 1 2 49 Slovenija 2,0 11.056 15 14 8 7 51 Avstrija 8,1 26.759 6 2 4 2 65 Belgija 10,4 24.966 20 8 12 5 62 Danska 5,4 33.600 64 19 38 11 59 Irska 3,8 30.121 16 5 9 3 56 Finska 5,2 26.408 46 18 26 10 56 Francija 60,2 24.499 18 7 12 5 65 Gr~ija 10,8 12.115 7 5 4 3 60 Islandija 0,3 30.326 43 14 20 7 47 Italija 57,8 21.274 18 8 11 5 60 Lihten{tajn 0,0 55.641 10 2 5 1 55 Luksemburg 0,5 50.366 3 1 2 0 75 Nizozemska 16,3 27.052 31 11 16 6 53 Norve{ka 4,6 42.507 27 6 17 4 61 Portugalska 9,8 12.066 2 2 1 1 71 [panija 41,3 16.408 5 3 3 2 70 [vedska 8,9 27.875 39 14 19 7 49 [vica 7,3 39.002 48 12 26 7 55 Velika Brit. 60,3 27.397 25 9 14 5 55 Nem~ija 82,2 25.470 9 3 6 2 65 ZDA 275,8 39.758 23 6 15 4 64 Avstralija 19,3 21.407 23 11 15 7 64 Japonska 127,2 36.956 10 3 6 2 61 Kanada 31,4 25.600 10 4 7 3 65 Nova Zel. 3,9 14.846 23 15 15 10 64 EU-starih15 381,0 23.606 17 7 10 4 59 EU-novih 10 74,9 4 2 51 Evropa 497,1 14 8 59 193 4 Primerjava podatkov 4.1 Splošna primerjava Prvo ugotovitev lahko razvidimo iz izdatkov knjižnic v Tabeli 1. V sedanjih čla­nicah Evropske unije (v petindvajseterici) so leta 2001 porabili za 14,3 milijar­de evrov proračunskih izdatkov za vse knjižnice teh držav. Od tega je bilo 52% stroškov porabljenih za zaposlene v knjižnicah, 27% pa za knjižnično gradivo in informacijske vire. V novih članicah EU je delež izdatkov za zaposlene le 6 odstotnih točk manjši od deleža v starih članicah, za skoraj enako pa je večji delež izdatkov za gradivo, torej pri teh deležih ne gre za bistvene razlike. V Sloveniji je delež izdatkov za bruto plače v splošnih knjižnicah 51%, v šolskih 58%, v specialnih 44%, v nacionalni 68%, v visokošolskih pa po podatkih Libe­cona 11%, kar kaže na napako ali pomanjkljive podatke (navedeni stroški za­poslenih so prenizki). Povprečje za vso Slovenijo brez visokošolskih knjižnic znaša 54%. Delež stroškov za gradivo v slovenskih knjižnicah je okrog 26%. Stroški zaposlenih so torej največja postavka tako v stroških evropskih kot tudi slovenskih knjižnic in so približno dvakrat večji od stroškov za knjižnično gradivo in informacijske vire. Druga ugotovitev je, da je bilo število zaposlenih knjižničarjev v Sloveniji pre-računano na 1.000 prebivalcev leta 2001 skoraj dvakrat večje, kot je bilo istega leta v povprečju v starih članicah Evropske unije (v prvi petnajsterici) in le za 9% manjše kot v povprečju v novih članicah (glej Tabelo 1). V študiji Libecon ugotavljajo, da ni znakov, da bi se ta razkorak med številom zaposlenih v no­vih in starih članicah EU zmanjševal. Število izposojevališč na enoto prebivalcev je v novih članicah več kot dvakrat večje v primerjavi s starimi. To je po eni strani posledica boljšega družbenega knjižničnega standarda, po drugi strani pa tradicija iz prejšnjih obdobij, delo­ma pa ponekod tudi posledica manjše gostote prebivalstva. Število izposoj na prebivalca je v Sloveniji približno dvakrat večje kot v starih in novih članicah Evropske unije. Število obiskov na prebivalca je v novih članicah kljub dvakrat večjemu število izposojevališč približno dvakrat manjše, v Sloveniji pa za 30% večje kot v starih članicah. Tiskanega gradiva je bilo na prebivalca v knjižnicah starih članic več kot dvakrat več v primerjavi z novimi, avdiovizualnega in CD­ROM-ov pa približno pol manj. Slovenija odstopa pri vseh štirih kazalcih v pozitivno smer, saj je po številu izposojevališč na sredini med starimi in novi­mi članicami, po izposojah na prebivalca je več kot dvakrat boljša in po obiskih na prebivalca je za okrog 40% boljša od evropskega povprečja, po številu knjig in volumnov periodike pa skoraj dvakrat na boljšem od evropskega povprečja. Iz Tabele 4, kjer je prikazan delež stroškov po segmentih knjižnic, lahko vidi­mo, da Slovenija močno odstopa od evropskega povprečja pri stroških nacio­nalne knjižnice, ki so v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem za sko­raj dvakrat večji. Veliko odstopanje je še pri deležu stroškov šolskih knjižnic, ki je več kot dvakrat večji kot v Evropskih državah in pri stroških specialnih knjižnic, ki je v Sloveniji relativno precej manjši. Pri deležu stroškov za viso­košolske in splošne knjižnice ni velikih razlik. 4.2 Primerjava splošnih knjižnic po kazalcih uspešnosti delovanja 4.2.1 Odstotek v splošne knjižnice vpisanega prebivalstva Po tem kazalcu je bila na prvem mestu Velika Britanija s 56%, sledile so ji Fin­ska s 46% in Islandija z 41%. Slovenija je bila s svojimi 24% enaka povprečju zajetih evropskih držav (tu so zajete triindvajseterica EU (brez Malte in Cipra), Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Bolgarija in Romunija), za 2 odstotni točki za starimi članicami in za 4 odstotnih točk pred novimi. 4.2.2 Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca Po številu obiskov je bila Slovenija za 5% slabša od povprečja evropskih držav in za 23% od stare petnajsterice. Finska, ki je bila na prvem mestu po tem ka­zalcu, je bila s svojimi 12,4 obiski na prebivalca za več kot trikrat boljša od Slo­venije. Finski sta sledili Danska in Irska. 4.2.3 Število delovnih postaj z dostopom do interneta na milijon prebivalcev Največ delovnih postaj z dostopom do interneta na milijon prebivalcev so leta 2001 imele Danska, Estonija in Norveška. Slovenija je bila tega leta po številu delovnih postaj za 8% boljša od povprečja starih in še več od novih članic Evrop­ske unije, ni se pa uvrstila na prvih šest mest. 4.2.4 Prirast knjig in volumnov periodike na 1.000 prebivalcev Kljub temu, da je v statistiki Libecona za Slovenijo le podatek za prirast knjig (brez volumnov periodike), je bila Slovenija po tem kazalcu za 45% nad evrop­skim povprečjem. Vodila pa je Estonija pred Islandijo in Finsko. 4.2.5 Število izposojenih enot na prebivalca Po tem kazalcu se je Slovenija uvrstila za Finsko, Dansko in Nizozemsko na četrto mesto, saj z 11 izposojenimi enotami na prebivalca prekaša evropsko povprečje kar za 2,3 krat. 195 4.2.6 Prirast avdiovizualnega gradiva na 1.000 prebivalcev Po tem kazalcu je študija Libecon uvrstila Slovenijo za leto 2001 na peto mesto za Norveško, Dansko, Finsko in Veliko Britanijo. To je verjetno napaka, saj je Slovenija enaka povprečju stare petnajsterice in le za 13% boljša od povprečja evropskih držav. 4.2.7 Število zaposlenih v splošnih knjižnicah na 10.000 prebivalcev Največ zaposlenih v splošnih knjižnicah na 10.000 prebivalcev so imele med izbranimi državami Islandija, Litva, Latvija, Estonija, Danska in Finska. Štu­dija Libecon poudarja, da ta kazalec odličnosti velja le, če je v sorazmerju s sto­ritvami. Slovenija je imela s 4,4 zaposlenimi na 10.000 prebivalcev za 38% več zaposlenih od povprečja stare petnajsterice in za 22% več zaposlenih od evrop­skega povprečja. 4.2.8 Število izposojenih enot na zaposlenega v splošnih knjižnicah Po tem kazalcu je bila s 25.212 enotami Slovenija na vrhu vseh navedenih držav, sledili sta Finska in Nizozemska. S tem je Slovenija za 67% prekašala povprečje stare petnajsterice in za 93% evropsko povprečje. Zaradi tega kriterija in še dveh drugih je bila Slovenija po kakovosti splošnih knjižnic v Libeconovi študiji uvr­ščena na šesto do osmo mesto med obravnavanimi državami skupaj z Norve­ško in Švedsko. To je lep rezultat in na to smo Slovenci lahko ponosni. 4.2.9 Število prebivalcev na izposojevališče ter število knjig in volumnov pe­riodike na prebivalca V Tabeli 5 sta podana še kazalec povprečnega števila prebivalcev na izposojeva­lišče, po katerem je bila Slovenija blizu evropskega povprečja ter število knjig in volumnov periodike na prebivalca, po čemer je Slovenija prekašala evrop­sko povprečje za 50%. 4.3 Primerjava stroškov za poslovanje splošnih knjižnic Poglejmo, koliko nas stane poslovanje naših splošnih knjižnic v kakovostno najodličnejši osmerici ob nordijskih državah, Veliki Britaniji in Estoniji. V Ta­beli 7 so podani ekonomski kazalci splošnih knjižnic za isto skupino držav, kot v Tabeli 6. Stroški poslovanja splošnih knjižnic na prebivalca, v katerih pa niso zajeti in­vesticijski stroški, so podani v četrtem stolpcu Tabele 7 v evrih. Strošek slo­venskih knjižnic v višini 15 evrov je za 2 evra manjši od povprečnih stroškov v stari petnajsterici in za 11 evrov večji od povprečja v novi deseterici ali za 1 evro večji od evropskega povprečja. Vendar moramo v primerjavi upoštevati tudi razliko v razvitosti oziroma v višini bruto domačega proizvoda (BDP). V petem stolpcu so stroški splošnih knjižnic na prebivalca deljeni z bruto do­mačim proizvodom na prebivalca in pomnoženi z 10.000. Tako izračunano število 14 je dvakrat večje od ustreznega števila za staro petnajsterico. To po­meni, da je delovanje slovenskih splošnih knjižnic upoštevaje razliko v BDP, sorazmerno dvakrat dražje od delovanja knjižnic v stari petnajsterici. Ali dru­gače povedano, obstoječi standard storitev splošnih knjižnic stane slovenske državljane relativno dvakrat več, kot državljane stare petnajsterice evropskih držav. Razmerja pri stroških za zaposlene se ne razlikujejo bistveno od razme­rij pri celotnih stroških splošnih knjižnic, saj je delež stroškov za zaposlene v slovenskih knjižnicah (z 51%) celo ugodnejši od enakega deleža pri petnajste­rici (59%). 4.4 Primerjava slovenskih in britanskih splošnih knjižnic Igor Bratož je v poudarjenem izvlečku svojega članka (Bratož, 2005) letos zapi­sal “Različne zagate knjižnic niso le slovenska posebnost, da je nekaj z javni­mi knjižnicami hudo narobe, so lani ugotovili tudi v Veliki Britaniji. Načini re­ševanja problemov pa so seveda tudi različni.” Svoje ugotovitve je črpal iz pre­cej kritične študije Tima Coatesa, nekdaj odličnega otoškega knjigotržca (Co­ates, 2003), odmevov nanjo (SEMLAC, 2004) in iz poročil o poslovanju javnih knjižnic. V Veliki Britaniji se je obisk splošnih knjižnic v zadnjem desetletju močno zmanjšal, izposoja se je zmanjšala v desetih letih za 35% (LISU, 2003). Poglejmo primerjavo na osnovi podatkov Libecon. Prvi zanimiv podatek je, da imamo v Sloveniji 129 izposojevališč na milijon prebivalcev v primerjavi s 77 v Veliki Britaniji. To je po eni strani posledica sedanjega dobrega družbenega standarda v splošnem knjižničarstvu pa tudi nuja zaradi dvainpolkrat manjše gostote prebivalstva v Sloveniji. S številom 244 v splošne knjižnice vpisanih članov na tisoč prebivalcev zaostajamo Slovenci za Britanci za več kot dvakrat. Z 11 izposojenimi enotami knjižničnega gradiva na prebivalca na leto pa se slo­venske splošne knjižnice odlikujejo v primerjavi z britanskimi, ki so izposodi­le 7 enot. Število obiskov na prebivalca na leto je bilo v Sloveniji s povprečjem 3,9 nekoliko manjše v primerjavi s 5,3 obiski v Veliki Britaniji. Skupno število knjig in letnikov periodike v splošnih knjižnicah na prebivalca je s 3,6 enota­mi skoraj dvakrat večje v primerjavi z Veliko Britanijo. V številu letnega prira­sta knjig in volumnov periodike na prebivalca in v številu avdiovizualnega gradiva na prebivalca sta Slovenija in Britanija izenačeni, le prirast avdiovizual­nega gradiva na prebivalca je v Sloveniji za tretjino manjši. Vendar se v kritiki britanskih knjižnic navaja (Coates, 2005), da so pretiravale z nabavo avdio­vizualnega gradiva, ki se ne izposoja tako pogosto kot knjige. 197 Tako kot tudi v večini drugih evropskih držav je v slovenski splošnih knjižnicah največji delež izdatkov za zaposlene. Če ne upoštevamo investicijskih izdatkov, je ta delež v Sloveniji 51%, v Veliki Britaniji pa 55%. Število zaposlenih v splo­šnih knjižnicah na tisoč prebivalcev je v Sloveniji 0,44, v Veliki Britaniji 0,43. Velika Britanjia ima torej skoraj enako število zaposlenih v splošnih knjižnicah na tisoč prebivalcev kot Slovenija vkljub skoraj pol manjšemu številu izpo­sojevališč. Delež izdatkov za knjižnično gradivo je v Sloveniji 19%, v Veliki Britaniji pa 13%. Strošek splošnih knjižnic na prebivalca je bil leta 2001 v Slo­veniji okrog 3390 SIT, v Veliki Britaniji pa preračunano okrog 5550 SIT. Stro­šek slovenskih splošnih knjižnic preračunan na izposojeno enoto je bil okrog 310 SIT, v Veliki Britaniji pa okrog 800 SIT. Primerjava bo pravilnejša, če upo­števamo še razliko med državama v bruto domačem proizvodu na prebivalca. Če upoštevamo razliko v bruto domačem proizvodu na prebivalca po tekočih cenah in tekočih tečajih, potem je relativni strošek na izposojeno enoto v splo­šnih knjižnicah v Sloveniji in Veliki Britaniji skoraj enak. Bistvena razlika med britanskimi in slovenskimi splošnimi knjižnicami je v trendu uporabe, saj ta v Veliki Britaniji že desetletje precej upada, v Sloveniji pa še ne. Večina Britancev je ponosnih in zadovoljnih z njihovimi splošnimi (javnimi) knjižnicami. Britanci celo navajajo, da spada obisk javne knjižnice med pet najbolj priljubljenih aktivnosti Britancev v prostem času (ostale najbolj prilju­bljene aktivnosti so obiski pubov, obiski restavracij in vožnja za zabavo, http:/ /www.ukoln.ac.uk/services/lic/newlibrary/stats.html, pridobljeno s spleta 31.3.2003). Tudi Slovenci smo lahko s svojimi, saj so po številu izposoj na pre­bivalca uspešnejše od britanskih. Diskusija Ob takih primerjavah se splača vprašati, kaj se da predvideti za naslednje de­setletje. Če smo zdaj po knjižničnem standardu primerljivi z boljšimi evrop­skimi državami, je bolj verjetno, da se bomo morali naprezati za ohranitev doseženega, kot pa da bomo knjižnični standard še izboljševali. Tako kot dru­ge javne storitve so tudi knjižnice najbolj v nevarnosti ob gospodarskih rece­sijah. Lep primer je dogajanje v Združenih državah Amerike v letu 2003, ko jih je prizadela največja kriza knjižničarstva do zdaj (http://www.ala.org/ala/ alonline/selectedarticles/recession2003libraries.htm). Tudi od državnih usta­nov napovedovane perspektive knjižničarskega poklica za deset let v ZDA so bile leta 2003 za dvakrat slabše od povprečja drugih poklicev (Bureau, 2003), letos pa so zaradi velikega zmanjšanja priliva na študij bibliotekarstva v zadnjih letih in zaradi predvidenih upokojitev že povprečne. Vprašati se velja več stvari. Prva je, ali bo tak standard knjižničnih storitev ob gospodarskem napredku, ob dvigu splošnega standarda in ob relativni poce­nitvi knjig sploh še potreben. Druga je, ali bomo lahko tak standard ob pri­tisku drugih dejavnosti po proračunskih sredstvih dolgoročno ohranili. Tretja je, ali ni s tem razmerje med knjižničarstvom in založništvom preveč nagnjeno h knjižničarstvu. Četrta je, ali bomo tak knjižnični standard ob tehnoloških spremembah in spremembah pri potrebah in navadah knjižničnih uporabnikov še potrebovali. O teh stvareh moramo knjižničarji razmisliti, razprave pa ne smejo potekati le znotraj knjižničarstva, ker knjižničarji večinoma ne vidimo celote. V Veliki Britaniji so se razprave že začele, po tradiciji britanskega reše­vanja problemov lahko pričakujemo kmalu temeljito poročilo, ki bo osvetlilo problematiko in nakazalo rešitve, temu pa bodo zanesljivo sledile tudi spre­membe v knjižnicah in to ne glede na nekoliko napihnjen odziv knjižničarjev (SEMLAC, 2004). Velika škoda bi bila, če bi v Sloveniji dobre bralne navade vzgojene z velikim trudom slovenskih vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in sedanje generacije staršev zanemarili. Zato bo treba skrbeti, da obisk in izposoja v knjižnicah za­radi konkurence drugih medijev ne bosta preveč upadla. Bralne navade pa niso povezane samo s knjižnicami. Zavedati se moramo, da so tudi pri univerzalni dostopnosti do publikacij knjižnice le en dejavnik, drugi pomemben pa so založniki. Nedvomno pa bo naprezanje za proračunska sredstva lokalnih skupnosti in države ob reformah pokojninskega sistema, večjih zahtevah zdravstva, šolstva, raziskovalne dejavnosti in drugih področij kulture vedno težje in s tem bo eko­nomika knjižnic vedno bolj poudarjena. Ker izdatki za zaposlene v splošnih knjižnicah v Sloveniji za dvakrat presegajo izdatke za knjižnično gradivo (s približevanjem evropskemu povprečju pa je pričakovati, da bo to razmerje še manj ugodno), bo potrebno dolgoročno stremeti, da bodo knjižnice s poeno­stavitvijo internih delovnih postopkov delovno manj intenzivne, saj bodo tako lažje ohranile svojo vlogo med ponudniki vsebin. Na to bo potrebno paziti pri sprejemanju knjižnične regulative (da ne bomo imeli prezahtevne strukture za­poslenih, prezahtevne in predrage obdelave gradiva, preveč razdrobljene mreže knjižnic itd.), pri novogradnjah oziroma adaptacijah knjižničnih prostorov, ki morajo ob primernih pogojih za storitve omogočati zlasti delovanje s čim manj zaposlenimi in vzdrževanje s čim manjšimi stroški. Precej se da napraviti na izkoristku knjižničnega gradiva s premišljeno naba­vo ter s tako postavitvijo, da bo razpoložljivost gradiva čim večja. Posamezne meritve študentov bibliotekarstva v nekaterih ljubljanskih splošnih knjižnicah so pokazale, da delež nerazpoložljivega gradiva (to je tistega gradiva, ki bi po katalogu moralo biti razpoložljivo, dejansko pa se ga ne najde ali ne da izposo­diti) celo presega 20%. To z drugimi besedami pomeni, da je v taki knjižnici petina sredstev za nabavo gradiva za uporabnike izgubljena. 199 Z racionalnejšim poslovanjem bodo knjižnice tudi bolj pripravljene na libera­lizacijo poslovanja, če bo do nje kdaj pod pritiski Splošnega sporazuma o trgo­vanju s storitvami (GATS) sploh prišlo (http://www.eblida.org/lobby/lobbying/ gats/). Če pa bo, bo to za knjižnice izreden izziv. Možno je, da bo tudi v slovenskih splošnih knjižnicah prišlo do sprememb, zla­sti ob katalizatorjih kot so spremenjene potrebe uporabnikov, gospodarska re­cesija ali zmanjševanje javnih izdatkov. Tekoče spremljanje uporabe knjižnic, srednjeročno predvidevanje potreb uporabnikov in obiskovalcev knjižnic ter vnaprejšnja priprava na možne spremembe bodo nujni. Ker so skokovite spre­membe na področju zaposlovanja najbolj boleče, bi bilo potrebno v strateških načrtih države in knjižnic zelo kmalu predvideti počasne spremembe. Zato je smiselno, da odgovorni na pristojnih ministrstvih naredijo še podrobnejše štu­dije in pripravijo usmeritve. Zaključek V slovenskih knjižnicah so v povprečju izdatki za zaposlene nekoliko nad po­lovico vseh izdatkov. Število zaposlenih v knjižnicah na 1.000 prebivalcev je okrog dvakrat večje v primerjavi s povprečjem držav stare evropske petnajste­rice. Število izposojevališč in število knjig ter volumnov periodike na 1.000 prebivalcev, pa tudi število obiskov in izposoj na prebivalca so večji od pov­prečja v petnajsterici držav. V analizi podatkov študije Libecon v letu 2001 je Slovenija uvrščena po pre­soji kakovosti poslovanja splošnih knjižnic na šesto do osmo mesto med evrop­skimi državami, torej za tremi nordijskimi državami, Veliko Britanijo in Esto­nijo ter skupaj z Norveško in Švedsko. Na to smo upravičeno ponosni. Vendar dosegamo ta standard z dvakrat večjim relativnim vlaganjem v splošne knjižnice v primerjavi s staro petnajsterico evropskih držav. Med vsemi pri­merjanimi državami se odlikujemo po največjem številu izposojenega gradiva na zaposlenega v splošnih knjižnicah. Tudi v primerjavi z Veliko Britanijo so se slovenske splošne knjižnice bolje odre­zale pri številu izposojevališč in izposoji na dom, le obisk je bil nekoliko manj­ši. Bistvena razlika pa je v trendu obiskov, saj ta v Veliki Britaniji upada (Grin­dlay, 2004), v Sloveniji pa še ne. Citirani viri 1. Bratož, I. (2005). Težave britanskih knjižnic. Po knjigo v nedeljo zvečer. Delo, 9. marca. 2. Bureau of Labor Statistics, U.S. Department of Labor, Occupational Outlook Handbook, 2002-03 Edition, Librarians. Pridobljeno 11.1.2004 s spletne strani: http://www.bls.gov/oco/ocos068.htm 3. Coates, T. (2003). Who’s in charge? Responsibility for the Public Library Service. Libri/Laser Foundation. Pridobljeno 10.3.2005 s spletne strani: http:/ /www.rwevans.co.uk/libri/downloads.htm 4. Fuegi, D. & Jennings, M. (2004). International library statistics: trends and commentary based on the Libecon data. Library services statistics in Europe and beyond – LIBECON. Information service technologies. Pridobljeno 18.3.2005 s spletne strani: http://www.libecon.org 5. Gould, E. (2004). Update on the GATS negotiations and their implications for public sector libraries. Prepared for the Canadian Library Association. Pridobljeno 15.4.2005 s spletne strani: http://www.cla.ca/issues/ gats_update_gould.pdf 6. Grindlay, D.J.C. & Morris, A. (2004). The decline in adult book lending in UK public libraries and its possible causes. II. Statistical analysis. Journal of documentation 60(6), 632-655. 7. LISU annual library statistics 2003, Managing Information, Dec 2003, 16 8. NUK (2005). KIS Slovenije. Slovenske knjižnice v številkah. Podatki. Pridobljeno 26.3.2005 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/vstop.cgi 9. SEMLAC (2004). Who’s in Charge? SEMLAC responds. Pridobljeno 10.3.2005 s spletne strani: http://www.semlac.org.uk/coates.html 10. SIST EN ISO 2789:2003 - Informatika in dokumentacija - Mednarodna statistika za knjižnice (ISO 2789:2003) - Information and documentation ­International library statistics (ISO 2789:2003) 11. SIST EN ISO 9707:2003 - Informatika in dokumentacija - Statistika proizvodnje in distribucije knjig, časopisov, periodike in elektronskih publikacij (ISO 9707:1991) - Information and documentation - Statistics on the production and distribution of books, newspapers, periodicals and electronic publications (ISO 9707:1991) Dr. Matjaž Žaucer je zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Lju­bljani kot direktor knjižnice. Naslov: Trg republike 3, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: matjaz.zaucer@ctk.uni-lj.si 201