Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Posebna izdaja Domžale, 30. 4. 1977 LETO XVI - Št. 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE DELAVCI DELOVNI LJUDJE IN OBČANI! JAVNA RAZPRAVA 0 PROGRAMIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH IN OBČINSKEM PRORAČUNU ZA LETO 1977 Zaradi tega, da bi v mesecu maju lahko potekale v združenem delu in v krajevnih skupnostih razprave o SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI, objavljamo gradivo ZA JAVNO RAZPRAVO, ki so ga pripravile posamezne samoupravne interesne skupnosti in strokovne službe občinske skupščine. Tako objavljamo v današnji številki: 1. Predloge programov SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI za leto 1977 in predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976 1980. 2. Predlog PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE za leto 1977 z obrazložitvijo posameznih postavk proračuna s poročili in programi proračunskih koristnikov. Skupščina Socialistične republike Slovenije je v razpravi 9. decembra 1976 ugotovila, da ni bilo mogoče v predvidenem roku izpeljati celotnega postopka sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in proračunov družbenopolitičnih skupnosti, ker niso bile opravljene vse strokovne priprave in ker samoupravni sporazumi še niso vsebovali vseh načel o svobodni menjavi dela v smislu zakona o združenem delu. Zaradi tega se je Skupščina SR Slovenije odločila podaljšati rok za sklenitev sporazumov do 1. julija 1977 s tem, da mora biti JAVNA RAZPRAVA v združenem delu in v krajevnih skupnostih KONČANA DO KONCA MESECA MAJA. Isto načelo je skupščina sprejela tudi za razpravo o proračunski porabi. V današnji številki Občinskega poročevalca vam posredujemo PREDLOGE PROGRAMOV in samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter PREDLOG OBČINSKEGA PRORAČUNA. Objavljeni materiali naj služijo skupaj z gradivom, ki je bil objavljen v 6. številki Občinskega poročevalca, dne 15. aprila 1977, ZA JAVNO RAZPRAVO V VSEH SREDINAH. Javna razprava mora biti KVALITETNA, kar pomeni, da se bomo delovni ljudje in občani POGLOBILI v predlagane programe in samoupravne sporazume in UGOTAVLJALI, koliko nam nudijo glede na sredstva, ki jih prispevamo za posamezne samoupravne interesne skupnosti preko svobodne menjave dela. X S potrditvijo programov in samoupravnih sporazumov ter proračuna si nalagamo OBVEZO za združevanje sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in istočasno SPREJEMAMO DOLŽNOST IN PRAVICO ZA REDNO SPREMLJANJE IN IZVAJANJE PROGRAMOV TAKO V LETU 1977, KOT V PRIHODNJEM OBDOBJU. Zaradi tega omogočamo vsem delavcem in delovnim ljudem,da bomo razpravljali o programih in se o njih odločali. 7 ♦ 1 DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ♦ ♦ ISKRENE ČESTITKE OB 27. APRILU IN 1. MAJU ^ ♦ 4 Družbenopolitične organizacije J £ Skupščina občine ♦ ♦ Uredniški odbor ♦ : : ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Od naših razprav in naše zavesti, od našega dojemanja vseh programov bo odvisno tudi življenje v samih krajevnih skupnostih in zadovoljevanje tistih potreb, ki jih moramo kot družba razreševati v obliki svobodne menjave dela. Ko bomo sprejemali odločitve, se moramo zavedati, da so programi odvisni od skupnih zmogljivosti združenega dela in njegove reprodukcijske sposobnosti. Odločitve morajo biti stvarne in z njimi moramo ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti in s tem tudi samega delegatskega sistema, ki mora postati neločljivo povezan z združenim delom in z vsemi nami delavci, ki smo odgovorni za razvoj na vseh družbenih področjih. DELOVNI LJUDJE! REŠEVANJE VSEH PROBLEMOV JE NAŠA SKUPNA STVAR, ZARADI TEGA SODELUJMO V RAZPRAVAH O PROGRAMIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN OBČINSKEM PRORAČUNU ZA LETO 1977! OBČINSKA KONFERENCA SZDL IN OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV DOMŽALE O JAVNI RAZPRAVI O PROGRAMIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Če hočemo URESNIČEVATI zakon o združenem delu in srednjeročni plan občine, se moramo bolj kot doslej ORGANIZIRATI za javno razpravo. Organizator razprave v temeljni organizaciji združenega dela je DELAVSKI SVET, v krajevni skupnosti pa SOCIALISTIČNA ZVEZA. Zveza sindikatov prevzema odgovornost za organiziranje in vodenje javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Socialistična zveza pa v krajevnih skupnostih. Zato pozivamo vse nosilce javnih razprav, osnovne organizacije Zveze sindikatov v TOZD in krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih, da pripravijo program javnih razprav, zagotovijo udeležbo pojasnjevaJcev in da spodbudijo največjo možno mero samoupravnega demokratičnega postopka. Delavci in delovni ljudje morajo biti tako informirani, da bodo razumeli vsebino programov in na tej osnovi lahko razpravljali in odločali. Občinska konferenca SZDL Občinski svet Zveze sindikatov Domžale - :—^:-^3a Varstva PROGRAM SOCIALNEGA VARSTVA OD '1976 DO 1980 EM ELEMENTI ZA URESNIČITEV OTROŠKO VARSTVO — dnevno varstvo telesno in duševno prizadetih otrok (lažje, srednje in . težje); — svetovalne službe — zakonske in predzakonske posvetovalnice; — izenačevanje pogojev življenja in razvoja vseh otrok; — prednost pri sprejemu v WZ bodo imeli otroci iz delavskih družin, z nižjimi osebnimi dohodki, otroci brez staršev in otroci, ki živijo v neugodnih in drugih življenjskih razmerah; — vključevanje vzgojnomotenih otrok v predšolsko varstvo in vzgojo v posebnih oddelkih WZ; — varstvenih oblik, celodnevne šole in šolskih kosil naj bodo deležni predvsem otroci delavskih, revnih kmečkih družin in vozači; — večje družbene skrbi za razvoj bodo deležni v cilju izenačevanja otroci iz okolij, ki pogojujejo tako družbeno skrb; — družbene denarne pomoči diferencirati v smeri izenačevanja možnosti za preživljanje družin in otrok (večje pomoči bodo deležni otroci iz številnejših družin in z manjšimi dohodki); — to naj se upošteva: pri otroškem dodatku, denarnih pomočeh in subvencioniranju WZ, stanarin in drugih denarnih pomočeh; — potrebno je zagotavljati enake pogoje za vstop v življenje otrok in mladine. SOCIALNO SKRBSTVO (prevzema naloge dosedanje občinske uprave) — skrbi za izpopolnjevanje in zagotavljanje socialne varnosti vseh živečih na območju občine: — usklajuje denarne pomoči z življenjskimi stroški; — usposablja socialno ogrožene in prizadete osebe za ponovno vključevanje v delo in življenje; — programira ustrezno širjenje domov za ostarele ljudi in pridobivanje kadrov v ta namen; — zagotavlja minimalne pogoje za življenje vseh občanov z diferenciranjem denarnih pomoči; — izvaja preventivno dejavnost v povezavi z organi KS in TOZD ter svetovalno službo, da se preprečijo družbeno negativni pojavi, ki vodijo v socialno neenakost; — posebno skrb morajo posvetiti izvendomskemu varstvu ostarelih ljudi (tudi laična pomoč); — skrbi za rejniške odnose in status rejnikov v skladu z družbenimi cilji; — določa kriterije in merila za: regresiranje stanarin, oskrbnin v WZ, regresiranje prehrane, letovanj za socialno ogrožene in pridobitev solidarnostnih stanovanj; • — predlaga ukrepe SSV, ki bodo zagotovili upoštevanje kriterijev in meril za družbeno intervencijo ali pomoč posameznikom ali družinam. STANOVANJSKA SKUPNOST — s politiko v stanovanjskem gospodarstvu se mora uresničevati osnovni pogoj za ustvarjanje in življenje družine ter za načrtovanje družine; — subvencioniranje za pridobitev stanovanj tistim delavcem z nižjimi osebnimi dohodki in več otroki ter mladim družinam; — stanovanjska skupnost bo v okviru SSV sprejemala take programe za graditev stanovanj, ki bodo celoviti sestavni del družbenega standarda za delavce in njihove družine; prasanja, ki so skupnega pomena za družino kot celoto in družbo, bo stanovanjska skupnost med posameznimi skupnostmi reševala s Etmoupravnimi sporazumi, ker je to pogoj za socialno varnost vseh in posameznika zlasti otrok in mladine. POKOJNINSKA INVALIDSKA SKUPNOST — dosegati bo potrebno vse večjo povezanost pokojnin z minulim delom; — fttna pokojnin mora zadrževati realno vrednost; — razvijati stimulacijo ljudi in ustvarjati pogoje, da bodo čim dlje aktivno del ali z odpravljanjem vzrokov za nastajanje invalidnosti in vzrokov za ber,if?ciranje delovne dobe; — invalidne osebe morajo biti čim hitreje vračane v aktivno delo. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE — zagotovitev socialne varnosti tistim osebam, ki so na zavodu prijavljene kot nezaposlene, a zaradi starosti in psihofizičnih sposobnosti niso več zaposljive, nimajo pa pogojev za katerokoli vrsto upokojitev; — skrb za zagotavljanje zdravstvenega varstva tistim, ki ga iz drugih naslovov ne morejo dobiti; — ustvarjanje možnosti za rehabilitacijo in usposabljanje težje zaposljivih ljudi: invjiidi s statusom in brez statusa, alkoholiki in drugi; — zagotavljanje poklicno ali zaposlitveno usposabljanje otrokom z mot-r;r—' - rjuSevnern ali telesnem razvoju ter pomagati v sodelovanju s TOZD za razvoj tistih ustanov, ki razvijajo sisteme usposabljanja teh otrok; — v skladu z zakonom nuditi pomoč v TOZD pri organiziranju delovnih mest za invalide oziroma za otroke z duševnimi ali telesnimi motnjami; — nuditi družbeno pomoč delavcem med začasno nezaposlenostjo; — na podlagi sporazuma za to populacijo določiti najnižji osebni dohodek, ki bo služil za izračun minimalnih potrebnih sredstev za življenje; — pomoč tistim osebam, ki so po prestani kazni take pomoči nujno potrebni, da bi se normalno vključili v delo in življenje. Vse SIS, ki so združene v SIS socialnega varstva, bodo v cilju skupinskega dela za skupne naloge združevale posamezne strokovne delavce ali skupine delavcev, ne glede na prostorsko in sektorsko ločenost. Na ta način bi skupno tvorili strokovno službo SSV, ki bi bila sposobna napraviti analize: socialne demografske in socialno-politične, v katerih bi obdelala pojave, razmere, vzroke in posledice, analizirala učinke posameznih pomoči, kdaj preneha vzrok oz. kako se odpravlja. To bi bilo začasnega značaja do celovite prilagoditve organizacije novemu samoupravnemu sistemu. PROGRAM SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA ZA 1977 V smislu oblikovanja učinkovite in celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delovnih ljudi, se skupnosti dogovorijo za izpeljavo naslednjih elementov socialne politike v Skupnosti socialnega varstva občine Domžale. Programska izhodišča za leto 1977 obsegajo utrjene naloge s samoupravnimi sporazumi skupnosti v sklopu socialnega varstva in občinske izobraževalne skupnosti ter skupnosti zdravstvenega varstva. Na osnovi sprememb zakona o skupnosti socialnega varstva je Republiška skupnost socialnega varstva pripravila teze za spremembo zakonodaje, ki naj bi se obravnavale v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, ki so združeni v Skupnosti socialnega varstva. Analiza dohodkovnih odnosov je pokazala na nekatere pomanjkljivosti pri delu, ki jih je mogoče odpraviti ob uskladitvi nalog ter uresničitvi razmerij v povazanosti Skupnosti socialnega varstva in ostalih skupnosti ter so pomembne za leto 1977. Vsa dosedanja prizadevanja so pripeljala do trdnejše povezanosti predvsem predstavnikov — delegatov Skupnosti socialnega varstva, ki so jih delegirale področne samoupravne interesne skupnosti. 1. Usklajevanje na področju skupnosti socialnega varstva pomeni: — povezanost terminskih planov sej skupščin in skupnih organov; — izpeljave poglobljenih razprav z bazo in med skupnostmi; — sklepanje o skupnih zadevah in dosledno izvrševanje nalog na tem področju. 2. Za dosego teh ciljev pa je potrebno: — pripravljati osnutke aktov, ki bodo vsebovali pomen skupnega in ločenega odločanja, spremembe statutov, poslovnikov; — opredeliti naloge strokovnih služb v smislu povezovanja vsebine dela in izboljšanje metodologije; — izmenjava zapisnikov in sklepov pomembnih vsebin za skupne obravnave; — organiziranje občasnih usklajevalnih akcij in dogovarjanja v bazi in ožjem krogu predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti; — vsebinsko poglobljene programe je potrebno podrediti standardom, normativom in zakonskim osnovam ter oceniti obseg dela na tem področju; — predvidevati stik z bazo o pomembnejših odločitvah in sprotnem spremljanju dela v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; — doseči večjo povezanost delegatov, ki so jih delegirale stanovanjska, skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja in zaposlovanja s strokovnimi službami s sosednih področij; — doseči širšo seznanjenost s smernicami republiških samoupravnih interesnih skupnosti, ki so združene s skupnostjo socialnega varstva o temah skupnega odločanja in obravnavanja. SKUPNI PROGRAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Skupnost socialnega skrbstva: — program razvoja posvetovalnic za načrtovanje družine in zakonskih posvetovalnic; — program razvoja domov za starostnike in merila za sprejem subvencioniranja cene v zavodih; — merila za zagotovitev družbene denarne pomoči občanom, ki nimajo drugih sredstev za preživljanje; — višina nadomestila rejnikom. Skupnost otroškega varstva: — pogoji za uveljavitev pravice do denarnih dajatev za vzdrževanje otrok; — merila za subvencioniranje cene v vseh oblikah otroškega varstva (otroške ustanove in družine); — program varstva otrok motenih v razvoju; — program razvoja socialnih zavodov za varstvo matere in otroka (dečji, materinski domovi); — spremljanje razvoja mreže WU kot sestavnega dela k stanovanjski gradnji spremljajočih objektov. Stanovanjska skupnost: — program solidarnostne gradnje stanovanj za mlade družine, borce, invalide in občane z nižjimi osebnimi dohodki; - standardi za gradnjo solidarnostnih stanovanj za posameznike in druži ne; - kreditni pogoji za posameznika in družino za ureditev stanovanjski! razmer; - merila za subvencioniranje stanarin; - program izvajanja politike gradnje k stanovanjski izgradnji spremljajočih objektov (otroških vrtcev, šol, domov za upokojence, zdravstvenih zavodov itd.). Skupnost za zaposlovanje: - pogoji za uveljavitev denarnega nadomestila v času brezposelnosti (kdaj lahko se uveljavi ta pravica, kakšen del OD se zagotavlja, kdaj dodatek zaradi preživljanja družine); - pogoji za uveljavitev denarne pomoči v času brezposelnosti; - pogoji za uveljavitev zdravstvenega zavarovanja v času brezposelnosti - pogoji za pripravo delavcev za zaposlitev (prehrana in prenočišče); - pogoji za uveljavitev pravic pri usposabljanju in pripravi zaposlitev invalidnih oseb; - spremljanje izvajanja zakona o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja: - program rehabilitacije in varstva delovnih invalidov in invalidnih otrok in razvoja invalidnih delavnic in delavnic pod posebnimi pogoji; - zagotavljanje priznavalnin borcem NOV in drugih oblik varstva ter skupin prebivalstva. Skupnost za vzgojo in izobraževanje: - pogoji za uveljavitev štipendije na podlagi socialnih kriterijev; - merila za subvencioniranje stroškov v osnovnih šolah, ki imajo socialno varstveni značaj (prehrana, podaljšano bivanje, učni pripomočki). Skupnost zdravstvenega varstva: - program razvoja službe nege na domu. Skupnost socialnega skrbstva NAJPOMEMBNEJŠI DELI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1976-1980 za občino Domžale, vključno z nalogami temeljnega programa, ki je tudi sestavni del samoupravnega sporazuma Republiške skupnosti socialnega skrbstva. 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri vrednotenju opravljenih nalofc, po programu osnovne dejavnosti, uporabljajo naslednji kalkulativni elementi: — enote storitve, ki jih določa ta sporazum; — enotni tehnični, delovni in potrošni normativi, kijih sprejema skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Domžale; — elementi cene, ki jih določa ta sporazum. 5. člen Enote storitve strokovnih delavcev v občinski Skupnosti socialnega skrbstva so naslednje: — izdelava predlogov za razne družbeno denarne in materialne pomoči; — urejanje očetovstva za otroke, rojene izven zakonske zveze; — urejanje preživninskih zahtev občanov; — izvajanje posvojitev otrok in oddaja otrok v rejo; — obravnava vzgojno zanemarjenih, vedensko motenih otrok in mladoletnih prestopnikov; — izvajanje postopka za razvrščanje otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju; — izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode otrok, mladoletnikov in odraslih oseb; — urejanje skrbniških zadev nad mladoletnimi in odraslimi osebami; — nuđenje ustrezne pomoči odpuščenim iz zapora; — nudejne pomoči občanom, ki imajo v družini neurejene odnose; — nuđenje pravne pomoči socialno ogroženim občanom; — obravnavanje asocialnih oseb (alkoholiki, delomrzneži, psihopati, klateži itd... 0; — izdelava predlogov, ukrepov in ugotovitev ter posredovanje le-teh institucijam in organom v občini in republiki, v zadevah, ki jih je skrbstveni organ po zakonu dolžan zbrati; — spremljanje dejavnosti pogodbenih izvajalcev v socialnem skrbstvu. 8. člen Planirani program dejavnosti se izvaja na osnovi samoupravnega spo razuma ali pogodbe, ki jih sklepa samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva Domžale s posameznimi izvajalskimi organizacijami ali fizičnimi osebami. Vsak samoupravni sporazum ali pogodba o menjavi dela mora vsebovati zlasti naslednje sestavine: — vrsto nalog, njihov obsee do enotah storitve in dinamiko izvrševanja; - pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; obveznosti, da bo izvajalec zagotovil kvaliteto storitev, najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v socialnem skrbstvu Slovenije; - ceno za opravljene storitve; - način poročanja o izvrševanju nalog po samoupravnem sporazumu ali pogodbi; nadzor nad izvajanjem vseh elementov samoupravnega sporazuma ali pogodbe (vštevši način porabe sredstev); ♦ - določbe o sankcijah za primer neizvršitve ali neustrezne izvršitve samoupravnega sporazuma ali pogodbe. Obvezni sestavni del vsakega samoupravnega sporazuma ali pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti socialnega skrbstva.. Samoupravni sporazum in pogodbe so tipske po obrazcu, ki ga določa skupščina Skupnosti socialnega skrbstva. Samoupravni sporazum in pogodbe se sklepajo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto. 9. člen Udeleženci so sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve po samoupravnem sporazumu (iz 7. člena tega sporazuma) ali pogodbi priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve: a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov in stroškov materiala oz. storitev in sicer po cenah, ki so veljale 31. 12. preteklega leta; b) delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje veljavne na dan sklenitve samoupravnega sporazuma ali pogodbe (za pogodbe sklenjene z rejnicami ne velja); c) dohodek: — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo izračunana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa pooblaščeni organ Skupnosti socialnega skrbstva, pri izračunu teh sredstev se na enoto storitve uporabljajo merila samoupravnega sporazuma o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; — sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka (DS) delovne skupnosti, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena na podlagi zakona ah samoupravnega sporazuma; — sredstva za obvezno rezervo v višini 1 %. PLAN SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA OBDOBJF 1976-1980 13. člen Plan vsebuje naslednje skupine nalog, za katere združujemo sredstva po tem sporazumu: - temeljni program; - program skupnih nalog; - razširjeni (dopolnilni) program v občini. 15. člen Naloge iz temeljnega programa so naslednje: 1. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja občanu, ki ni sposoben za pridobitno delo in nima dohodkov ter lastnega premoženja, niti oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi, oporoki ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživljati in če mu ni mogoče zagotoviti preživljanja na drug način. 2. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja občanu, čigar osnovni dohodki so nižji od sredstev edinega vira. 3. Zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo opravičencev do družbeno denarnih pomoči. 4. Zagotavljanje sredstev za bruto osebni dohodek strokovnim delavcem pri izvajanju socialno varstvenih ukrepov po kadrovskem normativu. 6. PROGRAM SKUPNIH NALOG IN NJIHOVO URESNIČEVANJE 17. člen Delavci in drugi delovni ljudje bomo združeni v občinskih Skupnostih socialnega skrbstva uresničevali naslednje naloge skupnega in posebnega pomena po načelu vzajemnosti v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije: 1. Investicije: — prednostna investicija za dokončanje izgradnje zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate; — soudeležba pri izgradnji centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki; — izgradnja tretjega zavoda za varstvo in delovno usposabljanje za 250 težje duševno prizadetih otrok; — za izdelavo elaborata in gradbenega načrta ter za gradnjo zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov. 2. Oskrba oseb neznanega bivališča v zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate. 3. Sofinanciranje dogovorjenega programa skupnosti socialnega varstva Slovenije in INDOK centra po samoupravnih sporazumih. 4. Sofinanciranje programov republiških socialno-humanitarnih organizacij in društev. 5. Denarno in materialno pomoč Romom, izdelava in sofinanciranje programa za kompleksno in dolgoročno ureditev vprašanja Romov ob vključevanju ostalih SIS na področju družbenih dejavnosti. 6. Pomoč in oskrba begavcev in osebam, ki se prisilno vračajo iz tujine in so neugotovljenega bivališča. 7. Oblikovanju predzakonskega svetovanja: vsebina zakonskega svetovanja, priprava kadrov in organizacija predzakonskega svetovanja. 8. Raziskave na področju socialnega skrbstva, ki zajemajo: — vlogo in pomen socialnega dela pri obravnavanju vprašanj prestop-ništva; — prestopništva mladine in družine alkoholikov ter raziskave o obvladanju socialnih razlik. 9. Dejavnost samoupravnih organov Republiške skupnosti socialnega skrbstva. 10. Dejavnost strokovne službe Republiške skupnosti socialnega skrbstva. 11. Sredstva v višini 1 % od zbranih sredstev za nepredvidene rizike, solidarnostno pomoč pri elementarnih nesrečah, o čemer odloča skupščina Republiške skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. C- RAZŠIRJENI OBČINSKI PROGRAM SOCIALNEGA SKRBSTVA 18. člen Delavci in drugi delovni ljudje združeni v občinski Skupnosti socialnega skrbstva Domžale skladno s svojimi možnostmi in interesi določajo naslednji razširjeni program občinske Skupnosti socialnega skrbstva: 1. Zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči, kadar občan ali družina v določenem časovnem obdobju nima sredstev za preživljanje. 2. Zagotavljanje sredstev za enkratno denarno pomoč, kadar občan ali družina zaide v prehodno oz. enkratno hudo stisko. 3. Zagotavljanje zavodskega varstva v splošnem socialnem zavodu občanu: — ki je starejši od 65 let; - ki živi v takih pogojih, da jc življenjsko, zdravstveno in socialno ogrožen; — če je zaradi bolezni ali invalidnosti nesposoben, da bi sam skrbel zase, nima pa svojcev oz. osebe, ki bi zanj skrbela. 4. Zagotavljanje, zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih (Hra-stovec, Skofja Loka, Ponikve) občanu, ki mu je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacije, zaposlitve in ponovne vključitve v družbo. _ 5. Zagotavljanje zavodskega varstva otrokom na usposabljanju v zavodih Dornava in Črna ter predšolskim otrokom na osnovnem usposabljanju in otrokom na poklicnem usposabljanju in zaposlovanju. 6. Zagotavljanje rejništva otrokom, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših. 7. Urejanje očetovstva za otroke, rojene izven zakonske zveze. 8. Urejanja preživninskih zahtev občanov. 9. Izvajanje posvojitve otrok. 10. Obravnavanje vzgojno zanemarjenih, vedenjsko motenih otrok in mladoletnih prestopnikov. 11. Izvajanje postopka za razvrščanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju (kategorizacija). 12. Izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode otrok mladoletnikov in odraslih oseb. 13. Urejanje skrbniških zadev nad mladoletnimi in odraslimi osebami. 14. Nuđenje ustrezne pomoči odpuščenim iz zaporov. 15. Nuđenje pomoči občanom, ki imajo v družini neurejene odnose. 16. Nuđenje pravne pomoči socialno ogroženim občanom. 17. Obravnava asocialnih oseb (alkoholikov, delomrznežev, psihopatov, klatežev itd.). 18. Sofinanciranje skupnosti socialnega varstva Domžale in Občinskega poročevalca. 19. Sofinanciranje programov občinskih socialno-humanitarnih organizacij in društev. 20. Sofinanciranje mladinskega sprejemahšča. 21. Pogrebnine. 22. Dejavnost samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Domžale. , SREDSTVA SOCIALNEGA SKRBSTVA A. TEMELJNI PROGRAM B. PROGRAM SKUPNIH NALOG C. OBČINSKI PROGRAM ZA OBDOBJE 1976-1980 (REALNO) A. TEMELJNI PROGRAM 1976 1977 1978 1979 1980 SOLIDARNOST 0,29155 % 0,2994 % 0,2851 % 0,2716 % 0,2586 % 2,615.000 2,849.000 2,879.000 2,910.000 2,940.000 B. PROGRAM SKUPNIH NALOG 0,005738 % 51.000 0,0164 % 156.000 0,03725 % 376.000 0,05394% 578.000 0,05182 % 589.000 C. OBČINSKI PROGRAM 5,862.703 6,174.704 6,364.056 6,841.333 7,320.222 SKUPAJ PO LETIH 8,528.703 9,179.704 9,619.056 10,329.333 10,849.222 OD TEGA ZA SOLIDARNOST V REPUBLIKI 755.000 673.000 681.000 690.000 698.000 OD TEGA ZA SKUPNE NALOGE V REPUBLIKI 51.000 156.000 376.000 578.000 589.000 OD TEGA ZA DEJAVNOST V OBČINI 6,477.703 8,350.704 8,562.056 9,061.333 9,562.222 TOVARNA FILCA MENGEŠ Blejčeva ulica 4 PLAN SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA LETO 1977 (NOMINALNO) A. TEMELJNI PLAN ELEMENTI STORITEV IN CENE TEMELJNEGA PROGRAMA POTREBNA SREDSTVA 1. Družbene denarne pomoči kot edini vir 48 oseb X 800 din X 12 2. Družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir 130 oseb X 401 X 12 3. Zdravstveno varstvo opravičencev do družbenih denarnih pomoči 136 oseb X 160 X 12 4. Bruto osebni dohodek strokovnih delavcev pri izvajanju socialnovarstvenih ukrepov po kadrovskem normativu 8.532,73 X 8X 12 SKUPAJ A PROGRAM B. PROGRAM SKUPNIH NALOG ELEMENTI STORITVE SO VSEBINA PROGRAMA REP. SSS, KI JIH BODO DELAVCI OBRAVNAVALI SKUPAJ Z REPUBLIŠKIM PROGRAMOM SKUPAJ B PROGRAM 468.328 626.503 262.227 PRODAJA po sklepu delavskega sveta naslednja rabljena osnovna sredstva: 1 kom elektro motor 1,9 kW št. 185 1 kom elektro motor 3,7 kW št. 187 1 kom elektro motor 4 kVV št. 265 1 kom decimalna tehtnica št. 397 1 kom poliestrska kad št. 459 1 kom elektro motor 1,9 kW št. 56 1 kom rezkalni stroj št. 271 1 kom elektro motor 1,1 kVV št. 619 1 kom centrifugalna črpalka št. 460 1 kom elektro motor 2,7 kW št. 226 Prodaja bo dne 6. maja 1977 od 8. do 10. ure za družbeni sektor, za privatni sektor pa od 10. do 12. ure. Ogled rabljenih osnovnih sredstev, ki se prodajajo, je mogoč eno uro pred pričetkom prodaje. Prometni davek, kakor tudi vse ostale stroške, plača kupec. 819.142 2,176.000 156.000 156.000 ČESTITKA ŠKOFIC MARTINA - OPTIKA KAMNIK čestita ob 1. MAJU in se priporoča! 23. Dejavnost strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva. 24. Dejavnost skupne službe SIS. 25. Investicije v nove prostore strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva in Dom počitka Mengeš.__ 26. Sredstva v višini 1 7c zbrana od izvirnega priliva, ki se po zakonu lahko uporabljajo za premostitev nepredvidenih izdatkov, o čemer odloča skupščina socialnega skrbstva. C. OBČINSKI PROGRAM SIS SOCIALNEGA SKRBSTVA 1. Začasne denarne pomoči, kadar občan ali njegova družina v določenem obdobju nima sredstev za preživljanje 31 oseb X 812,65 25.192 Z Enkratne denarne pomoči, kadar občan ali njegova družina zaide v enkratno hudo stisko 125 oseb X 800 100.000 3. Zavodsko varstvo v splošnih socialnih zavodih občanom, če so starejši od 65 let, če živijo v takih pogojih, da so življenjsko, zdravstveno in socialno ogroženi, če so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni, da bi sami skrbeli zase, nimajo pa svojcev oz. oseb, ki zanje skrbijo 103 oseb X 1970 X 12 2,436.066 4. Zavodsko varstvo v posebnih socialnih zavodih, občani, ki jim je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije (Ponikve - Hrastovec) 33 oseb X 1640 X 12 1,045.431 5. Zavodsko varstvo v zavodih za usposabljanje otrokom na usposabljanju ter predšolskim otrokom na osnovnem usposabljanju (Dornava, Črna) 21 oseb X 2381 X 12 600.000 6. Za vodsko varstvo v vzgojnih zavodih otrokom na poklicnem usposabljanju in zaposlovanju 24 oseb X 2150 X 12 619.000 7. Zagotavljanje rejništva otrokom, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših - 42 rejencev X 1190 X 12 600.000 8. Pogrebni stroški prejemnikov denarnih pomoči 20.000 9. Pokrivanje stroškov mladinskega sprejemališča 12.000 10. Stroški za razvrščanje otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju (kategorizacija) 53.200 11. Sofinanciranje programa občinske Zveze prijateljev mladine 55.400 12. Sofinanciranje programa Občinskega odbora RK 100.000 13. Sofinanciranje programa zdravljenih alkoholikov 22.000 14. Sofinanciranje programa Društva za pomoč duševno prizadetim 500.000 15. Sofinanciranje programa Društva invalidov Domžale 10.000 16. Sofinanciranje Občinskega poročevalca 50.000 17. Sofinanciranje dejavnosti Skupnosti socialnega varstva 40.000 18. Financiranje dejavnosti Skupnosti socialnega skrbstva 74.000 19. Financiranje storitev delovne skupnosti strokovne službe za socialno delo (brez OD po normativu, ki je v A programu), po samoupravnem sporazumu ali pogodbi 556.884 20. Financiranje storitev (administrativnih, knjigovodskih), delovne skupnosti skupne službe SIS, po samoupravnem sporazumu ah pogodbi 175.827 21. 1 % izvirnega priliva, kot obvezna rezerva po zakonu 100.000 22. Investicija za delovne prostore, delovne skupnosti strokovne službe za socialno delo SSS Domžale (sedanja stavba se v 2 letih ruši, moramo začeti namensko zbirati sredstva) 306.000 SKUPAJ C PROGRAM 7,051.000 Skupnost otroškega varstva Na osnovi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Ur. list SFRJ št. 6/76) prvega in drugega odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Ur. list št. 53/76) in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Domžale sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v občini Domžale SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana družbenega varstva otrok vobdobju 1976-1980 I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta sporazum ureja: - pogoje, kriterjje in merila, na katerih temelji svobodna menjava dela na področju vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke; t sestavine in obseg programa družbenega varstva otrok in predšolske vzgoje; - obseg pravice matere, otrok in družine, ki si jih zagotavljamo po načelu vzajemnosti in solidarnosti; - odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenega programa; - obseg sredstev in višini prispevne stopnje za uresničitev dogovorjenih nalog; - dolžnosti in pristojnosti skupščine skupnosti otroškega varstva v zvezi z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma. 2. člen Plan razvoja družbenega varstva otrok in drugih nalog v obdobju od leta 1976 do 1980, ki ga bo sprejela skupščina skupnqsti otroškega varstva Domžale, mora izhajati iz pograma določenim s tem samoupravnim sporazumom. Podpisniki soglašamo, da je razvoj družbenega varstva otrok ter socialne varnosti matere in družine usklajen z rastjo celotnega dohodka organizacij združenega dela. H. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK 3. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri ovrednotenju nalog po programu vzgojnovarstvene dejavnosti uporabljajo naslednji kalkulativni elementi: - enotni tehnični, delovni in potrošni normativi, ki jih sprejema - enotni tehnični, delovni in potrošni normativi, kijih sprejema skupščina otroškega varstva; - normativi fiksnih vzdrževalnih stroškov za zmogljivosti, pri katerih se stroški ne obračunavajo po opravljenih enotah storitve in kijih določa skupščina skupnosti otroškega varstva; - elementi cene, ki jih določa ta samoupravni sporazum. 4. člen Enote storitev v vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke so: - oddelek predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v starosti od 0-3 let; oddelek predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v starosti od 3-7 let; - oddelek predšolskih otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju v vzgojnovarstveni organizaciji; - skupina predšolskih otrok v organiziranem družinskem varstvu; - oddelek oblike vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Za oddelek oziroma skupino predšolskih otrok se šteje število predšolskih otrok po veljavnih pedagoških in zdravstvenih normativih (Ur. list SRS, št. 37/72 in 28/74), ki so priloga tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Tehnične, delovne in potrošne normative na enoto vzgojnovarstvene storitve sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva na predlog izvajalcev vzgojnovarstvene dejavnosti. Skupščina skupnosti otroškega varstva lahko spremeni te normative le ob koncu poslovnega leta na podlagi analize kadrovskih prostorskih in tehničnih zmogljivosti in analize finančnih možnosti na njihovo spremembo. Skupščina skupnosti otroškega varstva določi tiste dodatne prvine v kalkulaciji stroškov na enote storitve, ki izhaja iz posebnih namenov, zmogljivosti in potreb v vzgojnovarstveni organizaciji. „ 7. člen Program vzgojnovarstvene dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepa skupnost otroškega varstva s posameznimi izvajalskimi organizacijami. Pogodba z izvajalsko organizacijo mora vsebovati zlasti naslednje sestavine: - vrsto nalog, njihov obseg po enotah storitve in dinamiko izvrševanja. - pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; - obveznosti, da bo izvajalec zagotovil kvaliteto storitev najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v dejavnosti; - ceno za opravljene storitve; - način kontrole nad izvajanjem vseh elementov pogodbe; - določbe o sankcijah za primer neizvršitve ali neustrezne izvršitve pogodbe. Obvezni sestavni del pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva, če niso določeni s predpisi. Pogodbe se sklepajo za poslovno leto oziroma za čas izvrševanja nalog. Med poslovnim letom se pogodba lahko dopolni v primeru povečanja števila enot storitev oziroma zaradi bistvenih sprememb elementov cene storitev. 8. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljanje storitve po pogodbah priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve: a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov in potrošnih materialov in sicer po cenah, ki so veljali 31. decembra preteklega leta; b) amortizacija v višini minimalnih stopenj določene z zakonom vejjavne na dan sklenitve pogodbe; c) dohodki: - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunano na podlagi delovnih normativov, ki jih določa skupnost otroškega varstva. Pri izračunu teh sredstev na enoto storitve se uporabljajo merila po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in družoenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov. - Sredstva za kritje obveznosti in dohodka temeljne organizacije združenega dela na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma. - Sredstva za razširitev osnove dela skladno s sklepom skupščine skupnosti otroškega varstva, - Sredstva za obvezno rezervo skladno s predpisi. 9. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva določi višino in pogoje za prispevek staršev h kritju mesečne cene za vzgojno varstveno storitev za enega predšolskega otroka ugotovljeno na podlagi meril, določenih v 7. členu. 10. člen Ce se povačajo materialni stroški izvajalca med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen, bo izvajalec najprej analiziral možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. Ce pa izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog po pogodbi, bo skupnost otroškega varstva ustrezno spremenila pogodbo z izvajalcem. 11. člen Izvajalci se s tem sporazumom zavezujejo, da bodo tudi pri sklepanju pogodb v neposredni menjavi dela uporabljali enaka načela in merila za oblikovanje cen, kakor jih določa ta samoupravni sporazum, razen glede tehničnih, delovnih in potrošnih normativov, o katerih se lahko prosto dogovore z neposrednimi naročniki. Pogodbe v neposredni svobodni menjavi dela ne smejo ovirati izvajanja nalog, dogovorjenih v pogodbi s skupnostjo otroškega varstva III. PROGRAM SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA DOMŽALE IN PROGRAM VZAJEMNIH IN SOLIDARNOSTNIH NALOG DRUŽBENEGA OTROŠKEGA VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJE 12. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma soglašamo, da skupnost otroškega varstva programirajo in izvajajo v obdobju od leta 1976 do 1980 naslednje naloge: 1. Vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke: - organiziranje in izvajanje programov vzgoje in varstva predšolskih otrok; - pridobivanje novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti za razne oblike vzgojnovar-stvene dejavnosti za predšolske otroke. 2. Varstvo matere in novorojenčka: - nadomestilo osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta zaposlenih mater; - pomoč za opremo novorojenega otroka. 3. Denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok: - otroški dodatki za otroke iz delavskih in kmečkih družin - posebni dodatki za otroke edinih hranilcev in za težje telesno in duševno prizadete otroke. 4. Pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok. Družbeno organizirano vzgojno varstveno dejavnost za predšolske otroke si zagotavljamo na podlagi menjave dela v skupnosti otroškega varstva Domžale, pravice matere in novorojenčka, denarne pomoči za vzdrževanje otrok ter pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok pa na podlagi načela vzajemnosti in solidarnosti v Zvezni skupnosti otroškega varstva SR Slovenje. 13. člen Vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo na podlagi menjave dela na področju družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok združevali sredstva za izpeljavo naslednjih nalog: - Vzgojno varstveno dejavnost bomo zagotovili za predšolske otroke - v vzgojnovarstvenih organizacijah in v organiziranem družinskem varstvu po minimalnem programu: Leto V redni dejavnosti Družinskem varstvu 1976 - 20 1977 - 20 1978 200 , 10 1979 80 1980 80 SKUPAJ 360 50 - v vzgojni program v obsegu 80 ur bomo zagotovili 105 otrok; - pridobili bomo 410 novih mest v vzgojnovarstveni ustanovi od tega v WU 360 in 50 v družinskem varstvu; - zagotovili usposobitev 21 vzgojiteljic in 20 varuhinj; - izvedli letovanje ob morju in zimovanje za 60 otrok letno; - usposobili igrišča javnega značaja v soseskah za 2000 otrok; - izvajali skupno z drugimi skupnostmi vzgojne oblike ob enkratnih akcijah -Dedek Mraz, 8. marec, Dan žena Teden otroka (po enotnem programu); - zagotovili ustrezno varstvo ter delovno vzgojno usposabljanje v oddelkih za razvojno motene otroke za 8 otrok; - izvajali bomo kadrovsko štipendiranje za vzgojnovarstvene dejavnosti v okviru Zvez skupnosti otroškega varstva; - financirali bomo družbeno dogovorjene naloge, ki so pomembne za razvoj ter informiranje - sofinanciranje Občinskega poročevalca ter mladinskih delovnih akcij; - sofinancirali bomo programe za otroke, ki jih izvajajo družbene organizacije -ZPM, Društvo za razvojno motene; - zagotovili bomo preventivno zdravstveno varstvo v WZ - . odvzem brisov in redna zdravstvena nega za vse otroke VVZ; - zagotovili bomo sredstva za delovanje skupnosti socialnega varstva Domžale na podlagi skupno dogovorjenih nalog za tekoče leto; - poravnali bomo obveznosti iz preteklih obdobij - anuitete; - izvajali bomo druge samoupravno dogovorjene naloge; - omogočili bomo dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe Skupnosti otroškega varstva in izvrševali druga povračila za izdatke, ki so nujno povezani z delovanjem. R elen Za uresničitev določenega programa v 13. členu tega samoupravnega sporazuma bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva za: POTREBNA SREDSTVA ZA IZVEDBO CELOTNEGA PROGRAMA RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA 1976-1980 Srednjeročno obdobje Vrsta in obseg programa Teme lj n i-do go vorj e ni program dejavnosti vzgoje in varstva (60 % ekon. cena) Program izgradnje novih nest za VV dejavnost in druge naloge SKUPAJ 1976 7010000 5889586 12899586 1977 8316160 6037760 14353920 1978 10372831 6142000 16514831 1979 12151530 6633000 18784530 1980 14150052 7164000 21314052 Skupaj 52000573 31866346 83866919 15. člen Skupno dogovorjene naloge otroškega varstva v SR Slovenji in uresničevanje. Delavci in drugi delovni ljudje združeni v občinski skupnosti otroškega varstva Domžale bomo uresničevali nekatere naloge skupnega in splošnega pomena (v nadaljnjem besedilu: skupni program) po načelu vzajemnosti in solidarnosti v Zvezi skupnosti otroškega varstva v SR Slovenji. V obdobju 1976-1980 bomo zagotovili naslednji skupni program: Varstvo matere in novorojenčka: - nadomestilo osebnega dohodka delavkam - materam v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšani delovni čas do enega leta starosti otroka, določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu, ter z zdravstvenimi skupnostmi dogovoren obseg porodnega varstva kmetijskim proizvajalkam; - pomoč za opremo vsakemu novorojenemu otroku v SR Slovenji oziroma otroku delavca v združenem delu v SR Slovenji po enotnih merilih in v sedanji višini, ki bo vsako leto usklajena z gibanjem materialnih stroškov za novorojenca. Denarne pomoči družinam: - otroške dodatke za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke na podlagi enotnih meril v SR Slovenji najmanj enakemu številu otrok, kot v letu 1975 in v višini, ki bo letno usklajena z rastjo življenjskih stroškov po merilih, ki jih bodo določile skupnosti otroškega varstva s sporazumom v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenje. Pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: - pospeševanje razvoja v manj razvitih in obmejnih občinah (investieje;; - zagotavljanje izvajanje vzgojnih programov za predšolske otroke v manj razvitih in obmejnih občinah (skupnosti otroškega varstva, ki v okviru sredstev zbranih po enotni prispevni stopnji na območju občine ne morejo zagotoviti izvedbo enotnega dogovorjenega programa vzgojnovarstveni dejavnosti prejmejo solidarnostna sredstva); - predšolska vzgoja v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah; - predšolska vzgoja Romov; - izvajanje kadrovskega štipendiranja za vzgojnovarstveno javnost po dogovoru s skupnostmi otroškega varstva; - financiranje družbeno dogovorjenih nalog, ki so pomembne za razvoj otroškega varstva (regresiranje periodičnega tiska za otroke in skupinskih potovanj otrok, sofinanciranje programov mladinskih delovnih akej, tehnične kulture); - sofinanciranje programov za otroke, ki jih izvajajo družbene organizacije (ZPM, Konferenca za rchabihtacjo invalidov SRS, Zveza tabornikov SRS, Skupnost vzgojnovarstvenih organizacj SRS); - financiranje študijskih in strokovnih nalog, ki so pomembne za vse skupnosti otroškega varstva; - druge samoupravne dogovorjene naloge. Dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ter drugi izdatki. 16. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo za vzajemne in solidarne naloge otroškega varstva v SR Sloveniji po načelu sorazmernosti združevali sredstva za: 1976 Potrebna sredstva v 000 din 1977 1978 1979 198( 1. Varstvo matere in novoroj. 2. Denarne pomoči družinam 3. Pospeševanje razv. otr. var. 4. Druge naloge Skupaj 246.000 264.200 284.400 306.100 329.400 930.900 958.800 987.500 1,017.200 1,047.700 39.929 5.550 43.115 5.900 48.091 6.300 51.335 6.700 55.520 7.100 1,22X379 1,272.015 1,326.291 1,381.335 1,439.720 Za zagotovitev navedenih sredstev bodo: - delavci in drugi delovni judje in občani združevali sredstva pri Zvezi skupnosti po enotni prispevni stopnji od osebnih dohodkov v višini: - leta 1976 - 2,73 % ■ - leta 1977 - 2,68 % - leta 1978 - 2,64 % - leta 1979 - 2,59% - leta 1980 - 2,54 % - upokojenci združeni v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini dejanskih izdatkov za denarne pomoči otrokom upokojencev. IV. SKUPNE USMERITVE 17. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor ima pri nadziranju tega sporazuma naslednje naloge: - spremlja izvajanje programa skupnosti otroškega varstva po vsebini, obsegu in kvaliteti; - preverja upoštevanje dogovorjenih tehničnih delovnih in stroškovnih normativov pri sklepanju pogodb o svobodni menjavi dela TOZD, ki izvajajo program; - spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu; - spremlja dovajanje sredstev za solidarnost in skupen program z vidika obveznosti, ki jih ima občinska skupnost otroškega varstva po tem samoupravnem sporazumu; - poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti otroškega varstva ter po potrebi neposredno udeležencem. 18.člen Skupščina skupnosti otroškega varstva mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Izvajalske organizacije so dolžne predložiti poročilo stanja iz polletnega in letnega obračuna. Ce analiza iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, ter da skupnost otroškega varstva - skupščina tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah če: 1. se ne izvaja dogovorjeni enotni minimalni program ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. če nastopgo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kot 5 %; 3. če so bistveno kršena določila izvajalskih pogodb glede kakovosti storitev. V primerih a prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti otroškega varstva predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, ali pa predlaga družbenopolitični skupnosti, da sprejme ustrezen ukrep. 19. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto z dohodkovnimi gibanji v občini. 20. člen Presežki iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom skupnosti otroškega varstva, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto. V. KONČNE DOLOČBE 21. člen Ta sporazum se sklene s pristojnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina skupnosti otroškega varstva s posebnim sklepom • Ko je samoupravni sporazum sprejet se objavi v Uradnem glasilu skupščine Domžale. 22. člen Sporazum začne veljati 21. dan po objavi. POTREBNA SREDSTVA ZA VZGOJNOVARSTVENO DEJAVNOST V OKVIRU VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976-1980 Srednjeročno obdobje 1976-1980 Priloga 1 Planirana sredstva in število otrok 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj Planirana celotna sredstva ki izhajajo iz potreb starši var. + družba 12,369.120 13,389.696 17,288.052 20,252.556 23,583.420 86,279.844 Število predšolskih otrok usklajeno z razvojem otroškega varstva 1976-80 706 741 941 1021 1101 1101 Povprečna ekon. oskrbna cena varovanca v VVZ 1380 1438 1531 1653 1785 1557 Ekonomska cena oskrbnih stroškov 1380.din priznana, ugotovljena realna na dan 31.12.1976 za obdobje 1976-1980 Kalkulacija temelji na 1380 din ekonomskp "pne 1976 (priznana) - povečan realni porast cen vobdobju 1976-1980. POTREBNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE RAZVOJA VZGOJNOVARSTVENE USTANOVE V OBČINI 1ER DRUGIH OBLIK DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK Elementi programa izgradnje novih mest za W dejavnosti in druge naloge 1976 1977 Srednjeročno obdobje 1978 1979 1980 Priloga 2 Skupaj Investicije - nova mesta za vzgojo in varstvo 3,343.657 3,759.335 3,288.115 3,519.240 3,918.445 17,828.792 Varovanje na domu otrok od 0-3 let 57,857 508.200 89,154 1,110.470 1,198.956 3,767.023 Oddelek za razvojno motene predšolske otroke 110.000 87.945 280.983 303.462 327.740 1,110.130 ( icibanova šola za pred. otroke 29.289 28.060 43.847 47.344 51.132 199.672 Vzgojne oblike za popoldansko delo s pred. otroci 25.460 27.115 29.284 31.627 113.486 Druge dogovorne naloge (str. služba, ZPM, SSV, O. P. obvez, anuitete, 2,348.783 1,600.000 1,610.400 1,623.200 1,636.100 8,818.483 SKUPAJ 5,889.586 6,009.000 6.142.000 6,633.000 7,164.000 31,837.586 PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 1977 Izhodišča za oblikovanje programa za leto 1977: -- naloge začrtane v planu razvoja občine 1976-1980; — samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja-otroškega varstva v letih 1976-1980; — dogovorjeni vzajemni in solidarnostni program v okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Izvajanje programov razvoja otroškega varstva, kot spremljajočih objektov k stanovanjski izgradnji, je v prvih letih sprejetega plana prineslo nekaj ugotovljenih resnic, ki morajo pripeljati do skladnosti pri zagotavljanju otroškega varstva v okviru izgradenj sosesk in novih blokovnih zaselkov. Katere pa so naloge, ki bi prispevale k uspešnejšemu razvoju otroškega varstva v naslednjem obdobju:^ — pridobivanje novih prostorskih zmogljivosti v novih stanovanjskih soseskah, kjer nastaja močna koncentracija potreb po varstvu in vzgoji otrok. V teh primerih je potrebno pospešiti združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo in jih podrediti tudi izgradnji prostorskih zmogljivosti za vzgojnovarstveno dejavnost; — z namenskim usmerjanjem sredstev ter kreditno soudeležbo organizacij združenega dela ali skupnosti za usklajenost rasti enot stanovanj s številom mest, ki je normativno določena za predvideno sosesko. S tem bi vsaj delno uskladili rast varstva s potrebami v soseskah; — pridobivanje prostorov v večjih stanovanjskih soseskah mora postati sestavni del načrtovanja stanovanjskih stavb ter spremljajočih objektov, kar pomeni usklajenost programov interesnih skupnosti s področja stanovanjske izgradnje in razvoja otroškega varstva. Ta usklajenost prav gotovo pogojuje že sprejeti družbeni plan; — družinsko varstvo za otroke do 3 let starosti, kije sicer že dalo nekatere koristne rezultate, je zaradi velikih potreb nujno v prihodnje še krepiti predvsem na področjih Domžal, Mengša, Trzina in Moravč. Največji materialni delež v dosedanji nekaj letni izgradnji prostorskih zmogljivosti ter največ zaslug za njihovo pospešeno rast ima družbeno dogovarjanje in sporazumevanje, z organizacijami OZD. Ugotovitve potreb in možnosti združenega dela pa narekujejo potrebe po takšnem načinu financiranja, ki naj bi v večji meri zagotavljal večji procent vključenih otrok v vzgojnovarstveno dejavnost. Prav gotovo naj bi se v te vire vključili tudi viri iz samoprispevka delavcev in občanov v krajevnih skupnostih, ki bi skupaj s sredstvi združenega dela nudili realno izpeljavo plana otroškega varstva, pa čeprav z rahlo zamudo. Za urejanje igrišč javnega značaja ter igrišč ob vrtcih naj bi se mobilizirala tudi sredstva krajevnih skupnosti z vloženim delom (akcijami) ali samoprispevkom stanovalcev. V urbanistični dokumentaciji pa naj bi se igrišča locirala tam, kjer je mejno področje' med Telesnokulturno skupnostjo ter skupnostmi s področja vzgoje in varstva. Ker se dnevno varstvo otrok razvija v krajevnih skupnostih, potrebe pa povzroča zaposlovanje staršev v organizacijah združenega dela, je nujno doseči tvorno sodelovanje obeh činiteljev oz. njunih delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem se mora predvsem uveljaviti vloga uporabnikov na vseh ravneh, zlasti pa v krajevnih skupnostih, kar je pogoj za hitrejši'razvoj otroškega varstva. Z uvedbo delegatskega sistema delavci WZ niso le izvajalci vzgoje in varstva vpisanih otrok, temveč so dolžni za iskanje ustreznih i rešitev za varstvo in vzgojo tistih otrok, ki jih zaradi pomanjkanja prostora in osebja ne morejo sprejeti pod svojo streho. Delavci v WZ morajo nuditi staršem oz. delegatom uporabnikom vse tiste informacije, ki so potrebne, da le ti spoznajo obseg stroškov, razmere, v katerih opravljajo svoje delo in probleme, ki naj bi jih reševali s pomočjo uporabnikov. V tem smislu je pričakovati vsebinsko delo zbora izvajalcev, ki naj bi usklajene programe potrebnih sredstev za osnovno dejavnost ter drugih sredstev posredoval zboru uporabnikov. To bi dosegli predvsem na ločenem zasedanju zborov skupščine skupnosti otroškega varstva. Zelo pomemone naloge v nadaljnjem razvoju so vezane na vsebinski prenos osnovne dejavnosti vrtca z izobraževalne skupnosti na Skupnost otroškega varstva, ki je vezana tudi na prenos potrebnih sredstev. V ob- dobju začasnega financiranja; ta prenos ni bilo mogoče izvesti, skupnosti pa imata skupni organ, ki bo pripravil osnutek samoupravnega sporu/uma o prenosu dejavnosti in sredstev za izvajanje vzgojnovarstvene dejavnosti po predloženih izhodiščih. Dogovorjeni temeljni program vzgoje in varstva ter vlaganj v nova mesta za predšolske otroke je mogoče izvesti na podlagi sledečih virov sredstev: 14.356.000 480.000 500.000 1.000.000 Obvestilo Obveščamo vse občane, ki so vplačali posojilo za ceste v SRS pri KS Domžale /razen upokojencev/ za I. polletje 1976, da dvignejo obveznice pri KS Kidričeva 14 Domžale in sicer: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 9. ure. Štab za vpis posojila za ceste: Habjan Franc redna prispevna stopnja (1,26 "/<,) - sredstva iz invalidnin in pokojnin (0,40 %)) - sredstva za otroški dodatek za OD kmečkih otrok - drugi dohodki - stanje na ŽR SKUPA I 16.336.000 Vrednost programov temelji na uresničitvi sprejete politike razvoja otroškega varstva ter usklajevanje prenosa dejavnosti in sredstev za VVZ Domžale z Občinske izobraževalne skupnosti na Skupnost otroškega varstva. I. Temeljni dogovorjeni program varstva in vzgoje predšolskih otrok obsega - stroškovno ceno za vzgojo in varstvo v letu 1976 povečano za ocenjeni porast cen in upoštevana nova mesta po stanju 31.12.1976 741 otrok — ekonomska cena (poprečna) — 1.438 - sistem subvencioniranja oskrbnih stroškov v WZ ostane enak kot v letu 1976 - družba 60 %, starši 40 % ekonomske cene - vrednost programa v 60 % od ekonomske cene za leto 1977 znaša 8.310000 II. Dogovorjeni program razvoja otroškega varstva in druge naloge a) Nove kapacitete za predšolske otroke in dojenčke v Krajevni skupnosti Domžale (rezervat za vrtec v Kidričevi). Pričetek gradnje jeseni za 204 otroke (80 dojenčki, 124 predšolski). Vrednost gradbenega dela investicije 13.000.000. Kreditni angažmaji izvajalca ter avans obseg investicije zajema: centralno pralnico, zaklonišče za vse otroke, 6 igralnic za otroke od 0-3 let, 6 igralnic za otroke od 3-6 let in igralnica za otroke 2-3 let. Idejna zasnova ponovitvenih projektov WZ Šentvid in Štepanjsko naselje. Zaključek gradnje v sredini 1978. leta. Vrednost programa za leto 1977 5.275.975 b) Varovanje na domu obsega 8 varuhinj s 40 otroci strošek zavarovanja znaša 1.460 din, varovanje se izvaja v Krajevnih skupnostih Domžale in Jarše \ v letu 1977 pa še na Prevojah in v Lukovici. Vrednost dela programa 508.200 c) Oddelek za razvojno motene predšolske otroke zajema 8 otrok z možnostjo vzgojnega dela ter delovnega usposabljanja. Vrednost programa 87.945 d) Cicibanova šola v krajevnih skupnostih Dob Trzin, Vrhpolje, Prevoje in Dragomelj za 105 otrok v starosti 3—6 let Vrednost 28.060 e) Popoldanske oblike vzgoje v krajevnih skupnostih Vir, Mengeš, Domžale, Radomlje enkrat tedensko za 200 predšolskih otrok. Vrednost 25.460 0 Preventivno zdravstveno varstvo - odvzem brisov ter zdravstvena nega predšolskih otrok. Vrednost 70.000 g) Letovanje ter zimovanje predšolskih otrok za 60 predšolskih otrok v Izoli ter letovanje prizadetih otrok v Piranu. Vrednost programa ZPM in Društva razvojno motenih otrok 100.000 h) Otroški dodatek za 300 kmečkih otrok. Vrednost 500.000 i) Socialne intervencije za materialno šibke varovance v VVZ — kriterij osebni dohodek na člana družinske skupnosti do 1200 din. Vrednost 50.000 j) Vrednost programa skupnih nalog, ki jih združujemo v Skupnosti socialnega varstva Domžale 40.000 k) Izvajanje nalog strokovne službe in organov skupnosti 380.000 1) Sofinanciranje občinskega poročevalca 50.000 m) Izvajanje programa in izgradnje igrišč v občini - v soseskah mesta Domžale za 2000 otrok (samoprispevek občanov za izgradnjo javnih igrišč) Vrednost 40.000 n) Anuitete iz preteklih obdobij 722.000 o) 1 % rezerva od skupnega programa 148.360 REKAPITULACIJA vrednostnih programov za 1977 I. 8.310.000 stopnja OD - bruto U,73 % II. 8.026.000 stopnja OD - bruto 0,53 % + drugimi SKUPAJ 16.336.000 stopnja OD bruto 1,26 % Stanovanjska skupnost STANOVANJSKA DEJAVNOST . Izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter za potrebe sofinanciranja komunalne infrastrukture in se odločil da omenjeni sporazum da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. Razlogi, ki so narekovali pripravo novega samoupravnega sporazuma so bili v glavnem naslednji: — sedanji samoupravni sporazum o izločanju minimalne stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je bil sprejet praviloma za srednjeročno obdobje 1972-1976; — sofinanciranje dijaških in študentskih domov v SR Sloveniji je nujno potrebno urediti s samoupravnim sporazumom; — sistemsko niso rešeni viri financiranja za pridobivanje, urejanje stavbnih zemljišč in da republiški zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči št. 7 od 31.3.1977 v svojem 25. členu dovoljuje, da se delovni ljudje in občani lahko odločijo, da v breme stanovanjskih sredstev namenijo do 20 % od teh sredstev za financiranje komunalne infrastrukture. V novem samoupravnem sporazumu je predvidena stopnja prispevka za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter za potrebe sofinanciranja komunalne infrastrukture v višini 7 % od BOD, t.j. v isti višini, kot je znašala sedanja stopnja. Pri tem pa je treba upoštevati, da se bo iz te stopnje, ki je enaka sedanji sofinancirala tudi gradnja dijaških in študentskih domov v SR Sloveniji v višini 0,345 % od BOD in gradnja komunalne infrastrukture v višini 1,0 % od BOD, kar preje ni bremenilo stanovanjskih sredstev. Seveda je s tem ogrožena realizacija srednjeročnega plana stanovanjske gradnje do leta 1980, ki predvideva izgradnjo 1820 stanovanjskih enot, od tega 1220 v blokovni in 600 v individualni gradnji. Vendar spričo obremenjenosti gospodarstva ne kaže, da bi to obremenjenost še bolj stopnjevali in da je treba izhod iskati v prestrukturiranju prispevne stopnje. Naj na koncu dodamo še to, da se je od vseh namenskih stanovanjskih sredstev 55 % od 7 % od BOD združevalo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, 45 % od 7 % od BOD pa je ostajalo na razpolago delovnim organizacijam. To razmerje naj bi ostalo tudi v bodoče nespremenjeno. Iz sredstev, ki se združujejo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, bo vključno z letošnjim letom, zgrajenih približno 200 solidarnostnih stanovanj in podeljenih okoli 43 milijonov N din posojil. Poleg teh rezultatov pa moramo posebej omeniti uveljavitev samoupravnih odnosov na tem pomembnem področju, kjer Samoupravna stanovanjska skupnost postaja središče samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja o stanovanjski politiki v občini, ter o konkretnih kriterijih in merilih za njeno izvajanje. Na podlagi določil 11. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 5-12/72) ter 25. člen Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. list SRS št. 7 od 31.3.1977), nadalje Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980, Samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji v obdobju 1976-1980, Družbenega dogovora o osnovah srednjeročnega plana razvoja občine Domžale za obdobje 1976-1980 in Srednjeročnega plana razvoja stanovanjske gradnje v občini Domžale 1976-1980 ter drugih dokumentov sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela,samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O NAJNIŽJEM ODSTOTKU IZLOČANJA SREDSTEV ZA POTREBE RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE IN DRUŽBENE POMOCl V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU TER ZA POTREBE SOFINANCIRANJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE I. SPLOŠNE DOLOČBE l.člen S tem samoupravnim sporazumom o najnižjem odstotku izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter za potrebe sofinanciranja komunalne infrastrukture se udeleženci dogovorijo: — o višini minimalne stopnje prispevka za navedene namene; o delitvi minimalne stopnje prispevka; -■ o medsebojnih pravicah in obveznostih pri upravljanju s sredstvi; - drugih vprašanjih, ki zadevajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov občine Domžale ter vprašanjih, ki so v neposredni zvezi s stanovanjsko gradnjo kot je komunalna infrastruktura. II. DOLOČITEV NAJNIŽJE STOPNJE PRISPEVKA 2. člen Na osnovi srednjeročnih planov graditve objektov stanovanjskega in komunalnega standarda se udeleženci dogovorijo, da znaša minimalna stopnja prispevka za namene iz 1. člena tega sporazuma 7 % od BOD. Sredstva, zbrana iz 7 % stopnje prispevka od BOD, se lahko uporabljajo samo v skladu s sprejetimi srednjeročnimi programi stanovanjske gradnje in gradnje komunalne infrastrukture. 3. člen Za pospešeno reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev lahko udeleženci sporazuma določijo višjo stopnjo sredstev, kot je določeno v tem sporazumu. S sredstvi zbranimi iz višje stopnje prispevka upravljajo • in razpolagajo udeleženci sporazuma sami. 4. člen Za tiste, ki ne podpišejo tega sporazuma velja občinski odlok, ki ga občinski skupščini predloži pristojni upravni organ. Stopnja prispevka po tem odloku ne more biti manjša, kot je določena s tem sporazumom. III. DELITEV IZLOČENIH SREDSTEV 5. člen Udeleženci tega sporazuma se dogovorijo, da se minimalna stopnja prispevka v višini 7 % od BOD deli za namene iz 1. člena tega sporazuma takole: a) 0,345 % od BOD za gradnjo dijaških in študentskih domov v SRS v skladu s prejetim družbenim planom SRS za obdobje 1976 1980; b) 5,655 % od BOD za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za potrebe realizacije srednjeročnega plana stanovanjske gradnje v občini Domžale za obdobje 1976-1980; c) 1 % od BOD za sofinanciranje gradnje komunalne infrastrukture po srednjeročnem planu 1976-1980. 6. člen Udeleženci tega sporazuma se dogovorijo, da bodo sredstva iz točke b) prejšnjega člena tega sporazuma delili takole' a) 45 % za reševanje stanovanjskih potreb delavcev udeležencev tega sporazuma; b) 30 % za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; c) 25 % za združevanje pri poslovni banki za kreditiranje graditve stanovanj. 7. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo sredstva iz prispevka v skladu s 5. členom tega sporazuma nakazovale na ustrezne račune ob izplačilu osebnih dohodkov. Pri tem bodo upoštevali, da se sredstva iz točke c) 5. člena in točke b) 6. člena vplačujejo po kraju bivanja, ostala sredstva pa po sedežu delovne organizacije. IV. UPRAVLJANJE, GOSPODARJENJE IN PORABA IZLOČENIH SREDSTEV 8. člen Z izločenimi sredstvi po 5. a) členu tega sporazuma upravlja in gospodari samoupravni organ Republiške izobraževalne skupnosti (Ur. list SRS št. 7/76). 9. člen S sredstvi izločenimi po 5. c) členu upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani v organih Samoupravne komunalne skupnosti občine Domžale v skladu s svojimi akti in sprejetim srednjeročnim programom gradnje komunalnih objektov. (Družbeni dogovor o osnovah srednjeročnega plana razvoja občine Domžale 1976-1980). 10. člen Z izločenimi sredstvi po 6. a) členu upravljajo in gospodarijo samoupravni organi udeležencev tega sporazuma v skladu s svojimi akti in srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. 11. člen Z združenimi sredstvi po 6. b) členu upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organih Samoupravne stanovanjske skupnosti - Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu s svojimi akti in zakonskimi predpisi. (Ur. list SRS št. 5/72 in 15/76 Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, Ur.'list SRS 8/74 Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti). V skladu s predpisi in tem sporazumom se iz teh sredstev lahko nudijo naslednje oblike družbene pomoči: - gradnja in nakup solidarnostnih stanovanj za mlade družine, borce in upokojence ter socialne primere; - subvencioniranje stanarin; - premiranje namenskega varčevanja. Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da samoupravni organi samoupravne stanovanjske skupnosti - Samoupravne ejiote za družbeno pomoč - lahko rešujejo iz teh sredstev tudi stanovanjske probleme delavcev v dejavnostih posebnega družbenega pomena, podpisnic tega sporazuma, ki sami niso zmožni rešiti vseh stanovanjskih problemov svojih delavcev. Za te delavce dajejo vloge organizacije (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, milica, uprava SOb). Pozitivno so lahko rešene le tiste vloge, ki jih priporoči izvršni svet SOb. Delovne skupnosti iz področja navedenih dejavnosti morajo ob tem angažirati vsa lastna razpoložljiva sredstva in morajo imeti izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. Obseg sredstev za posamezne namene iz tega člena določijo samoupravni organi Samoupravne stanovanjske skupnosti - Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - z letnim načrtom. 12. člen Z združenimi sredstvi po 6. c) členu upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani Samoupravne stanovanjske skupnosti - Samoupravne enote za graditev stanovanj v skladu s svojimi akti in Zakonom o programiranju in financiranju stanovanjske graditve (Ur. list SRS 5/72) ter Družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS 1 /76). Iz naslova teh sredstev imajo pravico do posojila organizacije in delavci v teh organizacijah, ki združujejo sredstva in sicer: a) delovne organizacije za gradnjo in nakup najemnih stanovanj; b) delavci v delovnih organizacijah, ki združujejo sredstva za gradnjo ali nakup stanovanj oz. stanovanjskih hiš; c) pooblaščene organizacije za komunalno urejanje stavbnih zemljišč; Iz naslova združenih sredstev po 6. c) členu tega sporazuma lahko samoupravni organi Samoupravne stanovanjske skupnosti - Samoupravne enote za graditev stanovanj - dodeljujejo tudi posojila za rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanjskih hiš in stanovanj, če se s tem povečuje stanovanjska površina oziroma izboljšuje stanovanjski standard nad minimalnim, do meje stanovanjskih standardov določenih z odlokom. V. REŠEVANIE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBČANIH, KI PRI OPRAVLJANJU SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI UPORABUAJO DOPOLNILNO DELO DRUGIH OSEB 13. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo prispevek za namene iz 1. člena tega sporazuma po občinskem odloku in sicer v višini 7 % od BOD oziroma 10,28 % od NOD. Prispevek vplačujejo na račun sredstev Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Knjigovodstvo Samoupravne enote za družbeno pomoč je dolžno od zbranih sredstev iz tega naslova izločiti 1/7 na račun sredstev samoupravne komunalne skupnosti, namenjenih za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Razlika vplačanih sredstev se deli na sredstva, ki ostanejo enoti za družbeno pomoč 50 % za reševanje stanovanjskih vprašanj upravičencev do solidarnostnih stanovanj in 50 % prenakaže enota za družbeno pomoč enoti za graditev stanovanj za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj delavcev zaposlenih v zasebni obrti. 14. člen Delavci zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb bodo na ta način lahko: a) pridobivali družbeno najemno stanovanje, kupljeno ali zgrajeno s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč pod enakimi pogoji, kot delavci zaposleni v družbenem sektorju; b) pridobivali kredite za dograditev stanovanjske hiše ali nakup stanovanja pri enoti za graditev stanovanj pod enakimi pogoji, kot delavci zaposleni v družbenem sektorju. Pri oblikovanju kriterijev in meril za dodeljevanje teh posojil sodeluje tudi sindikat delavcev zaposlenih v zasebni obrti. VI. KONČNE DOLOČBE 15. člen Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo upoštevali dogovorjene osnove in merila tega sporazuma ter da bodo preko svojih delegatov v Samoupravni stanovanjski skupnosti in njenih enotah sodelovali pri oblikovanju in realizaciji konkretnih meril in kriterijev za dodeljevanje stanovanj in posojil. 16. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo v svojem splošnem aktu določili odstotek izločanja sredstev za namene iz 1. člena tega sporazuma, ki ne bo nižji, kot je določen s tem sporazumom. 17. člefi Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo v svojih splošnih aktih za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih izdelali konkretne kriterije in merila, po katerih mora vsak pridobitnik najemne stanovanjske pravice angažirati od 10 do 30% vrednosti najemnega stanovanja lastna sredstva v kreditni ali drugi obliki odvisno, od socialnega položaja prosilcev in drugih pogojev. 18. člen Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpiše večina udeležencev oz. večina možnih podpisnikov na podlagi sklepov svojih najvišjih samoupravnih organov. Ko prične veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o izločanju minimalne stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 19. člen Vsa finančna, administrativna in strokovna opravila za združena sredstva po 5. c) členu in 6. b) in c) členu opravljata ustrezni strokovni službi pri Biro 71 Domžale in LB podružnici Domžale. Stroški za opravljanje del se plačujejo v skladu z 19. členom Zakona o samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Odločitev o opravljanju storitev in plačevanju stroškov sprejemajo delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunalne skupnosti občine Domžale. 20. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejema tako, kot sporazum. Predlog za spremembo ali dopolnitev lahko poda vsak udeleženec. Spremembe in dopolnitve so sprejete, ko jih sprejme večina udeležencev. 21. člen Udeleženci tega sporazuma pooblaščajo SDK — podružnico Domžale, da kontrolira izvajanje določb tega sporazuma. 22. člen Po en izvod podpisanega sporazuma dobi SDK - podružnica Domžale, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Samoupravna komunalna skupnost občine Domžale, orginal sporazuma pa se hrani pri Skupščini občine Domžale. 23. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Podpisniki: Skupnost za zaposlovanje SMERNICE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA V LETU 1977 Uresničevanje začrtanih smeri srednjeročnega programa razvoja samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana v letu 1977 opredeljujejo te smernice. Zaposlovanje se mora v letu 1977 gibati v okviru 2,2 % rasti, pri čemer ne sme porasti stopnja brezposelnosti, dosežena v letu 1976. Več pozornosti, kot dosedaj moramo posvetiti odpravljanju fluktuacije in realni delitvi dela na osnovi izdelanih sistemizacij delovnih mest, pri čemer moramo bolj podpirati produktivne sfere gospodarstva. Neskladja med zahtevami dela in znanjem delavcev moramo odpravljati z razvojem izobraževanja ob delu. Poklicnemu usmerjanju in štipendiranju moramo dati večjo možnost usklajevanja ponudbe in povpraševanja ter izenačevanja možnosti za profesionalni razvoj. Leto 1977 mora predstavljati leto povečane aktivnosti za uresničitev Zakona o združenem delu na vseh področjih delovanja naše skupnosti. ANALITIČNA IN STATISTIČNA DEJAVNOST Analitična dejavnost bo v letu 1977 usmerjena tako v izpolnjevanju temeljnih nalog te dejavnosti, kakor tudi novim področjem dela, ki smo jih začrtali s srednjeročnim programom dela. Delo bo opredeljeno predvsem z naslednjim: - spremljanje in analiziranje družbenoekonomskih pojavov, ki so pomembni za dejavnost skupnosti za zaposlovanje, oziroma za razvoj samoupravnega delovanja skupnosti, politike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja; - planiranje in spremljanje izvajanja planskih razvojnih dokumentov pomembnih za našo skupnost, kadrovskih potreb v organizacijah združenega dela ter dnižbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja zaposlovanja in kadrovske politike; - razvojno-raziskovalnim delom, ki bo usmerjeno na proučevanje pomembnih elementov ponudbe in povpraševanja po živem delu, uvajanje novih analiz, ki jih zahtevajo druga področja dela v skupnosti ter povezovanje z zunanjimi dejavniki pri proučevanju vprašanj pomembnih za našo skupnost; - informativno dejavnostjo, ki zahteva vedno večji obseg dela pri pripravi in prilagajanju materialov za delegatsko bazo samoupravne skupnosti ter ostale zunanje dejavnike. V smislu povečevanja učinkovitosti analitičnega dela bodo usmerjena tudi prizadevanja za nadaljnjo izboljšavo statistične baze podatkov. Na podlagi ugotovitev iz preteklih let predvidevamo za leto 1977 takšna statistična zbiranja in obdelave, ki naj bi ob sicer selekcionarnem številu podatkov nudile kvalitetnejše in zanesljivejše kazalce o gibanju zaposlenosti in zaposlovanja, za spremljanje družbenih dogovorov in sair/ouprav-nih sporazumov. V tej zvezi je pričakovati ugodnejše rezultate, predvsem v smislu poenotenja prikazovanih podatkov, kakor tudi popolnejši evidenci rezultatov v organizacijah združenega dela. Vzporedno z racionalizacijo zbiranja in težnjo po večji uporabnosti razpoložljivih podatkov bodo potekali tudi ustrezni prilagoditveni postopki za njihovo strojno obdelavo. ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje bo v letu 1977 potekalo v dveh smereh: v pomoči organizacijam združenega dela pri zagotavljanju potrebnih delavcev in opravljanju kadrovske funkcije ter pomoči delavcu - občanu, da z uveljavljanjem pravice do dela zagotavlja socialno varnost sebi in svoji družini. POSREDOVANJE DELA Za uspešno posredovanje delavcev je pomembno urejanje in zbiranje podatkov o prostih delovnih mestih in prostih delavcih ter o razmerah in pogojih v delovnih organizacijah, ki iščejo delavce. Na tem področju bomo v letošnjem letu nadaljevali z že vpeljanim sistemom prijavljanja prostih delovnih mest, spoznavanjem delovnih mest in delovnih organizacij. Prvenstveno bomo posredovali delavce v prioritetne panoge, če bodo delovne organizacije v njih tudi zagotovile vse potrebne pogoje, dogovorjene v samoupravnih sporazumih o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih. Vzporedno bomo seveda tudi zbirali potrebne podatke o brezposelnih delavcih v okviru regije, republike, drugih republik in pokrajin ter jih posredovali delovnim organizacijam v pomoč pri reševanju njihovih potreb po delavcih, pri čemer bo svetovalni pristop strokovnega delavca do občana — iskalca zaposlitve, stalno prisoten način našega dela. Pomoč delovnim organizacijam zajema tudi sodelovanje s strokovnimi službami v delovnih organizacijah pri opravljanju njihove kadrovske funkcije. Zato bomo v skladu s kadrovskimi možnostmi tudi vnaprej sodelovali pri izdelavi sistemizacij delovnih mest, izdelavi kadrovskih analiz in načrtovanju kadrov, izdelovanju programov za uvajanje pripravnikov in usposabljanje že zaposlenih delavcev, kakor tudi pri izboru novih delavcev. Med pomembnimi nalogami bo v tekočem letu pomoč pri reševanju kadrovske situacije v Idkriji, ki vključuje potrebno obravnavo preseženih delavcev za zasedbo drugih delovnih mest. Izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov Z letošnjim letom je stopil v veljavo zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, katerega izvajanje je poverjeno skupnostim za zaposlovanje. Zato je naloga skupnosti, da zagotovi potrebne materialne in kadrovske osnove ter s primerno organizacijo zagotovi pravočasen pri-četek izvajanja te funkcije. Potrebno je izdelati merila za opredeljevanje prizadetih, ki jim gredo pravice po zakonu, osnovati potrebno komisijo za • ugotavljanje invalidnosti, primernosti zaposlitve ali usposobiti ter zagotoviti materialne in kadrovske osnove za vodenje postopka in izvajanja odločitev komisije. Ker gre za opravljanje pri nas nove dejavnosti in ne razpolagamo s tovrstnimi izkušnjami, bo potrebno razviti tudi postopek ugotavljanja delazmožnosti ter poiskati primerne proizvodne obrate, kjer bi to lahko opravljali. Pomoč delavcem na začasnem delu v tujini V skladu s sprejetimi družbenimi stališči, glede delavcev na začasnem delu v tujini, bomo v letošnjem letu nadaljevali z urejanjem podatkov za posebno formirane koordinacijske odbore pri političnih ali upravnih organih v občinah, katerih naloga je načrtovanje in izvajanje postopnega vračanja delavcev, zaposlenih na začasnem delu v tujini. Poklicno usmerjanje Srednjeročni program dela strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Ljubljana predvideva, da bomo na področju poklicnega usmerjanja obravnavali celotne generacije osnovnošolcev, gradili sistem prenosa podatkov v usmerjeno izobraževanje in s tem sodelovali pri poklicnem vodenju učencev v usmerjenem izobraževanju, posredovali spoznanja za kvalitetnejše štipendiranje in nudili strokovno pomoč vsakemu, ki to pomoč pri usmerjanju svoje poklicne poti potrebuje. Da bi tako začrtan program lahko uresničili, pa moramo neprestano dograjevati sistem zbiranja in obdelovanja podatkov na eni strani in sistem posredovanja obdelanih podatkov na drugi strani. Zbiranje in obdelovanje podatkov V letu 1977 bomo zbirali za poklicno usmerjanje potrebne podatke o vseh učencih 5. razredov osnovne šole in dopolnili že zbrane podatke o učencih, ki bodo v tem letu obiskovali 8. razred, in to z anketami v 5. in 8. razredu ter s preizkusi nekaterih sposobnosti in razgovori z učitelji. Za tiste učence, ki so vključeni v srednje šole bomo te podatke dopolnili tudi s podatki anketiranja v 4. razredu ter za določene skupine tudi s preizkusi nekaterih sposobnosti. S šolami za pedagoške poklice, ki že drugo leto delajo po programu usmerjenega izobraževanja, pa bomo sodelovali pri koncipiranju sistematičnega spremljanja in usmerjanja njihovih učencev. Zaradi šibke kadrovske zasedenosti pa kljub nujnosti na področju srednjega.-šolstva oz. usmerjenega izobraževanja kaj, več ne bomo zmogli. Za strokovno pomoč posameznikom, kot šolam,in organizacijam združenega dela pa potrebujemo tudi podatke o svetu poklicev in dela ter sistemu usposabljanja za delo, zato se bomo povezovali z organizacijami, od katerih posamezne podatke lahko dobimo. Te podatke in podatke o učencih bomo analitično obdelovali in sintetizirali tako, da bodo uporabni za posredovanje. Posredovanje informacij Na področju posredovanja informacij je prav gotovo ena prioritetnih nalog strokovne službe splošno in vsestransko informiranje o vseh dejavnikih, ki pogojujejo pravilno usmerjanje poklicne poti. To informiranje mora biti tako, da bo na najbolj učinkovit način prispevalo k oblikovanju socialističnih stališč vrednotenja dela in izbire poklicne poti. V ta namen, bomo v okviru danih finančnih možnosti še naprej razvijali oblike informiranja prek javnih občil, lastnih publikacij, predavanj, ekskurzij, posvetov. Eno od pomembnih področij dela bo tudi v letu 1977 pomoč posameznikom pri izbiri poklicne poti. Večja osveščenost o pomenu pravilne izbire poklicne poti in vse večje razvejanje sveta poklicev in dela ima namreč za posledico, da vse več posameznikov išče informacije za boljšo poklicno odločitev in prihaja na posvet. Predvidevamo, da bomo v tem letu opravili okoli 4.000 takih posvetov, lahko pa, da bo želja o posvetovanju, zaradi predhodnih vpisov, še več. Akcija predhodnega vpisa predvideva tudi zgodnejšo odločitev in po možnosti kvalitetnejše kriterije za sprejem v srednje šole. To pomeni, da bomo sintetizirane podatke o učencih posredovali tistim srednjim šolam, ki bodo take podatke upoštevale pri odločitvi oz. sprejemu. Take informacije pa potrebuje tudi vse več organizacij združenega dela pri odločanju o sprejemu učencev v uk oz. pri izbiri štipendistov. To pa so tudi podatki, ki omogočajo odborom podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju kvalitetnejše odločanje pri odobravanju štipendij iz združenih sredstev. Obseg teh nalog v letu 1977 je odvisen od tega, koliko bodo načrtovani sistemi v tem letu že uresničeni in seveda od kadrovskih zmogljivosti strokovne službe skupnosti za zaposlovanje. NALOGE SOCIALNE VARNOSTI Zavarovanje za primer brezposelnosti Naloge s tega področja so predvsem svetovanje in informiranje delavcev o pravicah za primer brezposelnosti, zlasti v primerih: vodenje postopka uveljavljanja pravice delavca do denarnega nadomestila, denarnega dodatka in denarnih pomoči in drugih oblik gmotne pomoči, opravila v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem brezposelnih delavcev in invalidnih oseb in svetovanja v zvezi z otroškimi dodatki koristnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči Zavarovanje za primer brezposelnosti v tujini Naloge socialne varnosti za primer brezposelnosti naših delavcev v tujini so urejene s posameznimi konvencijami o socialnem zavarovanju; v ZRN pa v sporazumu o zavarovanju za brezposelnost. Naloge v zvezi z oblikovanjem skupnosti in njene strokovne službe Izvajali bomo sklepe in stališča organov Samoupravne skupnosti za zaposlovanje, predvidenih s programom za oblikovanje in uresničevanje samoupravne organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov ter drugih predpisov. Med drugimi bodo strokovne službe izdelale predloge za: - svobodno menjavo dela in dohodkovne odnose - skupni interesi in potrebe na področju zaposlovanja; - organiziranost in možnost dograjevanja skupščine samoupravne skupnosti in samoupravnih enot; - zasnovanje organizacije izvajalcev poklicnega usmerjanja in svetovanja ter izvajalcev usmerjenega zaposlovanja in skupnih služb samoupravne skupnosti za zaposlovanje z vidika zakona o združenem.delu; - zasnovanje zbora izvajalcev in zbora uporabnikov v skupščinah skupnosti; - opredeljevanje odnosa med samoupravno skupnostjo in njeno delovno skupnostjo ter odnosa med samoupravno skupnostjo in zvezo skupnosti in med delovno skupnostjo samoupravne skupnosti in zvezo skupnosti; - organiziranje rednih posvetov s predsedniki skupščin enot in predsedniki skupščine samoupravne skupnosti ter vodji delegacij oz- predjedi niki konference delegacij organizacij združenega dela in predsedniki skupščin enot; - izdelovanje uskladitvenih predlogov samoupravnih splošnih aktov za samoupravno skupnost za zaposlovanje in njeno delovno skupnost. Sodelovali bomo pri oblikovanju „zakona o medsebojnih delovnih razmerjih" in „zakona o zaposlovanju" ter samoupravnih splošnih aktov interesnih skupnosti in delovnih skupnosti, ki vplivajo na socialno varnost brezposelnih dclavcpv TEMELJI PLANA ZAPOSLOVANJA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽAL ZA OBDOBJE 1976 DO 1980 Na osnovi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega plani ranja ter 1. in 2. odst 24. člena zakona o združenem delu sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti, ki samostojno pridobivajo dohodek SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Domžale za obdobje od 1976 do 1980 Ta samoupravni sporazum ureja: — pogoje, kriterije in merila za izvajanje dejavnosti zaposlovanja na območju občine Domžale; — vsebino in obseg programa skupnosti za zaposlovanje ter odgovornost posameznih nosilcev za uresničitev dogovorjenih nalog; - minimalne standarde dejavnosti in skupne naloge kot temelj solidarnosti in vzajemnosti; - materialne obveznosti delavcev, ki združujejo sredstva za izvedbo programa; - dolžnost in pristojnosti skupščine skupnosti za zaposlovanje v zvezi z vsebino sporazuma. Na podlagi enotnih minimalnih standardov so potrebna za izvedbo enotnega dogovorjenega minimalnega programa za območje občine Domžale naslednja sredstva: Program DOMŽALE Potrebna sredstva (po cenah 1975) v tisoč din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 1. Zaposlovanje ■ in posredovanje 180 2. Poklicno usmerj. 144 3. Strokovno usposab. 79 4. Analitika in statistika 50 5. Uspos. in zaposl. inval. oseb — 6. Štipendiranje 57 7. Zavarovanje za primer brezposel. 208 SKUPAJ 718 8. Skupne naloge 194 SKUPAJ 912 191 203 216 229 1019 153 163 173 184 817 84 89 95 101 448 53 56 60 64 283 1.356 1.443 1.535 1.633 5.967 61 65 69 73 325 222 236 251 267 1.184 2.120 2.255 2.399 2.551 10.043 207 220 234 249 1.104 2.327 2.475 2.633 2.800 11.147 Za opravljanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih za V smislu 11. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaporno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za vse delov- slovanja je rekapitulacija potrebnih sredstev za uresničitev programa ne ljudi na območju republike pa prenašajo skupnosti za zaposlovanje na skupnih nalog naslednja: Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije določene naloge Program Potrebna sredstva (po cenah 1975) v 000 din 1976 1977 1978 1979 1980 Zaposlovanje in posredovanje ter strokovno usposab. 2219 2361 2512 2673 2844 Študijske in analitične naloge 1017 1082 1151 1225 1304 Poklicno usmerjanje 1941 2065 2198 2339 2498 Nomenklatura in profil poklicev • 370 393 419 445 474 Izvajanje nalog na področju štipendiranja 924 984 1047 1113 1185 Razvijanje postopkov, metod, informacijskega sistema in druge naloge 1387 1476 1570 1671 1777 Financiranje skupnih akcij in prispevki organizacijam in društvom 1387 1476 1570 1671 1777 SKUPAJ din 9245 9837 10,467 11,137 11,850 V SRS bo v obdobju 1976 do 1980 za zagotovitev navedenih sredstev, enotna prispevna stopnja znašala: 1976-0,21 %, 1977-0,36%, 1978-0,36 %, 1979-0,36 % in 1980-0,37 %. Občinska izobraževalna skupnost_ PREDLOG ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PRI OBČINSKI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI DOMŽALE V LETU 1977 Predlog delovnega načrta Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1977, ki ga ponovno predlaga združenemu delu v razpravo, je zasnovan na sodobnih izsledkih s področja vzgoje in izobraževanja ter idejnopoli-tičnih izhodiščih Zveze komunistov, drugih družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. V obdobju začasnega financiranja se je oblikovala tudi bolj kakovostna metodologija planiranja na tem področju za srednjeročno obdobje v skladu z zakonom o združenem delu. Predlagani izračuni storitev so naravnani k doslednejši uveljavitvi dohodkovnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Kot inštrument menjave dela utrjujejo zavest, da delavci v vzgojnoizobraževalnih organizacijah s svojim neposrednim delom prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti pri dohodku v materialni proizvodnji in imajo zato pravico do udeležbe v tem dohodku skladno s svojim prispevkom. Hkrati pa takšen način načrtovanja omogoča, da delavci v materialni proizvodnji ustvarjalno sodelujejo pri oblikovanju vsebine vzgojnoizo-braževalnega dela ter neposredno odločajo o delu svojega dohodka, ki ga namenjajo za te dejavnosti. Posebno pozornost v programu OIS zaslužijo tiste dejavnosti, ki pomenijo razredno naravnanost vzgoje in izobraževanja, kar omogoča izenačevanje pogojev šolanja za vse otroke na območju domžalske občine, preko solidarnosti in vzajemnosti ter skupnost nalog pa tudi v SR Sloveniji. ENOTNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V letu 1977 obiskuje osnovno šolo 5154 šoloobveznih otrok na osnovnih šolah in 246 otrok v posebni osnovni šoli, od teh je 81 iz Kamnika. V celodnevno osnovno šolo je vključenih 800 učencev, ki so razvrščeni v 28 oddelkih. Od tega je 6 oddelkov na Osnovni šoli Dob s 143 učenci, 10 oddelkov na Osnovni šoli Šlandrove brigade s 302 učencema in 12 oddelkov v Osnovni šoli Josip Broz Tito s 355 učenci. To pomeni, da je v celodnevno osnovno šolo glede na število vseh šolskih otrok v domžalski občini vključenih 15,5 % učencev. V 17 oddelkih podaljšanega bivanja je vključenih 407 učencev. Za izenačevanje pogojev ob vstopu otrok v 1. razred osnovne šole je zelo pomembna mala šola, ki jo bo v tem letu obiskovalo pri osnovnih šolah 601 otrok v 27 oddelkih. Za te dejavnosti je v letu 1977 potrebnih več sredstev tudi zato, ker je pričelo z rednim delom večina oddelkov celodnevne osnovne šole s pri-četkom šolskega leta 1976/77, 6 oddelkov v Dobu pa februarja 1977. Cena storitev za osnovno dejavnost šol je izračunana na osnovi opredeljenih meril, ki so ovrednotena na oddelek kot enoto. Na tej osnovi so potrebna za navedeno dejavnost naslednja finančna sredstva: din 36,896.480 86.778 57.849 2,018.070 3,033.604 421.497 142.497 106.500 2,336.873 467.374 190 oddelkov osnovne šole Dodatek za 6 oddelkov kombiniranega pouka Dodatek za 3 oddelke na težkem del. mestu 17 oddelkov podaljšanega bivanja 28 oddelkov celodnevne osnovne šole 27 oddelkov male šole 2 oddelka osnovne šole za odrasle Stroški bivanja učencev v domovih 11 oddelkov posebne osnovne šole 2 oddelka za delovno usposabljanje pri POŠ Prevozi učencev, ki stanujejo več kot 4 km od šole Amortizacija nepremičnin (OŠ, POŠ) Amortizacija opreme (OŠ, POŠ) Štipendije za pedagoške poklice 1 % obvezna rezerva Skupaj 939.308 1,630.000 1,020.000 319.800 499.963 49,977 000 Ta del programa zajema obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v SR Sloveniji in zagotavlja uresničevanje družbenih vzgoj-noizobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja, kar pomeni, da mora segati do slehernega otroka, ne glede na okolje, v katerem živi. Iz navedenih cen storitev izhajajo za posamezne oblike vzgojnoizo-braževalnega dela naslednji stroški na učenca: Izobraževanje pedagoških delavcev V prihodnjem obdobju je potrebno posvetiti več pozornosti idejno-političnemu izobraževanju pedagoških delavcev na marksističnih osnovah ter skladno s tem njihovemu strokovnemu izpopolnjevanju. Za to je v finančnem načrtu predvideno 27.000 din. Sprejem najboljših učencev Tudi letos bo OIS organizirala srečanje najboljših učencev, pri čemer bodo prejeli skromne knjižne nagrade, za kar bo potrebno 30.000 din. Srečanje upokojencev Vsako letQ prireja Q]S iz]et upokojenih delavcev vzgojnoizobraževalnih ustanov, pri čemer krije del stroškov. V ta namen je predvidenih 20.000 din. Sofinanciranje društev in organizacij Za sofinanciranje društev in organizacij, ki v svoji dejavnosti vključujejo šolsko mladino, je OIS podpisala z Občinsko zvezo DPM, Občinskim odborom RK ter Občinsko zvezo za tehnično kulturo družbene dogovore za srednjeročno obdobje do leta 1980. Za uresničitev teh nalog je predvidenih letos 350000 din. Preventivni zdravstveni pregledi šolskih otrok Ker Zdravstveni dom v Domžalah nima sredstev za preventivne zdravstvene preglede šolskih otrok, je letos predložil Občinski izobraževalni skupnosti predlog financiranja teh storitev v višini 130.000 din. Socialne intervencije Ker prihajajo na OIS prošnje staršev in rejnikov, ki zaradi težkih socialnih razmer ne morejo plačevati prispevkov (za šolo v naravi, oskrbnine ipd.), jih rešuje iz sredstev za socialne intervencije, za katere je namenjenih letos 135000 din. Ti zneski se plačujejo na osnovi predlogov strokovnih služb socialnega skrbstva, šole in krajevnih skupnosti. din Učenec v oddelku osnovne šole Učenec v oddelku osnovne šole in podaljšanem bivanju Učenec v oddelku celodnevne osnovne šole Učenec v oddelku male šole Učenec v oddelku Posebne osnovne šole Sofinanciranje Občinskega poročevalca Ker stalno ugotavljamo, da je za boljše delovanje delegatskega sistema 7.159 ter uresničevanje svobodne menjave dela potrebna široka informativna dejavnost, so vsa pomembnejša gradiva ter prispevki s področja vzgoje in 12.117 izobraževanja objavljeni v Občinskem poročevalcu. 10.951 Po posebnem sporazumu namenja OIS izdajatelju kot udeležbo pri 701 izhajanju tega časopisa vsako leto 11.399 80.000 din. •DOGOVORJENI PROGRAM Glasbena šola ima letos 470 učencev v Domžalah, Mengšu, Radomljah, Moravčah in Dragomlju. Njena dejavnost je omejena s številom vpisanih otrok, kar zahteva od te ustanove, da sprejema nove učence zbirno glede na družbene potrebe in njihove sposobnosti. Za svoje nemoteno delo potrebuje ta ustanova 2,670.000 din. Sofinanciranje Delavske univerze Sestavni del vzgojno izobraževalne dejavnosti v občini Domžale predstavlja Delavska univerza, ki organizira šolo za starše in življenje ter družbenopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev. Tako so pri OIS združena sredstva za del osebnih dohodkov tistih delavcev pri tej ustanovi, ki te naloge opravljajo, za kar je predvideno 290.000 din. Regresiranje šolske malice V občini Domžale prejemajo vsi šolski otroci toplo malico.Pri tem regresira OIS del stroškov za to obliko prehrane. Vsota za te namene znaša 823.010 din. Šola v naravi Ta oblika vzgojnoizobraževalnega dela bo zajela letos 694 učencev 4. razredov osnovnih šol in posebne osnovne šole. V vsoti, kije predvidena za to dejavnost, so zajeti le prevozni stroški, kar znese 124.350 din. Testiranje šolskih novincev Čeprav bi morali pred vpisom v 1. razred testirati vse šolske otroke, zajamemo pri tem le otroke, ki jih za testiranje predlagajo učitelji v mali šoli. To delo bodo opravili strokovni delavci, ki že delujejo pri nekaterih osnovnih šolah. S tem je izvedba te naloge znatno cenejša. Zanjo je predvideno 29.440 din. Prispevek za stanovanjsko gradnjo Ker je v merilih za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev zajeta le 6 % stopnja, v občini pa se za te namene združuje 7 %, mora OIŠ v svojem finančnem načrtu zagotoviti razliko v višini 1 %, kar znaša 250.000 din. Solidarnostna gradnja Osnovne šole v občini Lenart V letu 1977 so se Občinske izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji dogovorile, da bodo pomagale pri gradnji Osnovne šole v Jurovskem dolu. Pri tem gre za pomoč šoli, ki je v občini, katere narodni dohodek je na zadnjem mestu v Sloveniji in leži na mejnem območju. Po dogovorjenem ključu znaša prispevek občine Domžale 60.000 din. Stroški pobiranja prispevkov od delavcev z zasebnimi sredstvi Davčna uprava Občinske skupščine izterjuje prispevke po sprejetih stopnjah za vzgojo in izobraževanje od delavcev, ki opravljajo z zasebnimi sredstvi. Letos to uslugo davčne službe zaračunavajo po 8 % stopnji od zbranih sredstev, ki se združijo iz tega naslova, kar znaša predvidoma 364.000 din- Stroški skupnih samoupravnih skupnosti in samoupravnih teles OIS Za službo OIS, njenih samoupravnih organov ter skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, je v letu 1977 predvidenih 733.200 din. Anuitete OIS v svojem finančnem načrtu zagotavlja redno plačilo zapadlih obrokov posojil za-šole, ki so že zgrajene. Ta obveznost znaša v letu 1977 r J 3,684-000 din. Operativna rezerva Po sprejetem in dogovorjenem finančnem načrtu se vsako leto pojavijo še nepredvideni nujni izdatki, za to OIS predlaga dogovorjeno operativno rezervo, ki naj znaša 400.000 din. Naložbe v nove šolske prostore Zaradi velikih potreb po novih šolskih prostorih so v virih za investicije na področju osnovnega šolstva v srednjeročnem načrtu družbenega razvoja občine Domžale predvidena tudi sredstva Občinske izobraževalne skupnosti. Del te obveznosti predstavlja predlagani znesek v letu 1977, ki znaša 2,000.000 din Skupaj sredstev za OIS Domžale v letu 1977 62,177.000 din Ta vsota predstavlja vrednost storitev enotnega programa vzgoje in izobraževanja na osnovi dogovorjenih cen v vsej Sloveniji. V njej so zajete s tudi dogovorjene dejavnosti, ki v občini že obstajajo. Ob tem ugotavljamo, da je delež, ki ga bi združeno delo na tej osnovi združevalo za potrebe vzgoje in izobraževanja večji, kot je bilo predvideno v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine Domžale v letu 1977. Združena sredstva, ki bi se gibala v mejah tega okvira bi znašala 57,416.000 din. Zato naj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o tem, do katere mere je združeno delo iposobno zagotoviti potrebno materialno osnovo za to področje družbenih dejavnosti. PROGRAM ZA SKUPNE POTREBE V REPUBLIKI Občinske izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji združujejo sredstva po programu kreditiranja naložb v osnovni šolski prostor. Po njemu delovni ljudje in občani v vsej Sloveniji združujejo sredstva za kredite, ki bodo pospešili graditev osnovnošolskih objektov, kjer so intervencije nujno potrebne. Po tem sporazumu odpade na Občinsko izobraževalno skupnost Domžale v letu 1977 797.000,00 din Letos prvič zadeva občinske izobraževalne skupnosti tudi financiranje nekaterih skupnih nalog, ki so jih doslej delovni ljudje združevali pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, čeprav sodijo v dejavnosti osnovnošolskega izobraževanja. Program skupnih nalog zajema: šolstvo narodnosti, izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, dopolnilni pouk slovenskega jezika v tujini za otroke delavcev, ki so tam na začasnem delu in mladinski tisk. Ta sredstva se zagotavljajo z dogovorjenim prispevkom, kar znaša za leto 1977 i 1,708.000 din. SKUPAJ 72,992.000 din Investicijski program Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1977 Občinska izobraževalna skupnost izvaja tudi program izgradnje šolske mreže, ki je bil izglasovan ob uvedbi drugega samoprispevka v letu 1974. Za leto 1977 se za ta namen predvidevajo naslednja sredstva: - sredstva krajevnega samoprispevka 9,600.000 din - sredstva občinske izobraževalne skupnosti 2,000.000 din - sredstva splošne porabe — proračun 2,000.000 din - sredstva iz preteklega leta 8,000.000 din Skupaj ocenjena sredstva za leto 1977 21,600.000 din Ta sredstva se bodo porabila po investicijskem programu in sicer za: - gradnjo in opremo telovadnice z veznim traktom na Brdu 6,500.000 din - gradnjo in opremo tel. z veznim traktom v Moravčah 7,000.000 din - odkup in pripravo zemljišča, izdelavo projektov za šolo Venclja Perka v Domžalah 8,100.000 din Skupaj predvidena razporeditev sredstev 21,600.000 din Občinska izobraževalna skupnost vključuje v svoj investicijski program tudi gradnjo šole v Krašnji. Sredstva so zagotovljena iz presežnih sredstev občinskih SIS, s čemer so delavci v združenem delu soglašali na predlog koordinacijskega odbora za družbeno dogovarjanje. S tem je za objekt šole v Krašnji zagotovljenih sredstev v višini 5,100.000 din. Ostala sred- Program skupnih nalog stva do predračunske vrednosti in za opremo pa bo potrebno iskati premostitveni kredit pri izvajalcih. V letu 1977 bo torej dokončana gradnja obeh telovadnic in šote v Krašnji. V celoti pa mora biti tudi pripravljeno zemljišče in izdelani projekti za šolo Venclja Perka v Domžalah. sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PIANA OBČINSKI- IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOM ZAL K ZA OBDOBJI: 1976 1980 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo za srednjeročno obdobje 1976-1980 temeljne smotte in naloge, ki jih bomo uresničili v občinski izobraževalni skupnosti, pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg enotnega programa, programa skupnih nalog in dodatnega programa, obveznosti delavcev za izvedbo programov ter pravice, obveznosti in odgovornosti skupščine občinske izobraževalne skupnosti. 2. člen Zavezujemo se, da bomo v tem srednjeročnem obdobju razvjjali osnovno izobraževanje tako, da bomo zadovoljevali naše osebne in skupne potrebe in interese v skladu z družbenimi potrebami in smotri na tem področju. Vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela bodo povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodabljale učne programe in učno tehnologijo. 3. člen Obseg in vsebina planov osnovnega izobraževanja se določata v mejah materialnih možnosti in potreb združenega dela in delovnih ljudi ter v mejah zmogljivosti izobraževalnih temeljnih organizacij združenega dela. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA V OSNOVNEM IZOBRAŽEVANJU 4. člen Pri vrednotenju nalog, dejavnosti in programov vzgoje in osnovnega izobraževanja bomo uporabljali: - enote storitev, - standarde in normative, - kalkulativne elemente cene. 5. člen V osnovnem izobraževanju se enota storitve obračunava na oddelek. 6. člen Standarde in normative za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev sprejemajo skupščine izobraževalnih skupnosti v izobraževalni skupnosti Slovenije. Za tiste dejavnosti, ki zanje ni mogoče določiti enote storitev, sprejme skupščina izobraževalne skupnosti finančne normative. OSNOVE PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1976-1980 9. člen Dejavnost Občinske izobraževalne skupnosti v obdobju 1976-1980 opredeljujejo naslednji dogovorjeni programi: a) enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, b) program skupnih nalog za potrebe vzgoje in osnovnega izobraževanja, c) program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor, č) dodatni program Občinske izobraževalne skupnosti. Enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja 10. člen Z enotnim programom se zagotavlja enak minimalni obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v SR Sloveniji. Opredeljen je s standardi in normativi za uresničevanje družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja. Za enotni program zagotavljajo sredstva delovni ljudje in občani v SR Sloveniji solidarno s prispevkom po korigirani poprečni prispevni stopnji. Sistem solidarnosti temelji: 1. na obveznosti tistih, katerih prispevek po korigirani poprečni prispevni stopnji presega vrednost enotnega programa njihove občinske izobraževalne skupnosti, da presežek združujejo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije; 2. na pravici tistih, katerih prispevek po korigirani poprečni stopnji ne dosega vrednosti enotnega programa njihove občinske izobraževalne skupnosti, da se jim iz združenih sredstev pri Izobraževalni skupnosti Slovenije zagotovi razlika. V tem planskem obdobju bo korigirana poprečna prispevna stopnja glede na poprečno potrebno stopnjo za enotni program: - v izobraževalnih skupnostih iz 1. točke prejšnjega odstavka nižja za okrog 0,14 % od prispevne osnove; - v izobraževalnih skupnostih iz 2. točke prejšnjega odstavka višja za 0,25 % od prispevne osnove. 11. člen V šolskem letu 1976/77 je v 17 osnovnih šolah 193 oddelkov, 5109 učencev, v letu 1980/81 pa bo 190 oddelkov s 5560 učenci. ' 12. člen Za enotni program osnovnega izobraževanja bomo združevali sredstva po prispevni stopnji iz 10. Člena po naslednjih planskih predvidevanjih: 1) Vrednost enotnih programov za srednjeročno obdobje je izračunana na osnovi cene iz leta 1975, pri čemer je upoštevana le povečana dejavnost glede na večje število otrok in oddelkov. Za vrednost programov v vsakem letu pa se dogovorijo uporabniki in izvajalci na osnovi svobodne menjave dela po cenah skladno s sprejetimi merili. 13. člen Program skupnih nalog obsega naslednje naloge in dejavnosti s področja osnovnega izobraževanja, ki so skupnega pomena za celotno SR Slovenijo: Občinska izobraževalna skupnost daje v razpravo delovnim ljudem in občanom najpomembnejše določbe objavljenega samoupravnega sporazuma za svobodno menjavo dela na področju vzgoje in izobraževanja v srednjeročnem obdobju do leta 1980. Delavci in delovni ljudje, ki prek temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj kot uporabniki ali izvajalci storitev osnovnega izobraževanja uresničujemo svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti Domžale (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) - šolstvo narodnosti, - izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organizacijah za usposabljanje, ki jih je ustanovila SR Slovenija, - dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so tam na začasnem delu, - mladinski tisk. Sredstva za program skupnih nalog se v SR Sloveniji zagotavljajo po načelu vzajemnosti s prispevkom po dogovorjeni enotni stopnji v okviru prispevka za osnovno izobraževanje. cene 1975 v 000 din Leto Enotni Občinski prispevek iz za program stopnja znesek solidarnosti solidarnost 1976 38,167 4,26 38,167 1977 37,346 3,92 37,346 - 761 1978 , 38,891 3,85 38,891 1979 39,942 3,73 39,942 1980 40,839 3,59 40,839 SKUPAJ: 198,185 1 95,185 - 761 14. člen 18. člen Za program skupnih nalog, opredeljenem v prejšnjem členu, bomo združevali Za d°datni program, opredeljen v 17. členu, bomo združevali naslednja sredstva: sredstva po dogovorjeni enotni prispevni stopnji pri Izobraževalni skupnosti Slove- — nije in sicer: nnnj- v 000 din v 000 din Leto Program skupnih nalog v SRS Stopnja Znesek 1976 64,115 0,15 1,345 1977 72,453 0,16 1,523 1978 105,619 0,22 2,221 1979 106,914 0,21 2,250 1980 113,394 0,21 2,387 SKUPAJ: 462,495 9,726 Program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor 15. člen Po programu vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor bodo delovni ljudje in občani na vsem območju SR Slovenije združevali sredstva, da bi s krediti e teh sredstev pospešili graditev novih in rekonstrukcije starih osnovnošolskih objektov, kjer so takšne investicije nujno potrebne in so večji del potrebnih sredstev že zbrali s samoprispevkom in iz drugih virov. V združena kreditna sredstva prispevamo delovni ljudje in občani v vsej SR Sloveniji po enotni stopnji v okviru prispevka 'a osnovno izobraževanje. Iz združenih sredstev po tem sporazumu in »i-Jatev, ki so bila za isti namen združena doslej, se dajejo posojila na javnem natečaju. Pogoje za udeležbo na natečaju, prednostni red, natečajni postopek in kreditne pogoje določijo občinske izobraževalne skupnosti s splošnim aktom, ki ga sprejmejo v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. 16. člen Za program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor bomo združevali pri Izobraževalni skupnosti Slovenije sredstva po enotni prispevni stopnji in sicer: Leto Program Stopnja Znesek (v občini) za SRS (v 000 din) 1976 25.650 0,06 538 1977 31.694 0,07 666 1978 38.406 0,08 808 1979 45.824 0,09 964 1980 53.999 0,10 1,137 Leto Dodatni program OIS Stopnja Znesek 1976 10,588 1,18 10.588 1977 12,200 1,28 12,200 1978 13,542 1,34 13.542 1979 14,760 1,37 14.760 1980 15,941 1,40 15,941 SKUPAJ: 67,031 67.031 O obsegu dogovoijenega programa se bo OI S po samoupravni poti vsako leto dogovarjala z združenim delom. IZVAJANJE SPORAZUMA 19. člen V letnih planih se planski zneski iz tega sporazuma preračunajo na realne cene. Vrednosti kalkulativnih elementov cen za enote storitev določijo izobraževalni skupnosti v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije za vsako leto ob zaključku preteklega poslovnega leta. 20. člen Letne plane solidarnega zagotavljanja sredstev za enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, skupnih nalog vzgoje in osnovnega izobraževanja ter vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor sprejemajo izobraževalne skupnosti v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Podrobnosti glede pogojev in načina združevanja ter namenske uporabe sredstev, ki jih združujemo po tem sporazumu pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupščine vseh občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji in Izobraževalna skupnost Slovenjje. 21. člen Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti mora najmanj enkrat letno analizirati uresničevanje sporazuma in o tem obveščati udeležence. 22. člen Ce se izkaže, da ni mogoče realizirati bistvenih planskih nalog in da vzrokov ne more odkloniti skupščina Občinske izobraževalne skupnosti v okviru svojih pooblastil, je dolžna o tem obvestiti udeležence in skupščino občine ter začeti postopek za sprememoo sporazuma. Šteje se, da se naloge ne izvajajo, če: 1. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. ni zagotovljena realizacija kalkulativnih elementov cen v dogovorjeni višini, 3. izvajalci storitev ne dosegajo zahtevane kakovosti storitev in njihovega obsega ali če niso doseženi standardi. SKUPAJ: 195.573 4,1 13 Dogovorjeni program: 17. člen Dodatni program občinske izobraževalne skupnosti obsega naslednje naloge in dejavnosti: - sofinanciranje Glasbene šole, - stroški organov in strokovne službe OIS, - regresiranje šolske malice, - šola v naravi, - testiranje šolskih novincev, - izobraževanje pedagoških delavcev, anuitete, - sofinanciranje Delavske univerze, - knjižne nagrade najboljšim učencem ob zaključku šolskega leta, sofinanciranje društev in organizacij, preventivni zdravstveni pregledi šolskih otrok, socialne intervencije, dotacija Občinskemu poročevalcu, - 1 % razlika za stan. gradnjo (od 6 % na 7 % v naši občini), - plačilo za pobiranje prispevkov iz privatne obrti, obveznost OIS po srednjeročnem načrtu družbenega razvoja v občini Domžale pri združevanju sredstev za nove šolske prostore. Sredstva za dodatni program bomo zagotovili z dodatnim prispevkom Občinski izobraževalni skupnosti. 23. člen V primeru, da združena sredstvj za posamezen program presežejo z letnim planom določeni znesek, se obveznost združevanja sredstev za tisti program v naslednjem letu sorazmerno zniža. V primeru, da združena sredstva za posamezen program ne dosežejo z letnim planom določenega zneska in programa ni bilo mogoče v istem letu skrčiti, se skrči program v naslednjem letu. 24. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor Občinske izobraževalne skupnosti. Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti: - skladnost planov izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazuma; - uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog; - spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela; - združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog. /Q ljubljanska banka podružnica Domžale čestita varčevalcem in občanom za Praznik dela I. maj Kulturna skupnost VSEBINA PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORA/UMA O TEMELJIH PLANA KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE IN KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976 1980 Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Domžale in Kulturne skupnosti Slovenije temelji na podlagi 2., 28. in 44. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Ur. I-SFRJ6/76)in ureja: - pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela na področju kulturne dejavnosti v SR Sloveniji; - sestavine in obseg programa Kulturne skupnosti Domžale; sestavine in obseg programa Kulturne skupnosti Slovenije; odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenih nalog; materialne obveznosti udeležencev, ki združujejo sredstva za izvedbo programa; dolžnosti in pristojnosti skupščine Kulturne skupnosti Domžale in Kulturne skupnosti Slovenije v zvezi z vsebino sporazuma. Pri vrednotenju programa se uporabljajo naslednji kalkulativni elementi: opravljena enota storitve; opravljanje dejavnosti, kjer programa ni mogoče oblikovati po enoti storitve; tehnični in delovni normativi in elementi cene. Dogovorjeni program dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepajo kulturne skupnosti s posameznimi kulturnimi organizacijami oziroma izvajalci. Osnovno izhodišče programa Kulturne skupnosti Domžale temelji na skladnem razvoju kulturnih panog in pospeševanju kulturnega razvoja na vseh območjih občine. Kulturna skupnost bo s programom pospeševala množičnost in kulturno osveščenost občanov. A) PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE 1. Založniška in knjižničarska dejavnost a) Založništvo: - sofinanciranje izdaje Občinskega poročevalca, - izdajanje del domačih avtorjev, - izdajanje del s tematiko iz občine Domžale; - izdajanje jubilejnih publikacij društev; b) knjižničarstvo: - dejavnost Občinske matične knjižnice, - dejavnost čitalnice, - nakup 1 nove knjige na 20 prebivalcev (letno). 2. Gledališka, glasbena, likovna in folklorna dejavnost a) gledališča: - organiziranje gledaliških gostovanj (do 15 letno), - organiziranje gledaliških gostovanj za mladino ter Obiski predstav v Ljubljani, dejavnost in akcije dramskih skupin pri ZKO, dejavnost dramskih skupin pri šolskih kulturnih društvih; b) glasbena: organiziranje koncertov v Grobljah (6 do 8 letno), organiziranje ostalih koncertov za odrasle in mladino, dejavnost in akcije pevskih zborov, godb, harmonikarskih orkestrov in simfoničnega orkestra, dejavnost pevskih zborov in instrumentalnih skupin pri šolskih kulturnih društvih, vsakoletne revije pevskih zborov in instrumentalnih skupin. c) likovna: redna razstavna dejavnost, dejavnost likovnega društva pri ZKO; č) folklorna: delovanje folklornih skupin pri ZKO, delovanje folklornih skupin pri šolskih kulturnih društvih. 3. Varstvo kulturne dediščine a) muzejska dejavnost: - sofinanciranje osnovne dejavnosti Muzeja Kamnik, muzejske akcije. b) arhivska dejavnost: sofinanciranje Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane, - akcije, predavanja in razstave arhivskega gradiva; c) spomeniško varstvo: sofinanciranje osnovne dejavnosti Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja; - akcije na kulturnih spomenikih; vzdrževanje spomenikov NOB in delavskega gibanja in skrb za nove spomenike. 4. Delovanje društev a) Zveza organizacij za tehnično kulturo (ZOTK): b) Občinska zveza DPM. 5. Kersnikove nagrade in plakete Vsakoletne nagrade in plakete za dolgotrajno in izjemno kvalitetno delo na kulturnem področju posameznikom, društvom in kulturnim ustanovam. 6. Poslovanje organov skupnosti skupna strokovna služba; - osebni dohodki in nadomestila funkcionarjem skupnosti, honorarji strokovnim sodelavcem materialni izdatki. 7. Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov tekoče vzdrževanje in adaptacije kulturnih domov, - vzdrževanje muzejskih prostorov na Krumperku, v Moravčah in Grobljah ter arhivskega skladišča, pomoč za nabavo opreme v kulturnih domovih. Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru Kulturne skupnosti Domžale, znaša vrednost programa Kulturne skupnosti Domžale za obdobje 1976-1980 19,003.170,95 din. B) PROGRAM KULTURNI- SKUPNOSTI SLOVENIJE 1. KSS bo v skupnem programu sodelovala pri zagotavljanju kulturne dejavnosti na posameznih področjih in pospeševalo dejavnosti: — na založniškem in knjižničarskem področju, — na gledališkem, glasbenem in plesno-baletnem področju, — na področju varstva kulturne dediščine, — na Iikovno-galerijskem področju, — na področju kinematografije. 2. Pospeševala bo dejavnost italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. 3. Pospeševala in spodbujala bo kulturno dejavnost Slovencev, ki živijo zunaj Socialistične republike Slovenije. 4. Pospeševala bo prireditve skupnega pomena na področju stikov z drugimi narodi in narodnostmi v SFRJ. 5. Na področju stikov s tujino bo pospeševala medsebojno izmenjavo najpomembnejših stvaritev. Zlasti bo pospeševala kulturno sodelovanje s sosednjimi in neuvrščenimi deželami. 6. V okviru bolj načrtovane kadrovske politike bo zagotavljala raznovrstne štipendije in spodbujala ustvarjalne napore v kulturi z nagradami, natečaji in odkupi. 7. Omogočala bo redno delovanje republiških društev na področju kulture. 8. Pospeševala bo raziskovalno dejavnost v kulturi, zagotavljala opravljanje strokovnih in drugih nalog pri razvoju kulturnih skupnosti. 9. Prispevala bo k obogatitvi kulturnih programov radia in televizije. 10. Vzpodbujala in pospeševala bo kulturno dejavnost na manj razvitih območjih. 11. Pospeševala bo izgradnjo prostorov za kulturne prireditve in drugih stavb za kulturno dejavnost. Prispevala bo tudi sredstva za obnovo in posodobitev prostorov za kulturne potrebe in za nakup sodobnejše opreme. Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru KSS znaša vrednost programa Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980 1.417,1 milijona din. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1977 Osnovno izhodišče programa je skladen razvoj kulturnih panog in pospeševanja kulturnega razvoja na vseh območjih občine. Kulturna skupnost bo omogočala in pospeševala zlasti tiste vrste kulturnih dejavnosti, ki bodo približale kulturne vrednote čimvečjemu krogu in neposredno povezovale življenje in delo delovnih ljudi s kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem. I. DEJAVNOST 1. Založniška in knjižničarska dejavnost a) Založništvo - Kulturna skupnost bo sofinancirala izdajo Občinskega poročevalca. Se nadalje bo podpirala izdaje del s problematiko domžalske občine in izdaje publikacij društev. Najpomembnejše akcije na tem področju so izdaje „Zbornika občine Domžale", zbornik razprav o zgodovini domžalske občine in publikacija o gradovih v naši občini. b) knjižničarstvo - Z Občinsko matično knjižnico upravlja Delavska univerza Domžale. Kulturna skupnost bo finančno podprla nakup knjig in si prizadevala približati normativu nabave 1 nove knjige na 20 prebivalcev. Ostala sredstva so namenjena za poslovne stroške, del sredstev pa tudi za nabavo literature za čitalnico, ki bo odprta v letu 1977. Finacno ovrednoten program dejavnosti 789.000 din 2. Gledališka, glasbena, likovna in folklorna dejavnost a) gledališka - Kulturna skupnost bo organizirala gostovanja poklicnih in boljših amaterskih gledališč v krajih s primernimi dvoranami in skrbela, da bodo predstave čjmbolj dostopne delovnemu človeku. Preko Občinskega sveta ZKO bo podprla dejavnost in akcije vseh 9 dramskih skupin. Podpirala bo tudi gledališko dejavnost šolskih kulturnih društev in omogočila šolski mladini oglede gledaliških in lutkovnih predstav. b) glasbena Kulturna skupnost si bo prizadevala predstaviti občanom vrhunske glasbene reproduktivne umetnike v okviru tradicionalnih koncertov v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah (letos so posvečeni 150-letnici smrti Ludwiga van Beethovna) ter ob drugih priložnostih. Preko Občinskega sveta ZKO bo podprla dejavnost in samostojne nastope vseh 11 pevskih zborov ter 3 godb, 2 harmonikarska orkestra ter simfoničnega orkestra. V letošnjem letu bo tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije (junija v Mengšu) ter II. revija amaterskih simfoničnih orkestrov Slovenije (jeseni v Domžalah). Kulturna skupnost bo podpirala tudi glasbeno dejavnost šolskih kulturnih društev (otroški in mladinski pevski zbori ter instrumentalne skupine). Šolski mladini bo omogočila oglede glasbenih prireditev. Organizirane bodo vsakoletne revije pevskih zborov (za leto 1977 so že bile organizirane). Del sredstev je namenjenih tudi za nagrajevanje strokovnih kadrov. c) likovna -Kulturna skupnost bo podpirala organizacijo razstavne dejavnosti v občini. Preko Občinskega sveta ZKO bo podpirala dejavnost likovnega društva ter odkupovala kakovostna likovna dela. Omogočila bo delovanje likovnih skupin pri šolskih kulturnih društvih ter omogočala šolski mladini oglede likovnih razstav. č) folklorna - Preko Občinskega sveta ZKO bo podpirala delovanje folklornih skupin v društvih ter v šolskih kulturnih društvih. d) filmska — Kulturna skupnost podpira delovanje foto-kino kluba preko Občinskega sveta ZOKT. e) ostalo - Preko Občinskega sveta ZKO bo podpirala gostovanja društev izven občine s prireditvami, ki bodo afirmirale kulturno dejavnost v naši občini. Omogočila bo kulturni program na osrednji občinski prireditvi ob 40-letnici KPS in prihoda Tita na čelo KPJ ter shoda LF na Taboru (v maju). Kulturna skupnost bo sofinancirala tudi ostale osrednje kulturne prireditve in proslave z bogatim kulturnim programom ter simpozij slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini v Domžalah (maj). Finančno ovrednoten program dejavnosti 1,703.579 din 3. Varstvo kulturne dediščine a) muzejska dejavnost — Kulturna skupnost bo sofinancirala osnovno dejavnost Muzeja Kamnik ter skrbela za razširitev obeh muzejskih zbirk (na Krumperku in v Moravčah). Sofinancirala bo nekatere akcije Gorenjskega muzeja iz Kranja ter podprla akcijo Muzeja Kamnik pri odkrivanju arheoloških najdišč. Podpirala bo druge akcije na tem področju. b) arhivska dejavnost — Kulturna skupnost bo sofinancirala osnovno dejavnost Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane. c) spomeniško varstvo - Sofinancirala bo osnovno dejavnost Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja in nadaljevanje restavriranja fresk na Krtini (akcijo finančno podpira tudi Kulturna skupnost Slovenije -50 %). Tudi letos bo posvetila veliko skrb varstvu spomenikov NOB in delavskega gibanja. V počastitev 40-letnice velikega shoda Ljudske fronte na Taboru bo omogočila postavitev spominskega obeležja (maj). Finančno ovrednoten program dejavnosti 560.000 din 4. Dejavnost društev a) Zveza organizacij za tehnično kulturo (ZOTK) — Kulturna skupnost bo sofinancirala dejavnost Občinskega sveta ZOTK v prvi polovici leta z 1,5 %, v drugi polovici leta pa s 3 % vseh sredstev skupnosti za tisto obdobje, s tem, da od druge polovice leta Kulturna skupnost ne sofinancira posameznih akcij neposredno. b) Občinska zveza DPM — Kulturna skupnost bo sofinancirala tudi to dejavnost po sprejetem sporazumu. Finančno ovrednoten program dejavnosti 103.500 din 5. Kersnikove nagrade in plakete Tudi v letu 1977 bo Kulturna skupnost podelila vsakoletne Kersnikove nagrade in plakete za dolgotrajno in izjemno kvalitetno delo na kulturnem področju posameznikom, društvom in kulturnim ustanovam. Finančno ovrednoten program dejavnosti 25.000 din 6. Poslovanje organov skupnosti a) skupna strokovna služba, ki opravlja administrativne in finančne zadeve; b) osebni dohodki oziroma nadomestila funkcionarjem skupnosti ter honoriranje strokovnih sodelavcev pri organizaciji gledaliških, glasbenih in likovnih ter drugih prireditev in zunanjim sodelavcem za delo v komisijah; c) materialni izdatki. Finančno ovrednoten program dejavnosti 275.000 din H. NALOŽBE L Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov Kulturna skupnost bo v letu 1977 namenila sredstva za ureditev prostorov za kulturne dejavnosti. Sofinancirala bo tekoče vzdrževanje in adaptacijska dela na kulturnih domovih v tistih krajevnih skupnostih, kjer je razvita in se razvija kulturna dejavnost. Del sredstev je namenjen za vzdrževanje muzejskih prostorov na Krumperku, v Moravčah ter Muzeja Jelovškove umetnosti v Grobljah in arhivskega skladišča na Krumperku. Sredstva pa so namenjena tudi za nabavo opreme v kulturnih domovih. Finančno ovrednoten program naložb 535.000 din Finančno ovrednoten program dejavnosti in naložb slamai 4.031.379 din Telesnokulturna skupnost Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, občani v krajevnih skupnostih in občani, ki združujejo delo ter sredstva in ki uresničujejo osebne in druge interese v Telesnokulturni skupnosti, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Domžale za obdobje 1976-1980 I. VSEBINSKE USMERITVE, NALOGE IN CILJI 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom sprejemajo temeljne usmeritev, cilje in naloge ter globalne in finančne vire, ki bodo osnova za oblikovanje srednjeročnega plana razvoja telesnokulturne dejavnosti in družbenega plana občine Domžale in SR Slovenije. V telesni kulturi bomo po načelih vzajemnosti- in solidarnosti uresničevali zlasti naslednje cilje: — izboljševali zdravstveno stanje ter duševne in telesne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva; — izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva; — izboljševali kulturo in aktivno uporabo prostega časa; — vzgajali delovne ljudi in občane v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva in enotnosti, tradicij NOB ter aktivnega sožitja med narodi; — izenačevali možnosti za množično telesnokulturno udejstvovanje delovnih ljudi in občanov; — omogočali doseganje vrhunskih rezultatov v sporazumno določenih panogah. Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k oblikovanju svobodne ustvarjalne, socialistične osebnosti ter k bogatejšemu in pestrejšemu življenju delovnih ljudi in občanov. 2. člen Podpisniki bomo v Telesnokulturni skupnosti Domžale zagotavljali sredstva za solidarnostni program, za globalno dogovorjeni republiški program, ki ga bodo TKS oblikovale in izvajale v TKS SR Slovenije ter za delo republiških zvez, ki bodo financirane na podlagi njihovih dogovorjenih in usklajenih programov. Kvantifikacija skupnih nalog TKS SRS v srednjeročnem obdobju po cenah iz leta 1975 znaša: leta 1976 - 588.000 din leta 1977 - 614.000 din, leta 1978 - 677.000 din, leta 1979 - 742.000 din, leta 1980 -807.000 din, to je skupaj 3,428.000 din. 3. člen Temeljna usmeritev razvoja telesnokulturne dejavnosti v srednjeročnem obdobju je množičnost Do konca leta 1980 bomo težili, da v redno telesnokulturno dejavnost vključimo 30 %, v občasne aktivnosti pa 10 % prebivalstva vseh starostnih socialnih in zdravstvenih kategorij. Vsebina množične telesnokulturne dejavnosti temelji na konceptu množičnosti, ki je bil leta 1976 dogovorjen v TKS SRS ter bo obsegal telesnokulturni minimum, športno značko, množične akcije, športno rekreacijsko dejavnost delavcev ter športno rekreacijski sistem. Za ta namen bomo sredstva združevali v letu 1976 - 966.735 din, v letu 1977 - 1.128.000 din, v letu 1978 - 1,206.625 din, v letu 1979-1,310.925 din, v letu 1980 - 1,423.595 din, ali skupno 6.035.830 din po cenah iz leta 1975. 4. člen Uresničevali bomo dogovor o prioritetnih športnih panogah in posameznikih, spremembah športno-tekmovalnih sistemov in izvajali bomo družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov - amaterjev. Za ta namen bomo združevali sredstva: leta 1976 - 929.070 din, leta 1977 - 1,084.200 din, leta 1978 - 1,159.975 din, leta 1979 - I, 260.545 din, leta 1980 - 1,369.175 din, ali skupaj 5.802.915 din po cenah iz leta 1975. II. URESNIČEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV 5. člen Za vzdrževanje in sovlaganje v obstoječe objekte se v tem obdobju združijo naslednja sredstva: v letu 1976 - 175.770 din, v letu 1977 -204.400 din, v letu 1978 - 217.700 din, v letu 1979 - 235.130 din, v letu 1980 - 253.960 din, ali skupaj 1,086.960 din po cenah iz leta 1975. V teh zneskih ni zajet prispevek LOT-a ki po ocenah v srednjeročnem obdobju znaša okoli 1,000.000 din. Pri obnovi in vlaganju v objekte bo dana prednost objektom ob šolah in objektom, ki bodo služili dogovorjenim prioritetnim športnim panogam. Delitev sredstev za ta namen bo potekala takole: - 20 % od teh sredstev se nameni za sovlaganje in vzdrževanje objektov v manj razvitih KS; - ostalih 80 % se razdeljuje kot soudeležba do 40 % na lastna zbrana sredstva. 6. člen Do konca srednjeročnega obdobja bo TKS Domžale za potrebe teles-nokulturnih organizacij, KS in OZD izšolala in vključila v telesnokulturno dejavnost okoli 240 strokovnih kadrov vseh profilov. V tem številu niso zajeti strokovni kadri za redno telesnokulturno dejavnost v vzgojnoizo-braževalnem sistemu. Sredstva za ta namen bomo združevali: v letu 1976 - 87.885 din, v letu 1977 - 102.200 din, v letu 1978 - 108.850 din, v letu 1979 -117.565 din, v letu 1980 - 126.980 din, to je skupaj 543.480 din po cenah iz leta 1975. 7. člen Za financiranje dela organov in strokovne službe TKS se združuje v letu 1976 - 188.325 din, v letu 1977 - 219.000 din, v letu 1978 -'225.600 din, v letu 1979 - 231400 din, v letu 1980 - 240.000 din, to je skupaj 1,105.325 din po cenah iz leta 1975. 8. člen Telesnokulturna skupnost občine se bo v skladu z okvirnimi dogovori oziroma sporazumi, ki jih bo sklenila TKS SR Slovenije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustreznimi občinskimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o programih, razmejitvi in načinu financiranja mejnih dejavnosti: - z OIS o uporabi in najemninah telesnokulturnih objektov, o programih in financiranju dejavnosti v ŠŠD, o šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter o sofinanciranju vzgojnoizobraževalnih programov TKO; - s Skupnostjo otroškega varstva o programih in financiranju telesno-kulturne dejavnosti, predšolskih otrok v WZ in izven njih — športna značka. Za ta namen se združuje: v letu 1976 — 12.555 din, v letu 1977 - 14.600 din, v letu 1978 - 15.550 din, v letu 1979 - 16.795 din, v letu 1980 - 18.140 din, ali skupaj 77.640 din po cenah iz leta 1975; - s Skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstvenega varstva, vrhunskih športnikov in službi športne medicine; - z Raziskovalno skupnostjo o programiranju in financiranju razisko valne dejavnosti na področju telesne kulture; - s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zaravoranja o obveznostih, ki izhajajo iz družbenega dogovora o statusu vrhunskih športnikov -amaterjev; - s Kulturno skupnostjo o programih in financiranju kulturne in založniške dejavnosti; - z Občinskim svetom zveze sindikatov o programih, organizaciji in financiranju športno-rekreativne dejavnosti v OZD; - z Občinsko zvezo organizacij za Tehnično kulturo o programih in financiranju športne dejavnosti, ki se izvaja v okviru njihove dejavnosti. Za ta namen bomo združevali sredstva: v letu 1976 - 37.665 din v letu 1977 - 43.800 din, v letu 1978 - 46.650 din, v letu 1979 -50.385 din, v letu 1980 - 54.420 din, skupaj 232.920 din po cenah iz leta 1975. - z Občinsko.zvezo DPM o programih in financiranju dejavnosti v okviru zveze. Za ta namen bomo združevali sredstva: v letu 1976 - 12.555 din, v letu 1977 - 14.600 din, v letu 1978 - 15.550 din, v letu 1979 - 16.795 din, v letu 1980 - 18.140 din, to je skupaj 77.640 din po cenah iz leta 1975; - z Delavsko univerzo Domžale o programu, vsebini in financiranju ob činskega glasila. V ta namen bomo združevali sredstva: v letu 1976 -75.330 din, v letu 1977 - 80.000 din, v letu 1978 - 82.400din, v letu 1979 - 84.870 din, v letu 1980 - 87.310 din, to je skupaj 409.910 din po cenah iz leta 1975. 9. člen Vrednost programa za srednjeročno obdobje bi po cenah iz leta 1975 po letih znašala: za leto 1976 - 3,099.000 din, za leto 1977 - 3,534.000 din, za leto 1978 - 3,787.000 din, za leto 1979 - 4,101.000 din, za leto 1980 - 4,435.000 din, to je skupaj 18,956.000 din, kar bi pomenilo na podlagi ocene in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v občini poprečno letno prispevno stopnjo iz bruto OD 0,33 %. Letne stopnje prispevkov bomo podpisniki vsako leto usklajevali v okviru družbenega dogovora o razporejanju dohodka občine Domžale. Skupščina Telesnokulturne skupnosti bo vsako leto določala vrednost, obseg in dinamiko izvajanja nalog. Če priliv dogovorjenih sredstev ni dosežen, se negativna razlika sredstev med predvidenim zneskom za tekoče leto in dejansko doseženim zneskom v tem letu prišteje k znesku za naslednje leto. V primeru, da je priliv prevelik, se presežena sredstva v tekočem letu vračunajo v znesek, predviden za naslednje leto. III. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV 10. Člen Telesnokulturna skupnost bo spremljala uresničevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci in po enotni metodologiji, ki jo bodo izoblikovale in sprejele TKS občin v skupščini TKS SRS. Kazalci bodo obsegali zlasti naslednje: a) učinke telesnokulturne dejavnosti: -zajetost prebivalstva v rednih in občasnih športno-rekreacijskih dejavnostih; - zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti prebivalstva; - število šolanih in aktivnih strokovnih kadrov ter kvaliteta njihovega dela; - vzdrževanje in izkoriščenost telesnokulturnih objektov in površin; - dosežke na področju kvalitetnega športa. b) financiranje telesnokulturne dejavnosti po virih dohodka ter struktura izdatkov, in sicer: Viri dohodkov po skupinah: 1. prispevek iz OD za družbeni in zasebni sektor; 2. dohodki od športne napovedi; 3. lastni dohodki TKO od gospodarske dejavnosti občanov, ekonomske propagande ter dotacije drugih organizacij; 4. sredstva TOZD za telesnokulturno dejavnost; 5. samoprispevki občanov; 6. sredstva drugih SIS za sofinanciranje mejnih področij telesnokulturne dejavnosti. Struktura izdatkov po skupinah: 1. organiziranost telesne kulture; 2. telesnokulturna dejavnost v VVZ in ŠŠD; 3. športno-rekreacijska dejavnost delovnih ljudi in občanov; 4. prioritetni šport; , 5. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih in organizacijskih kadrov; 6. zdravstveno varstvo športnikov; 7. znanstveno raziskovalno in strokovno delo; 8. investicijsko in tekoče vzdrževanje; 9. rezervna sredstva. IV. SPREJEMANJE, SPREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 11. člen Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi predloga izvršnega odbora skupščine, skupščine TKS ah najmanj 10 podpisnic dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podani utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisniki. 12. člen Telesnokulturna skupnost je vsako leto dolžna podpisnikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev. Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usmeritev da podpisnikom vsako leto tudi organ SK TKS. 13. člen Podpisniki pooblaščajo TKS Domžale, da v njihovem imenu sprejme sporazum o skupnih nalogah in njihovem financiranju v okviru TKS SR Slovenije. Te naloge so globalno opredeljene v 2. členu tega sporazuma. 14. člen Če podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usmeritve in cilji ne izvajajo, oziroma ne dosegajo, sprejmejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov. 15. člen Ta Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga podpiše 2/3 upravičenih udeležencev in ko to ugotovi skupščina Telesnokulturne skupnosti Domžale. , PODPISNIKI: PROGRAM TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1977 Program za to leto temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Domžale v srednjeročnem obdobju. Viri sredstev za dejavnost v letu 1977 so: - izvirni priliv 3,075.800 din - dohodki LOT-a - ocena 200.000 din - dohodki Komunalnega centra 800.000 din SKUPAJ. 4,075.800 din Za dejavnost telesne kulture so namenjeni viri iz BOD, dohodek LOT-r je namenjen za obnovo telesnokulturnih objektov, dohodek Komunalnega centra pa izključno vzdrževanju in obnovi tega objekta. MNOŽIČNOST Glavni poudarek v letu 1977 bo dan množičnosti. Ustvarjali bomo pogoje, ki bodo zagotavljali možnosti za aktivno in redno udejstvovanje čimvečjemu številu ljudi in občanov v različnih oblikah telesnokulturne dejavnosti. Te dejavnosti so predvsem: trim tekmovanja, množični tečaji smučanja, drsanja in kotalkanja, akcije kolesarjenja, krosov in pohodov ter množične manifestacije v okviru jubilejnih prireditev. Sredstva za to dejavnost so namenjena v višini 1,190.380 din. PRIORITETNI ŠPORT Druga pomembna naloga v tem letu je izvajanje dogovorjenih nalog iz prioritetne razvrstitve športnih panog, ki so: atletika in košarka, smučanje, nogomet in kvalitetni posamezniki. Sredstva za to dejavnost so planirana v višini 1,144.210 din. VZDRŽEVANJE OBJEKTA Za vzdrževanje športnih objektov v okviru občine Domžale so namenjena sredstva iz izvirnega priliva in sredstva od LOT-a. Potrebe po teh sredstvih, ki jih izkazujejo krajevne skupnosti in telesnokulturne organizacije, so znatno večje od planiranih, zato bodo koristnikom dodeljena samo ob lastni soudeležbi. Sredstva za ta namen so planirana v znesku 215.300 din od LOT-a pa okoli 200.000 din STROKOVNI KADRI Nadaljevali bomo z vzgojo strokovnih kadrov tako na področju množičnega športa, kot prioritetnega športa. V letu 1977 predvidevamo vzgojo 60 novih strokovnih kadrov. Sredstva za ta namen so planirana v višini 107.600 din. STROKOVNA SLUŽBA Za delo strokovne službe TKS in skupne službe SIS in skladov ter za nadomestila OD voljenim in imenovanim so planirana sredstva 230.700 din. V letu 1977 bomo sofinancirali programe mejnih dejavnosti, in sicer: - za SOV - športna značka 15.380 din - zaDPM 15.380 din - za Ljudsko tehniko 46.100 din - za sofinanciranje Obč. poročevalca 80.000 din Rezervni sklad 30.760 din Skupna sredstva za telesnokultumo dejavnost 3,075.800 din. Skupnost za varstvo pred požarom V letošnjem letu je pričela z delom Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom na podlagi Zakona o varstvu pred požarom. Naloge skupnosti za varstvo pred požarom so zelo široke, večje od same gasilske dejavnosti. Za leto 1977 se predvideva stopnja iz OD 0,15 % oziroma 1,600.000 din. Ta sredstva se bodo porabila predvsem za naslednje namene: - dotacije in prispevki gasilskim organizacijam 445.000 din - investicijski izdatki 650.000 din - funkcionalni izdatki 107.000 din - solidarnostno prelivanje 150.000 din - obvezna rezerva 200.000 din - ostalo in nepredvideni izdatki 48.000 din SKUPAJ razporejeno 1,600.000 din Podrobnejši razpored sredstev je bil objavljen v Občinskem poročevalcu, dne 16. novembra 1976. Kmetijska zemljiška skupnost Obseg dela kmetijske zemljiške skupnosti se deli na gospodarjenje z razpoložljivimi kmetijskimi zemljišči ter na izvajanje akcijskega programa za pospeševanje kmetijstva. Kmetijska zemljiška skupnost predvideva iz naslova Zakona o kmetijskih zemljiščih za leto 1977 naslednje vire sredstev: - prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč - prenesena sredstva iz leta 1976 drugi dohodki SKUPAJ - pridobivanje kmetijskih zemljišč 760.000 din - stroški poslovanja skupnosti 200.000 din - rezervni sklad 10.000 din - drugi izdatki 98.588 din SKUPAJ 1,888.588 din Največ sredstev je predvidenih za agro in hidromelioracije, ki se bodo izvajale usklajeno z izvajanjem regulacijskih del na Rači, Pšati in drugod. Obsežnemeliorizacije bo izvajala Emona na svojih družbenih obratih na Pšati, v Moravčah, Obsežne melioracije bo izvajala Emona na svojih družbenih obratih na Pšati, v Moravčah, zemljišč vzdolž Rače, da tudi oni pristopijo k melioraciji in komasaciji svojih površin. Kmetijska zemljiška skupnost bo že v letošnjem letu pospešeno zaostrila odnose in odgovornost do zemljišč, ki so neobdelane tako v privatni, kot družbeni lasti. Zemljišča bo potrebno smelejše povečevati z odkupom ali drugimi v lasti občanov, ta zemljišča ne obdelujejo, temveč jih dajejo samo v zakup. To pa ima za posledico slabo gospodarjenje z zemljo. Kmetijska zemljiška skupnost predvideva za izvajanje akcijskega programa za pospeševanje kmetijstva naslednje vire sredstev za leto 1977: - sredstva iz preteklega leta 30.100 din - dohodki iz družbeno investicijskega sklada 1,000.000 din - dotacije iz proračuna 1,500.000 din - vračilo anuitet Emone 180.000 din - dohodki od veterin, san. pregledov 150.000 din - sredstva za anketo o stanju živine 35.000 din SKUPAJ 2,896.100 din Sredstva se bodo porabila po naslednji razporeditvi: - obveznosti iz preteklega leta 116.689 din - regres za nabavo strojev za skupno uporabo 300.000 din - osemenjevanje in prioritetni pripust 400.000 din - regresiranje gnojil in semena 450.000 din - regresiranje obrestne mere za posojila 300.000 din - izdelava načrtov gospodarskih poslopij in preusmeritvenih programov 120.000 din - pospeševalne akcije 130.000 din - izobraževanje - kmetovalcev 110.000 din - aktivnih kmečkih žena 40.000 din' - aktiv mladih zadruž. 30.000 din 180.000 din - sofinanciranje pospeševalne službe 2c>0.000 din - analiza vzorcev krme in zemlje 20.000 din - nagrade za novozgrajene hleve, silose, dosuševalne naprave in za tekmovanje v pridelovanju v proizvodnih skupnostih 120.000 din - stroški vet. san. pregledov 70.000 din - kreditiranje proizvodnih skupnosti 193.411 din - stroški poslovanja 50.000 din - ankete o stanju živine 36.000 din SKUPAJ 2,896.100 din 900.000 din 888.588 din 100.000 din 1,888.588 din Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju predvideva za leto 1977 naslednja sredstva: - 1 % prispevek iz bruto OD 400.000 din - izterjava neporavnanih obveznosti iz preteklih let 151.712 din Skupaj ocena sredstev za leto 1977 798.712 din Poraba sredstev v tem skladu je predvsem namenjena za: - strokovno izobraževanje delavcev 300.000 din - splošno izobraževanje delavcev 120.000 din - družbenopolitično izobraževanje delavcev 40.000 din - sofinanciranje Občinskega poročevalca 30.000 din - stroški poslovanja 46.000 din - sofinanciranje izgradnje šole v Krašnji— solidarnostni program iz leta 1976 100.000 din - operativna rezerva in nepredvideni izdatki 153.712 din Skupaj predvidena razporeditev sredstev 798.712 din Sredstva se bodo porabila po naslednji razporeditvi: sredstva namenjena za ludromelioracije Skupščina sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju je razporedila dovolj sredstev za vse vrste izobraževanja delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Tako financira v celoti (100%) osnovnošolsko izobrazbo, polkvalifikacijo in prekvalifikacijo, strokovne tečaje in podobno, 70% pa se poravnajo stroški tistim, ki obiskujejo 820.000 din srednje ali druge sorodne šole. Prav tako je zagotovljeno za pokrivanje >troškov vseh vrst tečajev kot je „Varnost pri delu", „higienski minimum" in podobno. Zato je zaželeno, da se čimveč delavcev vključi v izobraževanje in pridobi katerokoli višjo izobrazbo, kot jo že ima. Predlogi predvidenih programov samoupravnih interesnih skupnosti, za katere združujemo sredstva na podlagi ocenjene mase bruto osebnih dohodkov, stanejo 357,708.000 din. Zaradi tega, da bi strokovne službe v delovnih organizacijah lahko predvidele delež delavcev za razvoj družbenih dejavnosti v letu 1977, posredujemo predlog prispevne stopnje, ki je v globalu enaka lanskoletni, to je 31,40 %. v 000 din r Naziv Stopnja Sredstva Stopnja 1977 1977 1976 Srodstva, realizirana po zaklj. računih Skupnost otroškega varstva 3,94 44.884 3,32 SR Slovenija 2,68 30.530 2,71 Občina 1,26 . 14.354 0,61 Občinska izobraževalna skupnost 5,26 59.922 6,02 SR Slovenija 0,22 2.506 0,34 Občina 5,04 57.416 5,68 Telesnokulturna skupnost 0,33 3.759 0,33 SR Slovenija 0,06 683 0,06 Občina 0,27 3.076 0,27 Kulturna skupnost 0,81 9.227 0,81 SR Slovenija 0,49 5.582 0,49 Občina 0,32 3.645 0,32 Skupnost socialnega skrbstva 0,88 10.025 0,97 SR Slovenija 0,07 797 0,10 Občina 0,81 9.228 0,87 SKUPAJ SR Slovenija Občina Zdravstvo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja 11,22 3,52 7,70 7,48 127.817 40.098 87.719 85.213 11,45 3,70 7,75 7,48 5.889 58.888 2.829 3.274 8.715 79.595 12,70 144.678 12,50 SKUPAJ OPOMBA: 31,40 357.708 31,43 Zaradi tega, ker usklajevanje na nivoju regije oziroma republike še poteka, bomo predloge stopenj iz dohodka, korigirane davčne osnove in poslovnega sklada posredovali kasneje. Krajevna skupnqst in družbenopolitične organizacije VRH-POLJE-ZALOG vabijo vse občane na PRAZNOVANJE 1. MAJA 40-LETNICE TITO VEG A VODSTVA KPJ 40-LETNICE USTANOVNEGA KONGRESA KPS v soboto 30. aprila, ob 9. uri na MLADINSKI KVIZ IN SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZSMS, ki bo v Osnovni šoli na Vrhpolju, in na KRESOVANJE V nedeljo, 1. maja, ob 9.15 uri na proslavo pri spomeniku na Vrhpolju 10. uri na slavnostno sejo Sveta KS in družbenopolitičnih organizacij 11. uri: na otvoritev krajevne pisarne Sledila bo gasilska vaja in tovariško srečanje Vabljeni! RAZPIS Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale, razpisuje natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanja otrok v počitniški koloniji ob morju v letu 1977 in sicer v mesecu juliju in avgustu. Pogoji: a) srednja ali višja vzgojiteljska šola b) pedagoška šola ali absolvent te šole Vzgojitelji morajo dopolniti" 19 let. Istočasno razpisujemo tudi mesto medicinskega osebja. Pogoji: medicinska sestra ali zdravnik. Komisija pri ZPM Domžale bo upoštevala samo pismene prijave, ki morajo vsebovati podatke prijavljenca. Rok prijave je do 1. junija 1977 na naslov: Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljana 92 p.p. 31. Obč. odbor ZPM Domžale AVTOMOBILISTI - POZOR! Hitro in solidno opravljam centriranje, na rezov a nje, montiranje gum in vsa vulkanizacijska dela za osebne avtomobile. Simon HRIBAR — VULKANIZER IHAN, p. Domžale ELEKTROREKLAM SERVIS vam nudi svoje usluge kot so: napeljava instalacije. - montaža: razne razsvetljave, igrišč, bazenov, vrtov in lokalov. Možnost plačila s kreditom Naslov: SKOČAJ, Kolodvorska 10, Domžale. JO Ljubljanska banka — podružnica Domžale Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: I. V ekspozituri Mengeš: 1. Blagajnik dinarsko valutne blagajne II. V oddelku blagajne, likvidature in trezorja 2. Referent splošne likvidature III. V odseku splošnih poslov 3. Tajnica 4. PKV delavec gostinske stroke Za objavljena delovna mesta morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - pod 1., 2. in 3.: dokončana srednja ekonomska šola ali štiriletna upravno administrativna šola ali gimnazija ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Za delovno mesto tajnice se zahteva poleg tega še znanje strojepisja. - pod 4.: dokončana osemletka ter potrdilo o sposobnosti opravljanja dela v obratu družbene prehrane. Delavci bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo prijave z navedbo svojih podatkov v času 15 dni, od dneva objave naslovljene na odbor za medsebojna razmerja pri LB podružnici Domžale. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ljubljanska banka — podružnica Domžale Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. V naši poslovalnici v MENGŠU lahko uredite vse denarne posle in dobite vse potrebne informacije. LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE V. v. OGLAS ABC Trgovsko podjetje NAPREDEK Domžale sprejme za opravljanje priložnostnih del v garderobah, na parkirnem prostoru in drugod v blagovni hiši več upokojencev in upokojenk za krajši ali daljši čas. Javite se na upravi delovne organizacije, Ljubljanska 64, Domžale. TPNAPREDEK Domžale Predlog osnutka proračuna za leto 1977 Izvršitev v letu 1976 Zahtevek ko-ristnikov za leto 1977 Predlog izvršnega sveta Indeks izvršitev 76 predlog 77 I 01 - DEJAVNOST ORGANOV DR 1. Upravni organi SOb Domžale: — osebni dohodki — materialni stroški — sklad skupne porabe — sklad opreme — stanovanja za delavce 2. Občinsko sodišče Domžale: — osebni dohodki — materialni stroški — sklad skupne porabe — funkcionalni izdatki — sklad opreme 3. Občinsko tožilstvo Domžale: — osebni dohodki — materialni stroški — sklad skupne porabe — sklad opreme 4. Organ za kaznovanje prekrškov Domžale: — osebni dohodki — materialni stroški — sklad skupne porabe — sklad opreme 5. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Domžale: — osebni dohodki — materialni stroški t- sklad skupne porabe — sklad opreme — ureditev poslovnih prostorov 6. Postaja Milice Domžale: — materialni stroški — oprema — sklad skupne porabe — snažilka — kadrovska stanovanja — ureditev poslovnih prostorov — nagrade delavcem 7. Javno pravobranilstvo Ljubljana: — sofinanciranje 8. Sodišče združenega dela Ljubljana 9 — financiranje redne dejavnosti — sofinanciranje poslovnih prostorov 9. Služba pravne pomoči: — OD honorarji 10. Gozdarska inšpekcija Ljubljana: — sofinanciranje 11. Medobčinski agronom Ljubljana: sofinanciranje 12. Skupnost občin Ljubljanske regije: — sofinanciranje 13. Voljeni funkcionarji skupščine in člani IS: — osebni dohodki in honorarji — sklad skupne porabe — sklad skupne porabe stanovanja — prevoz na delo potni stroški in dnevnice 14. Stroški za proslave in sprejeme 15. Povračila delegatom in drugim udeležencem za udeležbo na sejah SOb in njenih organov UŽBENOPOLITICNIH SKUPNOSTI 12.511.284 16.288.400 15.968.000 127,6 3.379.742 3.744.700 3.744.700 110,7 1.301.421 1.403.700 1.403.700 131,6 1.035.000 500.000 500.000 48,3 600.000 900.000 900.000 150 2.304.180 2.752.00 2.697.00 117 336.673 361.000 361.000 107 330.000 259.000 259.000 78,5 165.000 255.000 255.000 154,5 110.000 77.700 77.700 70,6 328.956 482.000 472.000 143 41.044 47.300 47.300 115 98.000 43.600 43.600 44,5 37.000 16.600 16.600 44,8 612.042 - 722.500 707.500 116 106.120 115.000 115.000 108 51.838 57.800 57.800 111,5 41.200 46.000 46.000 111,6 135.039 211.000 207.000 153 19.858 27.450 27.450 138 11.653 12.600 12.600 108 21.450 — — — 115.632 - — - 340.000 471.900 371.000 109 60.000 64.400 64.400 107,3 _ 7.200 7.200 400.000 800.000 400.000 100 105.000 _ _ 99.919 130.000 100.000 100 131.000 183.000 183.000 139 166.000 200.000 200.000 120 123.569 - - - 9.852 20.000 20.000 202,9 23.600 26.000 26.000 101 18.000 20.000 20.000 111 18.300 28.600 28.600 156 1.799.277 2.361.700 2.361.700 132 76.000 350.900 100.900 133 _ 250.000 _ — 20.000 20.000 _ 19.930 20.000 20.000 100 141.297 180.000 180.000 127 23.324 48.000 48.000 205 OBRAZLOŽITEV PRORAČUNSKIH DOHODKOV IN IZDATKOV ZA LETO 1977 Izvršni svet Slovenije je sprejel naslednja stališča do ureditve splošne porabe v letu 1977: Zaradi uresničevanja ustavnega načela, po katerem delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve, je potrebno pri opredeljevanju splošne porabe v občinah v letu 1977 in naslednjih letih izhajati' 1. iz potrebe, da se vse vrste porabe — osebna, skupna in splošna poraba, obravnavajo v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih kot celota in tako zagotovi neposreden vpliv delavcev v TOZD in občanov v krajevni 'skupnosti na njen skladen obseg in strukturo ter gibanje; 2. iz spoštovanja načela, da bo oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temeljilo na zagotovitvi izvajanja ustavnih funkcij vsake temeljne družbenopolitične skupnosti kakor tudi na zagotovitvi, ki za temeljne družbenopolitične skupnosti iz« hajajo iz zakonov ter kot obveznosti, sprejete z družbenimi plani; 3. iz doslednega uveljavljanja načela o samofinanciranju temeljnih dmžbenopolitičruh skupnosti ter uporabe načela o odvisnosti splošne porabe v občinah od materialne osnove občine, ob upoštevanju potrebe, da je izvrševanje temeljnih nalog družbenopolitičnih skupnosti, opredeljenih z ustavo in zakoni, treba zagotoviti vsem občinam; 4. nadaljevanje procesa preoblikovanja splošne porabe v smislu izločanja iz splošne porabe vseh tistih dejavnosti, ki po svoji vsebini ne sodijo vanjo, sočasno pa je potrebno ustvarjati pogoje za njihovo drugačno organizirano in nemoteno funkcioniranje, če je to v interesu delavcev v združenem delu in občanov; - iz potrebe po nadaljnjem razvijanju medobčinskega sodelovanja v smislu razvijanja racionalnejših in učinkovitejših služb, zlasti na tistih področjih, kjer se je povezovanje že doslej uspešno razvijalo. Na podlagi teh izhodišč je sestavljen tudi osnutek proračuna občine Domžale s tem, da ni bilo možno dosledno upoštevati načelo o čiščenju proračunskih izdatkov, ker bi določene dejavnosti ostale brez sredstev (krajevne skupnosti, komunalna dejavnost). 16. Izvajanje nalog delegatskega sistema v KS deleg. za skupščino 25.000 25.000 17. Stroški sej skupščine (materialni stroški) 25.000 25.000 18. Obveščanje občanov in delegatov - sofinanciranje Občin- LkXaSsieValCa' PriPr3Va 292.578 310.000 310.000 .05,9 19. Občinski praznik 17.763 50.000 50.000 281 20. Nagrade in priznanja občine 11.858 17.000 17.000 143 21. Članarine in članski prispevki 92.749 125.000 125.000 134,7 22. Seminarji, posvetovanja, usposabljanje delegatov, strokovna ' literatura - 15.000 15.000 23. Volitve in referendum - 50.000 50.000 24. Financiranje INDOK dejavnosti 100.000 100.000 25. Stroški SDK 81.613 90.000 90.000 110 35.717 54.200 54.200 151,7 26. Vzgoja in varnost v cestnem prometu 27. Stroški komisije za ugotavljanje izvora premoženja — 10.000 10.000 — 28. Družbena samozaščita - 10.000 10.000 29. Izdatki za poroke 14.639 20.000 20.000 136,6 30. Razni funkcionalni izdatki 1.800 15.000 15.000 833 31. Izdelava srednjeročnega programa 168.067 - - SKUPAJ 27.964.991 34.521.250 33.235.750 119 02 - LJUDSKA OBRAMBA Štab teritorialne obrambe 1.565.550 3.386.506 3.386.500 216 Družbeno gospod, sistem (civilna zaščita) 919.450 1.344.132 1.344.130 146 SKUPAJ 2.485.000 4.730.638 4.730.630 190 03 - DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV „„ _ za lo 93.500 93.500 Občinska konferenca SZDL Domžale 800.000 1.069.000 969.000 121 Občinska konferenca ZSMS Domžale 350.000 537.100 427.000 122 Poč itn. objekt Ba njole 250.000 250.000 Občinski odbor ZB NOV Domžale 250.000 466.000 306.000 122 Komisija za vprašanja inval. pri Obč. odboru ZB NOV 37.100 67.000 67.000 180 Naša obramba 194.180 194.180 Zveza združenj rezervnih vojnih starešin Domžale 180.000 214.000 214.000 118 Turistična društva — — — — Izseljeniška matica Kamnik-Domžale 3.250 4.000 4.000 123 Združenje borcev NOV Škofja Loka 5.000 - - -Pokrajinski odbor za Ljubljansko pokrajino 26.300 — — — Občinska zveza društva prijateljev mladine 9.000 — — — Občinski komite ZK 4.150 - - -Proslava 40 let shoda Ljudske fronte Tabor , - 400.000 400.000 Tehnična kultura 100.000 100.000 SKUPAJ 1.664.800 3.394.780 3.024.680 182 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Nabava računalnika za upravne organe Poslovni prostori pravosodnih organov 2.400.000 2.000.000 1.000.000 41,6 Sofinanciranje spomenika dražgoške bitke 150.000 -Sklad. skup. porabe za odplačilo anuitet za kadrovska stanovanja 59.600 180.000 180.000 302 Sklad za ceste, odplačilo anuitet 910.000 - - -Odplačilo kreditov za: -stanovanja 156.138 91.300 91.300 58 - Komunalni center 115.490 115.500 115.500 100 - vodovod, kanalizacija 22.515 15.200 15.200 67,5 500.000 1.500.000 1.500.000 300 I. DOHODKI Dohodki proračuna SOb Domžale naj bi se po osnutku za leto 1977 v globalu povečali za 6% v primerjavi z. letom 1976 s tem pa, da se izvirni dohodki povečujejo za 9%. Tako ostaja davek iz kmetijske dejavnosti bistveno nespremenjen, ker so ostali predpisi in osnove iste. Davčna uprava ocenjuje, da bo davek iz obrtnih dejavnosti večji za 14 % v letu 1977 in davek po odbitku in v pavšalnem letnem znesku za 20 % v primerjavi z letom 1976. Davek od intelektualnih storitev ostaja skoraj na isti ravni, od avtorskih pravic pa se povečuje za 13 %. Za prometne davke pa ocenjujemo, da se bodo povečali nad 20%, ker smatramo, da bo določen porast obsega prodaje, glede na nove kapacitete in določen porast cen. Ti dohodki so tudi ocenjeni glede na realizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Bistveno se letos zmanjšujejo davek na posest stanovanj in stanovanjskih hiš (hišnina), ker smo v lanskem letu opravili odmero za pet let nazaj, močno pa se zmanjšuje tudi davek od skupnega dohodka občanov, ker smo v letu 1976 že pobrali akontacijo za leto 1977 in spreminjajo se tudi cenzusi. II. IZDATKI Namen 01 - DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Upravni organi Sredstva za delo upravnim in pravosodnim organom se zagotavljajo na podlagi družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov. Za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je po tem družbenem dogovoru določenih 12 značilnih skupnih delovnih mest in njihova vrednost. Tako predstavlja I. skupina indeks 100 z vrednostjo 1940,00 din, XII. skupina indeks 373 z vrednostjo 7.236,00 din. Po družbenem dogovoru predstavlja indeks 100 60% poprečnega OD v preteklem letu, zmanjšan za 5 % (minulo delo). Tako bi indeks 100 na podlagi poprečnega OD v letu 1976 - 5 % znašal 2.318 din. Vendar pa je bilo zaradi splošno znanega stanja v gospodarstvu zavzeto stališče, da se indeks 100 izračuna na podlagi poprečnega OD v letu 1975 in znaša 1940 din. Zato bodo tudi letos spet osebni dohodki upravnih in pravosodnih organov zaostajali za OD v gospodarstvu za eno leto. Po tako dogovorjenih merilih so oblikovana sredstva za osebne dohodke vseh državnih organov v SRS in se za posamezne značilne skupine oblikujejo sredstva v naslednjih neto zneskih: I. skupina: nekvalificirani delavci 1.940 din VI. skupina: referent s srednjo izobrazbo 4.656 din - kritje izgube KZ Lukovica - mostovi - ceste - štab TO - sklad za izgradnjo šolske mreže 2.257 453 300.000 300.000 2.848.000 7.764.454 2.600 500 300.000 2.000.000 6.205.100 08- SOCIALNO SKRBSTVO Pomoč družinam kadrovcev Priznavalnine borcem Preživninsko varstvo kmetov Obveznosti iz starost- nega zavarovanja kmetov Vplačila oskrbnin SKUPAJ 808.557 199.971 - 725 1.007.804 20.000 1.419.000 314.000 90.000 1.843.000 09 - ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Pogrebni stroški za umrle udeležence NOV Mrliško ogledna služba Klimatsko in topliš-ko zdravljenje in okrevanje borcev NOV Zdravstvene kolonije Prispevek za zdrav. ■ zavarov. izplačevalcem preživnin Prispevek za zdrav, zavar. izplačevalcem stalnih priznavalnin Izredni zdravniški pregledi voznikov motornih vozil SKUPAJ 19.700 109.977 14.922 13.200 585 158.384 48.000 130.000 26.000 41.000 28.000 273.000 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST Občinski gasilski sklad Vzdrževanje občinskih cest SIS za varstvo zraka Vzdrževanje pokopališč NOV in spominskih obeležij posebnega pomena Za geodetsko dejavnost občine: Mehanografska obdelava katastra Nastavitev mehanograf. obdelave kat. nove izmere Figuranti pri katastr. meritvah Obnova poligonske mreže Reprodukcija starih kat map Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav Pomembnejše gradnje v letu 1977 Nastavitev kat operata Izdelava načrtov za višinsko mejo Stroški računanja površin parcel Stroški regionalne urbanistične dokumentacije Izvajanje geodetskih del -izmere Obveznosti za revizijo osnovne urban, dokumentacije Urbanistični program in urbanistični red za občino Domžale Urbanistični načrt ureditve območij občine Domžale Rušenje nedovoljenih gradenj Vzdrževanje in varstvo zelenih površin za ozelenitev bregov Kamniške Bistrice 236.600 1.538.400 65.000 19.750 5.380 35.000 35.000 12.760 8.000 80.000 55.000 110.000 200.000 5.000.000 300.000 92.000 100.000 38.000 10.000 64.000 66.000 80.000 55.000 120.000 85.000 100.000 150.000 500.000 2.600 500 300.000 2.000.000 5.205.100 20.000 1.419.000 314.000 90.000 1.843.000 48.000 130.000 26.000 41.000 28.000 273.000 200.000 2.000.000 40.000 100.000 92.000 38.000 10.000 64.000 66.000 80.000 55.000 120.000 85.000 100.000 50.000 100.000 115 110 100 70 67 175 157 182 118 174 310 172 84,5 130 141 108 125 100 100 109 VIII. skupina: referent z višjo izobrazbo 5.548 din X. skupina: svetovalec in ref. z visoko izobrazbo 6.072 din XII. skupina: predstojnik upravnega organa 7.236 din Ti zneski se ustrezno povečajo z odstotkom za minulo delo in za končno oblikovanje tudi za vse pripadajoče prispevke. V predlogu proračuna se pri osebnih dohodkih upravnih organov izkazuje indeks povečanja 27,6. Sredstva so izračunana na podlagi predvidenega števila delovnih mest v letu 1977, to je število zasedenih delovnih mest v letu 1976, povečano za dovoljeno 3 procentno povečanje, kar znaša 4 delavce. Na podlagi usklajenih sistemizacij upravnih organov v SRS je število delovnih mest v upravi skupščine občine Domžale določeno na 158 delovnih mest, zasedeno je (v letu 1976) 146-delovnih mest, 3 % povečanje v letu 1977 4 delovna mesta, oblikovana sredstva za OD v letu 1977 za 150 delovnih mest. Pripominjamo, da vsa trenutno zasedena mesta niso bila v preteklem letu celo leto zasedena, kar se odraža tudi pri indeksu povečanja. Poleg rednih osebnih dohodkov pa se v smislu 75. člena zakona o ljudski obrambi zagotavljajo posebni dodatki za delavce upravnega organa za LO in sredstva za 6 pripravnikov ter nagrade za obvezno počitniško prakso (53.512 din). Sredstva za materialne izdatke se povečujejo za 10,7 %. V tem so upoštevane podražitve in nove naloge pri uvedbi računalništva in INDOK centra. Sredstva za sklad skupne porabe so upoštevana enotno za vse organe in sicer tako, da se za regres za dopust oblikujejo v višini 1.200 din na zaposlenega, z*jegres za prehrano pa 250 din mesečn« na zaposlenega. OBČINSKO SODIŠČE Sredstva za osebne in materialne izdatke se izračuna po istih merilih kot pri upravnih organih. Občinsko sodišče ima sistemizi-ranih 24 delovnih mest, zasedenih 23 delovnih mest, od 1. VII. bo zasedeno še 1 delovno mesto. Iz sredstev za funkcionalne izdatke se plačujejo sodniki porotniki, izvedenci in priče, tolmači, stroški kazenskega postopka in stroški zemljiške knjige. Ti stroški se povečujejo zaradi povečanega obsega dela. OBČINSKO TOŽILSTVO Tudi pri tem pravosodnem organu so potrebe izračunane po enakih kriterijih in merilih, kot pri upravnih organih in sodišču. Občinsko tožilstvo ima trenutno 4 zaposlene, s 1. 7. pa bo zasedeno še eno delovno mesto pomočnika tožilca, za katerega so se sredstva že upoštevala pri izračunu OD. Izdelava prostorskega plana občine z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva - 260.000 260.000 Izdelava pregledne karte strnjenih naselij občine - — 250.000 — Sofinanciranje raziskovalne naloge „Vrednotenje in izbor parametrov za org. bivalnega okolja" 142.857 — Izdelava kratkor. programa ureditve cestnega prometa za mesto Mengeš Izdelava kratkoročnega programa ureditve cestnega prometa za področje mesta Domžale 100.000 196.000 196.000 196 Realizacija programa prometne študije Mengeš-Domžale (vertikalna in horizontalna signalizacija) — Program prometne študije ostalih strnjenih naselij v občini - 200.000 SKUPAJ 2.400.890 8.846.857 4.344.000 327 88.000 88.000 850.000 600.000 11 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevne skupnosti 2.490.900 2.670.000 3.000.000 120 16 - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Kmetijska pospeševalna služba 700.000 1.500.000 1.500.000 214 Živalske kužne bolezni 506.762 510.000 510.000 100,6 Gradnja čistilne naprave 6.123.000 4.000.000 5.000.000 125 Program zdrave pitne vode 216.052 — — — Pospeševanje razvoja malega gospodarstva (izdel. srednj. programa sovi. pri nak. lokalov) — 1.500.000 500.000 - SKUPAJ 7.545.815 7.510.000 7.510.000 99,5 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Tekoča proračunska rezerva 375.640 550.000 607.340 161 Sredstva za solidarnostno prelivanje 5.345.500 - -Obveznosti iz prejšnjih let 359.507 296.500 296.500 82 SKUPAJ 6.080.647 846.500 • 903.840 15 18 - KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA Izločena sredstva rezerv — l%v rez. sklad 599.618 557.000 638.000 106 GOSPODARSKE INVESTICIJE Ceste - nova investicija — cesta Zlato polje - 5.000.000 VSEGA SKUPAJ 60.163.404 76.398.125 64.708.000 107,5 PREDLOG PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 1977 Predlog Indeks Izvršitev izvršnega 1977 Vrsta prihodkov 1976 sveta 1976 I. SREDSTVA PRENESENA IZ PREJŠNJEGA LETA Prenos sredstev iz prejšnjega leta R. SREDSTVA DOSEŽENA V TEKOČEM LETU Vrsta 1 - Davek iz osebnih dohodkov 11 Davek na dohodek od POZD 13 Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 14 Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejnvnosti - po dejanskem OD - v pavšalnem letnem znesku in v odstotku po odbitku 2,862.731 1,033.000 36 70.000 1,343.582 1,400.000 104 15,739.718 18,000.000 114 3,723.597 4,468.000 120 ORGAN ZA KAZNOVANJE PREKRŠKOV ima sistemiziranih 6 delovnih mest, ki so vsa zasedena. Sredstva so izračunana kot pri ostalih organih. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Pri tem organu se izkazuje precej visok indeks povečanja, to pa zaradi tega, ker je v preteklem letu posloval le 8 mesecev in ker ima od 1. VII. letos predvideno zasedbo še enega delovnega mesta — pomočnika pravobranilca. Sredstva za OD in ostale stroške pa so izračunana po enakih merilih, kot pri upravnih in pravosodnih organih. Sedaj sta zasedeni 2 delovni mesti. Za sofinanciranje pravosodnih in ostalih organov, navedenih pod zap. štev. 7 do 12 se zagotavljajo sredstva v skladu s pogodbami. Sredstva za osebne dohodke voljenim funkcionarjem skupščine in članom IS se zagotavljajo po z asedbi in v sedanji višini, povečane za 13,5 %. Število članov IS se je s 1. I. 1977 povečalo za dva člana — od 11 na 13 članov. Delno se stroški v tem namenu nanašajo še na stroške skupščine in se povečujejo skladno s povečanim obsegom dela delegatskega sistema. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu želi v letošnjem letu organizirati več prometnih tekmovanj v občini in izven nje, vključiti v program prometne vzgoje odraslih predavanja in sicer: v okviru šol za starše in pri posameznih seminarjih iz varstva pri delu, kjer bi to področje obravnavali v sklopu vseh vprašanj varnega dela in se vključili v varnostno kulturo delavcev v cestnem prometu. Članarine in članski prispevki predstavljajo pogodbene obveznosti in se jim zagotavljajo sredstva v višini sklenjenih pogodb. Sredstva za razne funkcionalne izdatke so namenjena za manjše izdatke, namenjene za državne organe, ki v tem namenu niso posebej izkazani. NAMEN 02- LJUDSKA OBRAMBA Sredstva, ki so predvidena v tem namenu, niso dokončna, ker bo višino istih verificiral Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. V preteklem letu se je LO financirala še iz sredstev sklada, kamor so se dotekala sredstva iz TOZD in iz kredita. NAMEN 03 - DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Sredstva se koristnikom v tem namenu dodeljujejo za njihovo redno dejavnost. Izračunana so na podlagi sporazumov in v skladu s sindikalno listo. Občinskemu odboru ZB NOV se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljajo sredstva za nakup ležišč v počitniškem domu v Ba-njolah, občinskemu odboru združenja rezervnih vojaških starešin pa sredstva za financiranje časopisa „Naša obramba". 14 23 Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev Da vek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav SKUPAJ Vrsta 2 - Davki Posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve: — od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in gostinstvu — od prometa z motornimi vozili — od prometa s proizvodi v trgovini na drobno — od prometa s proizvodi v zasebnem sektorju — od plačil za storitve 24 Davek od prometa nepremičnin 25 Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic: — od oddaje stanovanj in poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem — od prodaje nepremičnin — na posest tovornih, cestnih in priklopnih vozil ter kombijev — na posest stavb, stanovanj — na posest gozdnih zemljišč Davek na dediščine in darila Davek na dobitke od iger na srečo Davek od skupnega dohodka občanov SKUPAJ Vrsta 3 - TAKSE Upravne takse Republiške takse na promet parkljarjev in kopitarjev Komunalne takse Sodne takse SKUPAJ Vrsta 5 - POSEBNI DOHODKI Ostale denarne kazni, ki pripadajo občini Vrsta 6 - PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI Dohodki upravnih organov Prenesena sredstva za napredek in organizacijo davčne uprave 62 Dohodki postopka sodnika za prekrške 63 Razni drugi dohodki SKUPAJ Vrsta 7 - PRIHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 72 Odstopljeni dohodki 73 Dopolnilna sredstva za borce NOV in kmete borce NOV Sredstva, dosežena v tekočem letu SKUPAJ VSI PRIHODKI 25 25 26 31 31 32 33 51 61 61 1,110.149 443,523 22,360.569 6,244.523 1,118.648 7,739.158 276.019 1,340.276 2,217.847 695.947 1,063.429 2,261.915 53.809 457.829 48.888 2,808.205 26,326.493 977.337 510.196 67.466 844.479 .2,399.478 598 1,346.915 5,110.891 134.712 222.029 6,814.547 344.952 87.500 432.452 58,334.137 61,196.868 1,147.000 500.000 25,585.000 7,500.000 1,500.000 9,600.000 350.000 1,820.000 2,500.000 800.000 100.000 1,100.000 750.000 70.000 600.000 40.000 500.000 27,230.000 1,000.000 510.000 70.000 1,000.000 2,580.000 1,350.000 6,130.000 150.000 250.000 7,880.000 400.000 400.000 63,675.000 64,708.000 103 113 114 120 134 124 127 136 113 115 103 33 130 131 82 18 103 102 100 104 118 108 100 120 111 113 116 116 93 109 106 Sofinanciranje pokrajinskega odbora v letošnjem letu odpade, ker ga sofinancirata štab TO in LO — civilna zaščita. Vključita pa se dva nova koristnika in sicer: Proslava 40 let shoda Ljudske fronte na Taboru, o zagotovitvi teh sredstev je skupščina že razpravljala na eni izmed prejšnjih sej in Tehnična kultura, za kar je sprejel IS sklep, da pristopa k sofinanciranju te dejavnosti, ker je izrednega pomena za splošni ljudski odpor. 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Nasproti preteklemu letu se zviša postavka „Na bava računalnika", ker mora naša občina, ki je določena kot poskusna občina za uvedbo računalništva, za upravne organe financirati nabavo aktivnega terminala. Pri tem bo republiški komite za plan in informacije sofinanciral programe in uvajanje tega računalništva in prispeval precejšen delež sredstev. V letu 1979 bo v Domžalah pričelo s poslovanjem temeljno sodišče. Občina je dolžna preskrbeti prostore, zato tudi v letošnjem proračunu zagotavlja del sredstev za ta namen. Anuitete predstavljajo stalno obveznost občine. Srednjeročni družbeni plan razvoja občine Domžale 1976-1980 določa, da bo" občina Domžale v tem obdobju prispevala za izgradnjo šol 10.800.000 din. V letošnjem letu je v ta namen predvideno 2.000.000 din. 08 - SOCIA LNO SKRBSTVO Občina je dolžna zagotoviti pomoč osebam, katerih hranilec služi vojaški rok. Trenutno se ta podpora izplačuje dvem osebam. Priznavalnine borcem se v tem letu povečujejo za 75 %. Izračunane so v smislu družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih PREGLED SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMA 1976-1980 A) Program Kulturne skupnosti Domžale 1. Založniška in knjižničarska dejavnost 2. Gledališka, glasbena, likovna in folklorna dej. 3. Varstvo kulturne dediščine 4. Dejavnost društev (ZOTK, DPM) 5. Kersnikove nagrade 6. Poslovanje organov skupnosti 7. Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov 8. Ostalo 9. 1 "h obvezna rezerva SKUPAJ (realno) Skupaj 1976* 1977 1978 - 1979 1980 1976-80 712.430,60 685.000 729.000 789.000 851.000 3.766.430,61) 1.204.560,85 1.483.000 1.579.700 1.711.000 1.849.000 7.827.260,85 473.692,05 489.000 521.000 561.000 605.500 2.650.192,05 63.000,00 91.000 97.000 104.720 113.000 468.720,00 21.000,00 22.000 23.000 25.000 27.000 118.000,00 209.509,30 240.000 256.000 277.000 300.000 1.282.509,30 401.000,00 457.000 487.000 D20.000 561.000 2.426.000,00 272.784,00 — — — 272.784,00 35.194,15 35.000 37.300 40.280 43.500 191.274,15 3.393.170,95 3.502.000 3.730.000 4.028.000 4.350.000 19.003.170,95 realizacija 1976 B) Program Kulturne skupnosti Slovenije 1. Program dejavnosti 2. Solidarnostna pomoč 3. Naložbe 4. Nove naloge SKUPAJ 1976 1977 1978 1979 1980 186,1 213,4 225,7 239,2 253,1 8,8 9,3 9>? 10,5 11,1 17,1 50,9 53,8 57,0 60,3 3,0 3,2 3,4 3,6 212,0 276,6 292,6 310,1 328,9 (v milijon din) Skupaj 1976-80 1.117,5 49,6 239,1 13,2 1.419,4 za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Odlok o preživninskem varstvu kmetov določa, da se visina mesečne preživnine vsako leto valorizira za porast življenjskih stroškov. Od leta 1973 se preživnina še ni valorizirala, zato je potrebno, da se v letu 1977 izvede valorizacija zozi-rom na porast življenjskih stroškov. Po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov so bile občine dolžne kriti razliko med odmerjenimi in plačanimi prispevki starostnega zavarovanja kmetov, v občini za odobrene oprostitve od strani občine ali zaradi neplačanih ali neizterjanih prispevkov od kmetov. Plačilo obveznosti se nanaša na obdobje 1972- 1975. 09 - ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Pravilnik o mrliški ogledni službi (Ur. list SRS, št. 15/73) določa, da mrliško ogledno službo organizira in skrbi za njeno pravilno delovanje občina. Sredstva, ki so predvidena, se namenijo: za povračilo zdravstvenemu domu za plačilo zdravnika, plačevanje obdukcij in ostalih stroškov v zvezi s pokopi. Udeleženci NOV, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo v smislu družbenega dogovora pravico do bolniškega zdravljenja v zdraviliščih. Zaradi povečanja cen zdravljenja in oskrbe se stroški povečujejo za 18 %. Regionalna zdravstvena skupnost je za leto 1977 zvišala prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcem preživnin in priznavalnin do višine, ki je predvidena v tem predlogu. Prispevek za leto 1976 je bil dokončno poravnan v letošnjem letu iz postavke „Obveznosti preteklih let' v namenu 17, ker so končni obračuni te skupnosti prispeli v plačilo šele v januarju letos. NAMEN 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST Sredstva občinskemu gasilskemu skladu in sredstva za vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo le za polovico leta, kajti drugo polovico leta se bo gasilski sklad financiral na podlagi sporazuma, ceste pa bo morala vzdrževati komunalna skupnost, kamor tudi spada ta dejavnost. Ker še ni urejeno financiranje SIS za varstvo zraka, je za začetno delo - zbiranje podatkov, ki jih bo SIS potrebovala za nadaljnje delo, predvideno 40.000 din. V isti višini bo morala sredstva zagotoviti tudi občina Kamnik. Na podlagi zakona o vojaških pokopališčih in grobovih, je občina dolžna zagotoviti sredstva za vzdrževanje in urejanje ožje okolice grobišč, spominskih obeležij in odkup zemljišč. V ta namen se v letošnjem proračunu zagotavlja 100.000 din. Geodetska dejavnost predstavlja nksne obveznosti in so planirane na podlagi podpisanih pogodb. Obveznosti za revizijo osnovne urbanistične dokumentacije se nanašajo na nedokončane urbanistične programe in načrte, ki so v delu ter študije o rešitvi pereče problematike prometa. V okvir komunalne dejavnosti ni bilo mogoče v celoti vključiti vseh zahtevkov .koristnikov. Zato se zagotavljajo sredstva le za najnujnejše potrebe, dočim se bodo ostali zahtevki obravnavali pri rebalansu proračuna. NAMEN 11 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI V smislu stališč izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je proračun dolžan zagotoviti krajevnim skupnostim sredstva za uresničitev delegatskega sistema. Kljub temu pa IS SOb Domžale predlaga povečanje sredstev za KS za redno dejavnost za 20 % nasproti preteklemu letu. NAMEN 10 INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Za izvršitev postavljenih nalog v kmetijstvu se povečujejo sredstva za 114 %. Sredstva za živalske kužne bolezni so v isti višini prikazana pri dohodkih in se prenašajo na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Za nadaljevanje gradnje čistilnih naprav se sredstva povečujejo za 25 %. Občina je po srednjeročem programu dolžna pospeševati razvoj malega gospodarstva. S sredstvi, ki so predvidena za ta namen, se bo sofinanciralo nakup lokalov za obratovanje servisov. NAMEN 17 - PRORAČUNSKA REZERVA UM OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET « Zakon .o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS določa, da proračunska rezerva ne sme presegati 1 % v proračunu predvidenih sredstev in da se porabi za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti V obveznostih iz preteklih let so zajete vse nastale obveznosti iz leta 1976, ki zaradi prepozne predložitve računov niso bile plačane v preteklem letu. NAMEN 18 - KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA Sredstva so zagotovljena v višini 1 % dohodkov, doseženih v tem letu in se mesečno obračunavajo in odvajajo v rezervni skad. NEGOSPODARSKE CIJE INVESTI- Zahtevek predstavlja sredstva skupne porabe in ga ni možno vključiti v obseg splošne porabe. V predlogu republiške skupnosti za ceste je predvideno za občino Domžale 1.694.010 din za ureditev cest. IZVRŠNI SVET SOb DOMŽALE Poročilo o delu oddelka za splošne zadeve in družbene službe Po sistemizaciji je v oddelku za splošne zadeve in družbene službe sistemiziranih 34 delovnih mest, od tega je 24 delovnih mest zasedenih z delavci v rednem delovnem razmerju, 1 delavec pa je v pogodbenem delovnem razmerju. Za nadomeščanje odsotnih delavcev, ki so na bolniškem dopustu pa so za določen čas zaposleni trije delavci. V letu 1976 se je kljub večjemu obsegu dela število delavcev v našem oddelku povečalo za eno osebo v administraciji, ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov. Poročilo zajema delo oddelka v preteklem letu in vso tisto problematiko, ki jo oddelek rešuje kot upravni organ pri skupščini občine. Glede na to, daje delo oddelka zelo raznoliko, je tudi v poročilu nakazana vrsta zadev, ki jih je reševal oddelek. Iz podatkov je razvidno, daje bilo odposlanih 76.672 pisemskih pošiljk ali za 41 % več kot v letu 1975, izknjiže-nih je bilo 7.455 zadev ali 20% več. Iz tega je razvidno, da je največ dela potekalo skozi sprejemno in glavno pisarno in tiste referente, ki so neposredno odgovorni za izdajanje odločb. Na področju arhivske službe se je nadaljevalo začeto delo pri urejanju gradbenega arhiva in urejenih je bilo 4.513 gradbenih zadev, poleg tega se je urejalo arhiv za zadeve borcev in invalidov, plana in analize ter material sej komisij in odborov občinske skupščine. V letu 1976 je s področja občine na podlagi zakona o arhivskem gradivu in arhivih vročeno Zgodovinskemu arhivu Ljubljana za 160 tekočih metrov arhivskega gradiva, ki je shranjen v preurejenem arhivskem skladišču na Krumperku. Veliko dela je bilo opravljeno tudi na Adremi, saj je bilo potrebno zbrati in odtisniti vrsto podatkov, za potrebe samoupravnih interesnih skupnosti, upravnih organov, KS in organizacij združenega dela. Na področju referata za krajevne skupnosti seje predvsem sodelovalo pri izdelavi in usklajevanju razvojnih programov oz. srednjeročnih načrtov KS in samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi pri usklajevanju prioritetnih nalog. Prav tako smo sodelovali pri uresničevanju samoupravnih sporazumov za KS. Pomagali smo pri finančnih konstrukcijah in pogodbah z izvajalci za izvedbo planiranih nalog s področja elektrifikacije, vodovoda, cest in kanalizacije. Nadalje smo sodelovali pri pripravi in organizaciji samofinanciranja določenih nalog in uvedbi krajevnih samoprispevkov in izvedbe referendumov. V sodelovanju s predstavniki KS in komisijo nismo uspeli v lanskem letu realizirati oz. zasesti delovna mesta referentov v krajevnih uradih, da bi s tem približali delo uprave občanom, in sicer zaradi kadrovskih težav. Problematika družbene skrbi za borce NOV in druge vojne udeležence ter vojaške invalide Ko obravnavamo probleme udeležencev NOV, seveda ne mislimo na vse, ki so sodelovali v revoluciji, ampak obravnavamo le tisti del udeležencev, ki so zaradi različnih okoliščin postali potrebni splošne družbene skrbi in pomoči. Z namenom, da se priznavalnine in drugo varstvo udeležencev NOV in drugih vojn enotno uredijo, so skupščine občine, Republiška konferenca SZDL, Republiški odbor ZŽB NOV in izvršni svet skupščine SR Slovenije lansko leto sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Višina priznavalnine borcem NOV in njihovim ožjim družinskim članom se vsako leto odmerja z revizijo in na podlagi med letom vloženih prošenj, ki jih je preko leta komisija obravnavala v 80 primerih. Priznavalnino prejema 150 upravičencev v višini od 250 do 1.000 din. Poleg rednih mesečnih priznavalnin so udeleženci NOV prejemali tudi enkratne priznavalnine za premostitev trenutnih materialnih težav, zaradi bolezni, smrti v družini ipd. Enkratne priznavalnine znašajo 400 do 1.000 din, za zdravljenje v zdraviliščih pa do 100 % plačil stroškov za hrano in stanovanje. V letu 1976 je bilo izplačanih sredstev za redne priznavalnine 614.143 din 117 upravičencem, za priznavalnine kmetom-borcem pa v višini 205.370 din 30 upravičencem, za enkratne priznavalnine v znesku 13.300 din 16 upravičencem, za pogrebne stroške 19.700 din 16 upravičencem in za topliško in klimatsko zdravljenje v višini 59.026 din 108 upravičencem. Zaposleni borci NOV s statusom pred 9. 9. 1943 uživajo posebno varstvo, ki ga urejata zvezni in republiški zakon o dodatku za borce. Ta dodatek znaša 100% razlike med osebnim dohodkom in zneskom zveznega dodatka, ki znaša 3.060 din in razlike do zneska republiškega dodatka, ki znaša 3.789 din. Vseh upravičencev v letu 1976 je bilo 65. Zvezni dodatek je bil izplačan v višini 80.122,25 din 15 borcem, republiški dodatek pa v višini 201.004,15 din 33 uživalcem. Republiški zakon o kmečkih pokojninah in občinski odlok o varstvenem dodatku h pokojnini kmetom - borcem ureja materialno stanje tistih kmetov-borcev s statusom pred 9. 9. 1943, ki imajo nizke dohodke. Vseh upravičencev do varstvenega dodatka v letu 1976 je bilo 106, z dodelitvijo novih pokojnin pa to število raste. Na podlagi odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega sklada, namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOV občine Domžale, komisija za varstvo invalidov in borcev NOB obravnava posamezne vloge borcev NOV za dodelitev posojila. Po predhodnem ko- (Nadaljevanje na 38. strani) Poročilo o delu občinskega sodišča v letu 1976 Pri Občinskem sodišču v Domžalah je bilo 31. 12. 1976 zaposlenih 23 delavcev in sicer šest sodnikov, en zemljiškoknjižni vodja, en zemljiškoknjižni referent, en računovodja, en računski delavec, trije vodje oddelkov, osem strojepisk, en izvršilni organ in ena snažilka. V letu 1976 je sodišče ob upoštevanju nerešenih zadev iz prejšnjih let prejelo v reševanje 14.815 vseh zadev, od katerih jih je rešilo 12.362, nerešenih pa je ostalo 2453 zadev. Tako je obravnavalo 263 preiskovalnih (Ki in Kr) zadev, od katerih jih je 223 rešilo, dalje 682 kazenskih (K in Km) zadev, od katerih je bilo 508 rešenih, 431 pravdnih (P) zadev, od katerih jih je bilo 272 rešenih, 763 izvršilnih (I) zadev, rešenih je bilo 641 teh zadev, 491 zapuščinskih (O) zadev, od katerih je bilq 264 rešenih, 438 plačilnih nalogov (Pl) zadev, od katerih so bili vsi rešeni, 320 raznih drugih, zlasti nepravdnih (R) zadev, od katerih je bilo 261 rešenih. Od pripadlih 4893 zemljiškoknjižnih zadev smo jih rešili 3236, razen tega smo napravili še 3267 zemljiškoknjižnih izpiskov in overili 2979 zadev. Končno smo prejeli v reševanje 55 predlogov na izvršitev zaporne kazni, od katerih smo jih 42 rešili. Poleg navedenih poslov smo enkrat tedensko občanom nudili pravno pomoč v vseh sodnih zadevah. V primerjavi s pripadom v letu 1975 smo v letu 1976 prejeli v reševanje 480 vseh zadev več, v delu smo imeli 799 zadev več, rešili smo 871 zadev več in nerešenih je ostalo 72 zadev manj kot v letu 1975. Večji pripad smo beležili zlasti v izvršilnih, zemljiškoknjižnih in overitvenih zadevah. Od važnejših zadev je pripadlo 23 P zadev več kot v letu 1975, medtem ko ostale važnejše zadeve kažejo tendenco rahlega upadanja. Tako je pripadlo 40 Ki, 48 K, 38 Kr in 33 O zadev manj, kot v letu 1975. Od O zadev pa je s sklepom o dedovanju pripadlo 16 zadev več, kot v letu 1975. Od nerešenih zadev se je zmanjšalo število zlasti pri K in to za 107 in pri Ki za 25 zadev. V P zadevah seje število nerešenih zadev povečalo za 16 primerov in to predvsem zaradi reševanja večjega števila starejših zadev. Število nerešenih O zadev seje povečalo za 35. Na manjšo učinkovitost reševanja teh zadev je vplivalo dejstvo, da Skupščina občine Domžale še ni sprejela odloka o zaščitenih kmetijah, vsled česar mora sodišče večkrat dalj časa čakati na ustrezno poročilo Kmetijske zemljiške skupnosti. Občinsko sodišče Domžale je začetkom leta 1976 sprejelo delovni program, ki v glavnem vsebuje sklepe predsednikov Okrožnih in Okrožnih gospodarskih sodišč z dne 10. 6. 1975. Tako smo se dogovorili, da bomo v letu 1976 zmanjšali zaostanke zlasti v kazenskih in civilnih zadevah, da bomo poleg prioritetnih zadev reševali v večjem številu tudi starejše zadeve, da bomo obravnave po možnosti prelagali na določen čas, odločbe izdelovali v zakonitih rokih, da bomo vztrajali pri zaostreni kaznovalni politiki, zlasti na področju gospodarskega kriminala in nasilniškega obnašanja, da bomo spremljali in analizirali družbene pojave, ki so pomembni za izvajanje funkcije sodišča in opozarjali organizacije združenega dela in druge organizacije na nepravilnosti in pomanjkljivosti v njihovem poslovanju. Kakovostno in vsebinsko izboljšanje akcijskega programa se kaže zlasti v večjem zmanjšanju zaostankov kazenskih zadev, v rešitvi večjega števila starejših zadev, v večjem številu preloženih obravnav na določen čas, v izdelavi večjega števila odločb v zakonitih rokih. V kazenskih zadevah smo poleg mladoletniških zadev pri reševanju dajali prednost gospodarskemu kriminalu in kaznivim dejanjem nasilniškega obnašanja. V civilnih zadevah pa delovnim, preživninskim in stanovanjskim sporom ter sporom zaradi motenja posesti. Poleg tega smo pri kaznivih dejanjih gospodarskega kriminala in nasilniškega obnašanja izvajali zaostreno kaznovalno politiko, kot je bilo to določeno v delovnem programu. Od 245 starejših zadev, to je tistih, ki so pripadle do 31. 12. 1974 smo v letu 1976 rešili 155 zadev ali 63 %. Med nerešenimi starejšimi zadevami ni nobenega primera gospodarskega kriminala, kajti v letu 1976 smo rešili vse te primere, ki so pripadli v reševanje v letu 1975. V letu 1976 je pripadlo sedem zadev, od katerih je bilo do konca leta 1976 rešenih šest zadev in je tako ostal nerešen le en primer. Prav tako smo rešili vse starejše kazenske zadeve, ki smo jih obravnavali zoper mladoletnike. Nerešenih je ostalo 22 teh zadev, ki so pripadle v letu 1976 in to v glavnem zaradi počasnega pošiljanja poročil od službe socialnega skrbstva. Koncem leta 1975 so ostale nerešene štiri zadeve kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja in so bile te zadeve rešene v letu 1976. Od teh zadev je v letu 1976 pripadlo 14 zadev in je bilo do konca leta 1976 rešenih devet zadev, kar pomeni, da je ostalo nerešenih pet zadev in to tiste, ki so pripadle v reševanje v drugi polovici leta 1976 in jih zato z objektivnih razlogov ni bilo mogoče rešiti. Tudi od delovnih sporov smo rešili vse starejše zadeve. V letu 1976 je pripadlo 14 delovnih sporov, od katerih smo jih rešili 12, nerešeni zadevi pa sta pripadli koncem leta 1976. Preživninskih sporov smo imeli v letu 1976 v delu 74 in sicer iz leta 1975 devet primerov in iz leta 1976 65 primerov. Rešili smo 55 primerov in je tako ostalo nerešenih 19 primerov, ki so pripadli v letu 1976. Od teh je bila v 11 primerih do konca leta 1976 že razpisana obravnava- V ostalih osmih primerih, ki smo jih prejeli koncem leta 1976, pa smo čakali na podatke o osebnih dohodkih pravdnih strank. V letu 1976 smo prejeli 12 stanovanjskih sporov, dva pa sta ostala nerešena iz prejšnjih let in sicer eden iz leta 1971, drugi pa i/, leta 1975. Od navedenih zadev smo rešili 11 primerov, in so ostale tako nerešene tri zadeve, med njimi tudi zadeva, ki je pripadla v letu 1971, ker čaka na rešitev zapuščinske zadeve. Tožb zaradi motenja posesti smo v letu 1976 prejeli 21. iz leta 1973 pa je ostala ena zadeva nerešena. Rešili smo 11 teh zadev in je prav toliko zadev ostalo nerešenih. Med nerešenimi je tudi zadeva, ki je pripadla v letu 1973, ker v tej zadevi čakamo na ponovno določitev meje po drugem izvedencu, kar bo predvidoma izvršeno v najkrajšem času. Na uspešno izvajanje akcijskega programa so vplivali subjektivni in objektivni razlogi. Med subjektivne razloge štejemo pomanjkanje delovnih izkušenj dveh sodnic, od katerih ima ena dve leti in pol, druga pa le eno leto sodne prakse. Na ekspeditivno reševanje zadev je nekoliko vplivala tudi odsotnost dveh strojepisk, ki sta bili po osem mesecev na porodniškem dopustu. Objektivni razlogi, ki so vplivali na trajanje postopka in zavirali ekspeditivno reševanje zadev, so bili predvsem neredno prihajanje strank in prič na obravnave in naroke. Tu gre predvsem za razne sezonske delavce, ki jih je na našem območju precejšnje število in ki se po storjenem kaznivem dejanju ali po izrečeni kazni zelo pogosto preselijo neznano kam. Tudi izterjava denarnih kazni in stroškov kazenskega postopka je iz navedenega razloga otežkočena. Vse pogostejša ovira postaja tudi odhod obdolžencev in strank v inozemstvo. Postopki se zavlečejo tudi zaradi daljšega čakanja na izvedeniška mnenja in zaradi slabe dostave poštnih pošiljk. Večje težave povzroča pri reševanju civilnih zadev tudi to, da zakonodaja na področju civilnega sodstva še vedno ni dokončno urejena. Po osvoboditvi smo dobili zakone s področja rodbinskih in stanovanjskih razmerij ter še z nekaterih drugih področij, medtem ko se sodišča pri svojem delu na področju premoženjskih razmer po pooblastilu zakona še vedno poslužujejo zakonov bivše Jugoslavije ter občega državljanskega zakona, ki je bil sprejet leta 1811. Še vedno nismo dobili težko pričakovanega zakona o izvršilnem in nepravdnem postopku in se zato na tem področju še vedno uporablja stara zakonodaja. Pri tem je treba poudariti, da so bili ti predpisi sprejeti še v kapitalističnem družbenem redu. Sodišče je organiziralo spremljanje odnosov in pojavov, kijih ugotavlja pri svojem delu s tem, da je predsednik sodišča zadolžil vse sodnike, da morajo poročati o družbeno negativnih pojavih, če jih bodo zasledili pri svojem delu. Takih pojavov pa pri našem delu nismo mogli ugotoviti in zato o tem tudi nismo posebej obveščali Skupščino občine Domžale. Sodišče pri svojem delu tudi ni ugotovilo kakih večjih omembe vrednih nepravilnosti in pomanjklivosti v poslovanju organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti. Dalje sodišče pri svojem delu zlasti v kazenskih in civilnih zadevah zasleduje primere, v katerih so krše ne samoupravne pravice delovnih ljudi in v katerih je prizadeta družbena lastnina. V kazenskem postopku do sedaj še nismo obravnavali nobenega primera kršitve samoupravnih pravic in tudi ne podobnih primerov. Tudi v civilnem postopku nismo zasledili nobenega takega primera. Zato do sedaj Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja nismo poslali še nobenega obvestila v smislu zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja. Glede na to, da so kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa številčno najmočnejša, se bomo omejili na obravnavanje teh zadev. Od 374 v letu 1976 pripadlih kazenskih zadev odpade na kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa 137 zadev ali 36 % vsega pripada kazenskih zadev. Tako smo prejeli v obravnavanje 93 kaznivih dejanj ogroženja javnega prometa iz čl. 2/1/3 in 1 KZ - to so prometne nezgode, pri katerih je posledica lahka telesna poškodba drugega udeleženca v prometu ali materialna škoda na tuji lastnini v znesku preko 20.000 din, 41 hudih kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa iz čl. 273/4 v zvezi s členom 271/3 in 1 KZ - to so prometne nezgode, ki imajo za posledico hudo telesno poškodbo drugega udeleženca v prometu ali veliko materialno škodo na tuji lastnini, ki presega 100.000 din — in tri kazniva dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, kar ni vselej istovetno s pobegi, iz čl. 271 a/l KZ. V letu 1975 pa je sodišče prejelo v obravnavanja vsega skupaj 154 kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa in sicer 111 kaznivih dejanj iz čl. 271/3 in 1 KZ, dalje 42 hudih kaznivih dejanj iz čl. 273/4 KZ ter dve kaznivi dejanji zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči iz čl. 271 a/l KZ. Primerjava podatkov o številu pripadlih zadev v navedenih dveh letih kaže, daje celoten obseg te vrste tudi primerjava pripada te vrste dejanj iz leta 1976 s pripadom iz leta 1974, ko je pripadlo 152 takih dejanj. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je na zmanjšanje števila kaznivih dejanj s področja javnega prometa vplival novi, strožji zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 1.10. 1974. Glede na to, da imajo huda kazniva dejanja ogrožanje javnega prometa praviloma za posledico dolgotrajnejše zdravljenje poškodovanih oseb in večjo materialno škodo kot osnovna oblika kaznivih dejanj ogrožanje javnega prometa in glede na to, da absolutno število hudih kaznivih dejanj v letu 1976 v primerjavi z letom 1975 ni upadlo za več kot eno dejanje, sodišče meni, da se družbena nevarnost prometne kriminalitete kljub zmanjšanju celotnega števila obravnavanih dejanj v letu 1976 v primerjavi z letom 1975, bistveno ni zmanjšala. Navedeni podatki se nanašajo na gibanje prometne kriminalitete pri polnoletnih storilcih. Pri mladoletnih storilcih (14 do 18 let starosti) kaznivih dejanj s tega področja je bil celotni pripad zadev v letu 1975 9 zadev, v letu 1976 pa 7 zadev. Od tega je bilo v letu 1975 šest kaznivih dejanj ogrožanje javnega prometa po čl. 271/3 in 1 KZ, dve hudi kaznivi dejanji po čl. 273/4 in eno kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po čl. 271/a/l KZ; v letu 1976 pa štiri kazniva dejanja po čl. 271 /3 in 1 KZ, tri huda kazniva dejanja p-> čl. 273/4 v zvezi s čl. 271 /3 in 1 KZ. V letu 1975 so kazniva dejanja ogrožanje javnega prometa predstavljala pri mladoletnikih 23,1 %vseh obravnavanih kazenskih zadev (28 zadev), v letu 1976 pa so kazniva dejanja s področja ogrožanja javnega prometa pri mladoletnikih predstavljala 25,9 % vseh obravnavanih kaznivih dejanj s področja javnega prometa. Poudariti je še treba, da v navedeni analizi niso zajeta dejanja, ki imajo za posledico smrt drugega udeleženca v prometu, ker obravnavanje teh dejanj, ki so bila storjena na območju naše občine, spada v pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani in s temi podatki naše sodišče ne razpolaga. Analiza vzrokov, ki so privedli do posameznih prometnih nesreč, kaže da spadajo v pretežnem številu primerov med glavne vzroke neprimerna hitrost vožnje, nato vožnja pod vplivom alkohola, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti v križiščih, neupoštevanje zavarovanih prehodov za pešce in premajhna pozornost voznikov na otroke ali starejše osebe. Večina kaznivih dejanj, o katerih je sodišče odločalo v letu 1976, je bilo storjenih iz nezavestne malomarnosti, ko storilci niso vedeli, da bo nastala škodljiva posledica, vendar pa bi glede na okoliščine primera mogli in morali vedeti, da lahko nastane, manjši odstotek obravnavanih kaznivih dejanj pa je bil storjen iz zavestne malomarnosti, ko so storilci vedeli, da iz njihovega ravnanja, to je predvsem nepravilne vožnje, lahko nastane škodljiva posledica, pa so lahkomiselno mislili, da ne bo nastala ali da jo bodo preprečili. Nobeno od obravnavanih kaznivih dejanj ni bilo storjeno naklepno, torej hote, razen kaznivih dejanj zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Kaznovalna politika sodišča je bila odvisna od vzrokov nastanka prometnih nesreč in od krivdne oblike oz. stopnje krivde. Sodišče je najstrožje obravnavalo storilce tistih prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola in tiste, ki so poškodovance zapustili brez pomoči. Strožje kazni so bile izrečene tudi tistim storilcem, ki so prometne nesreče povzročili z zavestnim izsiljevanjem prednosti in zavestnim nepravilnim prehitevanjem ter storilce, ki niso dovolj upoštevali zavarovanih prehodov za pešce. Zoper vinjene voznike je sodišče praviloma izrekalo nepogojno zaporno kazen in varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, pri ostalih storilcih pa bodisi pogojno zaporno kazen ali nepogojno denarno. Pogojno denarno kazen pa je izrekalo le v najmilejših oblikah kaznivih dejanj ali pa tedaj, ko so bodisi poškodovanci v precejšnji meri prispevali k nastanku prometne nesreče, bodisi ko so storilci sami utrpeli znatne telesne poškodbe ali precejšnjo materialno škodo. Kljub strožjim določilom novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa iz leta 1974, glede vožnje pod vplivom alkohola, sodišče ugotavlja, da število kaznivih dejanj storjenih z vožnjo pod vplivom alkohola ni v pomembnejši meri upadlo v primerjavi z obdobjem pred veljavnostjo novega zakona. Očitno je, da se storilci takih kaznivih dejanj ne zavedajo dovolj nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in tudi ne materialnih posledic, ki jih lahko zadanejo, če povzročijo prometno nesrečo. V preventivni dejavnosti bo treba bolj poudariti družbeno in osebno nevarnost takih voženj in zlasti naglasiti, da povzročitelji prometnih nesreč, ki vozijo pod vplivom alkohola po obstoječih predpisih iz področja zavarovalnega prava v končni posledici nosijo sami vso materialno škodo, ki jo povzroče s prometno nesrečo bodisi sebi, bodisi drugim. Pri obravnavanju kaznivih dejanj s področja ogrožanja javnega prometa sodišče tudi opaža, da vozniki motornih vozil premalo pazijo na otroke ali starejše osebe, ki so na cesti ali ob njej in se zanašajo, da bodo ti udeleženci v cestnem prometu ravnali tako, kot se pričakuje od drugih udeležencev v prometu. Zato bo potrebno v večji meri opozarjati voznike motornih vozil, da ne morejo od otrok in starih oseb na cesti vedno pričakovati pravilnega in normalnega obnašanja in da zato morajo v takih primerih svojo vožnjo prilagoditi tako, da lahko preprečijo nesrečo tudi v primeru nenadnega nepravilnega ravnanja teh udeležencev cestnega prometa. Poleg tega bo treba pešce v zvezi s prehodi za pešce opozarjati, da so pri uporabi prehodov za pešce dolžni upoštevati pravila cestnega prometa, pa tudi tehnične možnosti zaviranja, ki so v danih razmerah na razpolago voznikom motornih vozil, oziroma tehnične možnosti pravočasnega reagiranja na ravnanje pešcev. Sodišče tudi opaža, da je v zadnjem času v cestnem prometu vedno več udeležencev — kolesarjev — ki nimajo pravilno opremljenih koles, zlasti s svetilkami in odbojnimi stekli, s čimer povzročajo vedno večjo nevarnost v javnem prometu tako zase, kot za druge udeležence v prometu. Teh oseb v bodoče ne gre samo opozarjati, da so dolžni kolesa pravilno opremiti, temveč bo treba vožnjo z nepravilno opremljenimi kolesi tudi strožje kaznovati v postopkih o prekršku oziroma bolj pogosto predlagati take storilce v postopek. Sodišče uresničuje samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu in o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tehničnih in , administrativnih delavcev ter voljenih funkcionarjev. V skladu z zakonitimi predpisi spreminja in dopolnjuje svoje samoupravne akte. Razen tega posveča vso skrb za izboljšanje dela samoupravnih organov in se prizadeva, da bi prišlo do izraza čimveč pobud od delavcev sodišča. Občinsko sodišče v Domžalah se je vključilo tudi v stabilizacijska prizadevanja in pri tem doseglo določene uspehe, ki se kažejo zlasti v izboljšanju delovne discipline. Sodniki izpopolnjujejo svoje znanje s tem, da se redno udeležujejo vseh strokovnih seminarjev, ki jih organizira slovensko sodniško društvo, Okrožno sodišče Ljubljana in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Pri realizaciji določil ustave m raznih zakonov, ki so bili in ki še bodo v kratkem sprejeti, čaka delavce Občinskega sodišča Domžale, zlasti pa sodnike v bodoče še mnogo dela. V letošnjem letu namreč pričakujemo še okoli 50 novih zakonov, s katerimi se bomo morali pobližje seznaniti. V letu 1977 se nam poleg večjega obsega dela obetajo še kadrovske težave. Sodnica Tory-jeva je s 1.3. 1977 nastopila porodniški dopust, sodnica Kopačeva pa bo s 30. 4. 1977 na lastno željo razrešena. PROGRAM DELA OBČINSKEGA SODIŠČA ZA LETO 1977 Pri občinskem sodišču v Domžalah je od 1. 1. 1977 zaposlenih 24 delavcev in sicer 6 sodnikov, 1 sodni pripravnik, 1 zemlj. vodja, 1 zemljiškoknjižni referent, 1 računovodja, 1 računski delavec, 3 vodje oddelkov, 8 strojepisk, 1 izvršilni organ in 1 snažilka. S 1. 7. 1977 bomo sprejeli v delo še eno strojepisko. V letu 1977 bo predvidoma pripadlo: 200 preiskovalnih (Ki in Kr) zadev, 450 kazenskih (K) in Km zadev, 350 pravdnih (P) zadev, 600 plačilnih nalogov (Pl) zadev, 350 zapuščinskih (O) zadev, 800 izvršilnih (I) zadev, 300 raznih drugih nepravdnih (R) zadev, 60 pravne pomoči (Pom zadev), 80 zadev, sestavljanja pogodb (Ri zadev), 6000 zemljiškoknjižnih (Dn, Rz, IZp zadev), 3600 overitev (Ov in Ovi zadev), 80 izvršitev kazni (IPK zadev). Poleg navedenih poslov bomo enkrat tedensko nudili občanom pravno pomoč v vseh sodnih in tudi drugih zadevah. Pri svojem delu bomo glede na določilo ustave spremljali in proučevali družbene odnose in pojave, ki so pomembni pri izvrševanju funkcij sodišča. Poročilo občinskega javnega tožilstva za leto 1976 Delo Občinskega javnega tožilstva v Domžalah je v letu 1976 temeljilo na nalogah, ki izhajajo iz zakona o javnem tožilstvu, kazenskega zakona, zakona o kazenskem postopku in na sklepih in priporočilih Skupščine SRS o gibanju kriminalitete in drugih družbeno škodljivih pojavih, njihovem preprečevanju in usmerjanju kaznovalne politike v SRS. Kot prioritetno je izvajalo tiste naloge, ki so bile v zvezi s pregonom gospodarske kriminalitete, kazniva dejanja z elementi nasilja, kazniva dejanja storjena iz objestnosti ter prometnih deliktov vinjenih voznikov. Pri tem si je prizadevalo za tekoče in strokovno reševanje posameznih zadev s teh področij ter za izrekanje ustreznih sankcij njihovim storilcem. Poleg navedenih nalog je Občinsko javno tožilstvo v Domžalah obveščalo Javno tožilstvo SRS z operativnimi poročili, o družbeno pomembnejših primerih v obravnavi, samoupravnim organom v organizacijah združenega dela je dajalo predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Takšne predloge je tožilstvo dajalo tistim delovnim organizacijam, v katerih so bila storjena kazniva dejanja zoper družbeno premoženje ali osebno varnost delavcev. Občinsko javno tožilstvo v Domžalah je organiziralo tudi skupni sestanek z delavci milice, občinskimi inšpektorji in Občinskim sodnikom za prekrške, na katerem so bili obravnavani tekoči problemi vseh navedenih organov. V primerih, ko je bilo oškodovano družbeno premoženje, pa ni prišlo do kazenskega pregona, pa je tožilstvo obveščalo družbenega pravobranilca samoupravljanja. STRUKTURA KAZNIVIH DEJANJ, STORJENIH V LETU 1976 NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE V letu 1976 smo prejeli prijave zoper 300 storilcev kaznivih dejanj. Štiriinpetdeset oseb je bilo prijavljenih zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost iz čl. 273/4 (od tega eden zaradi obratne nezgode v tovarni, vsi ostali pa zaradi ogrožanja javnega prometa, ki so imela za posledico hudo telesno poškodbo druge osebe, ali premoženjsko škodo na tujem vozilu od 100.000 din navzgor), 111 oseb zaradi kaznivega dejanja tatvine po čl. 249/1 KZ, od teh približno ena tretjina na škodo družbenega premoženja, 11 oseb zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe z nevarnim orožjem ali orodjem po čl. 142/2 KZ, 3 osebe zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po čl. 141/1 KZ, 7 oseb zaradi kaznivega dejanja ogrožanje varnosti po čl. 153/1 KZ, 6 oseb zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po čl. 254 a KZ, 12 oseb zaradi kaznivega dejanja ponarejanje listin po čl. 306 KZ, 8 oseb zaradi kaz.nivega dejanja neplačevanja preživnine po čl. 197/1 KZ, 12 oseb zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po čl. 292 b KZ, 5 oseb zaradi kaznivega dejanja ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po čl. 144 KZ, 6 oseb zaradi kaznivega dejanja kršitev nedotakljivosti stanovanja po čl. 154 KZ, 3 osebe zaradi kaznivega dejanja zanemarjanje mladoletnika in grdo ravnanje z njim po čl. 196/1 KZ, 3 osebe zaradi kaznivega dejanja kršitve predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju po čl. 165 KZ, 8 oseb zaradi kaznivega dejanja goljufije po čl. 258/1 KZ, 3 osebe zaradi kaznivega dejanja preprečitev uradnega dejanja po čl. 289 KZ, 3 osebe zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po čl. 282/4 KZ, 2 osebi zaradi kaznivih dejanj poškodovanje tuje stvari po čl. 257/1 KZ, prikrivanje po čl. 265/2 in 1 KZ, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po čl. 271 a/l KZ, razžalitev in obrekovanja uradne osebe po čl. 170/1 v zv. s čl. 177/3 KZ in po čl. 169/1 v zv. s čl. 177/3 KZ, samovoljnosti po čl. 297/KZ. gozdne tatvine po čl. 246 a/l in 2 KZ, povzročitev nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom po čl. 268/3 in 4 KZ in poškodovanje varnostnih naprav v rudnikih, tovarnah in na delovnih krajih po čl. 269/2 in 3 KZ, po eno osebo pa zaradi kaznivih dejanj protipravnega odvzema prostosti po čl. 150/1 KZ, uboja iz malomarnosti po čl. 137 KZ, neupravičenega prodajanja mamil po čl. 108 KZ, spolnega občevanja in protinaravnega nečistovanja z mladoletno osebo po čl. 181/1 KZ, oškodovanje tujih pravic po čl. 254/2 KZ, preprečitve dokazovanja po čl. 284/2 KZ, nezakonitega ribolova 248/1 KZ, poneverbe po čl. 322/1 KZ, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic iz koristoljubnosti po čl. 314 a KZ. Po bežni analizi zgoraj citiranih kaznivih dejanj je očitna ugotovitev, da so še vedno na prvem mestu storilci kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa. Kljub primerno strogi kaznovalni politiki, zlasti zoper povratnike in vinjene voznike, katerim je bila praviloma izrečena nepogojna zaporna kazen in varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, so ta kazniva dejanja še vedno v porastu v primerjavi s prejšnjimi leti. Storilci navedenih dejanj so, razen v le nekaj primerih, moški. Po kraju stalnega prebivališča so pretežno domačini. Iz drugih krajev republike in države so največ udeleženci storilci kaznivih dejanj pri ogrožanju javnega prometa. Sezonski delavci iz drugih republik pa pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo pretepi in zoper družbeno in zasebno premoženje. Pri teh so na prvem mestu tatvine koles, ki jih je razmeroma precej. Posebno skrbno smo tudi obravnavali mladoletne prestopnike. Teh je bilo v letu 1976 na območju občine Domžale 25. Zaradi kaznivega dejanja tatvine jih je bilo v postopku 7, zaradi kaznivega dejanja ogrožanje javnega prometa 5, zoper 2 pa zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po čl. 141/1 KZ, poškodovanja tuje stvari po čl. 257/1 KZ, majhne tatvine po čl. 259/1 KZ, prikrivanja po čl. 265/1 KZ, odvzem motornega vozila po čl. 254 a KZ, goljufije po čl. 258/1 KZ, zoper enega pa za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 306/3 KZ in krive ovadbe po čl. 282/1 KZ. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da nismo prejeli nobene prijave, zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve iz čl. 235/1 KZ. Postavlja se namreč vprašanje, ali davčnih utaj do 10.000 din ni bilo, kar bi bilo takorekoč idealno, ali pa so bila, pa so ostala neodkrita in neprijavljena. Na isto misel nas pripelje tudi podatek o tem, da je samo po en storilec kaznivega dejanja poneverbe in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz koristoljubnosti. Ali torej tudi gospodarskega kriminala na območju občine Domžale v letu 1976 ni bilo, ali pa jih organi za notranje zadeve niso odkrili, ali pa jih delavske kontrole iz OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih so bile storjene, niso prijavile? Razveseljiva pa je ugotovitev, da nismo urejali nobene prijave zaradi storitve kaznivega dejanja s političnim obeležjem. Na koncu poročila bi še pojasnU, da je učinkovitost kazenskega postopka ter boja proti kriminaliteti nasploh, v pretežni meri odvisna od kvalitete delovanja ter učinkovitosti organov, ki so zadolženi za to, da odkrivajo in nam prijavljajo storilce kaznivih dejanj. Katere in koliko kaznivih dejanj so nam prijavili v letu 1976, pa je razvidno iz našega poročila. Vse prijavljene storilce kaznivih dejanj je naše tožilstvo že tudi obravnavalo, bodisi tako, da je zahtevalo izvršitev kazenske preiskave, vložilo zoper njih obtožne predloge ali obtožbe, ali pa ovadbe, ker ni bilo pogojev za začetek postopka, na osnovi čl. 142/1 ZKP pa zavrglo. Ob analizi strukture kaznivih dejanj pa menimo, da bi se morali pri njihovem odkrivanju in prijavljanju znatno bolj angažirati samoupravni organi v delovnih organizacijah in SDK, na kar tukajšnje javno tožilstvo opozarja že več let. Glede na dejstvo, da sta v naši občini industrija in obrt močno razviti, v zvezi z njo pa je okolje že zelo onesnaženo, prijave zaradi teh kaznivih dejanj pa ni bilo niti ene, menim, da bodo morale biti v bodoče pristojne inšpekcijske službe bolj stroge in prijavljati storilce teh kaznivih dejanj. V programu dela za leto 1977 si je Občinsko javno tožilstvo zadalo nalogo, da se delovno tesneje poveže z organi odkrivanja, inšpekcijskimi službami in delavskimi kontrolami, seveda v okviru naših možnosti, saj se javni tožilec in njegova namestnica, glede na obseg dela pri tem ne moreta v taki meri angažirati, kot bi bilo sicer potrebno. PROGRAM DELA OBČINSKEGA JAVNEGA TOŽILSTVA ZA LETO 1977 Občinsko javno tožilstvo je krajevno pristojno za območje občin Domžal in Kamnika. Delo opravljata dva pravnika, javni tožilec in njegova namestnica. Admi.tistrativno delo pa vodja pisarne in strojepiska. V letu 1976 smo prejeli 492 prijav zoper znane storilce in 202 zoper neznane ter 37 zoper mladoletne strorilce. Zoper 104 storilce pa smo vložili predlog za uvedbo postopka pri Občinskem sodniku za prekrške. Pripad prvih treh mesecev letošnjega leta kaže na precejšnjo povečanje zadev. S sprejetjem novega republiškega kazenskega zakona v letošnjem letu pa se bo pripad povečal več, kot za eno četrtino, saj bodo vse zadeve prišle v pristojnost prvostopnih sodišč in javnih tožilstev. Prav zaradi predvidenega povečanja obsega dela, smo predlagali sistemizacijo delovnega mesta za še enega pravnika oz. namestnika javnega tožilca. Poleg reševanja ovadb, se bosta javni tožilec in njegova namestnica udeleževala tudi preizkav in glavnih obravnav, ki jih bo opravljalo pri obeh sodiščih, v Domžalah in v Kamniku, pet sodnikov. Poročilo občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1976 Občinsko javno pravobranilstvo v Ljubljani je v letu 1976, od 1.2.. 1976 dalje, ko je pričel z delom javni pravobranilec, delalo v popolni zasedbi; zasedeno ni bilo le delovno mesto računovodkinje, zaradi česar nam je nekatera računovodska dela opravljala oseba, ki sicer ni zaposlena na našem javnem pravobranilstvu. Prav glede na navedeno je delo potekalo nemoteno, in smo tako tudi opravili vse naloge, v skladu z obstoječim programom. V tem času smo zastopali družbenopolitične skupnosti, t.j. občine, dalje vse krajevne skupnosti z njihovih območij ter sklade, ki so pravne osebe, že na podlagi samega zakona, poleg tega pa smo po pooblastilu zastopali samoupravne interesne skupnosti in še nekatere organizacije združenega dela, ki smo jih zastopali že prejšnja leta, in to pred sodišči, kot tudi pred drugimi organi. Tako smo v letu 1976 obravnavah 240 pravdnih zadev v skupni vrednosti 9.827.614,70 din,' pri čemer smo izgubili le sedem pravd v vrednosti din 70.793,90 din, na drug način - s poravnavo ter drugimi ukrepi je bilo rešenih 25 zadev v vrednosti 951.406,40 din, zaradi znanih težav, in to kadrovskih na sodiščih, pa je ostalo nerešenih 132 zadev v vrednosti 6.913.406,40 din. Poleg tega smo v izvršilnem postopku obravnavali še 565 zadev v vrednosti 2.610.561,30 din, pri čemer je ostalo nerešenih 278 zadev v vrednosti 856.277,25 din, kar je posledica nemožnosti plačila dolžnikov. Glede prometa z nepremičninami smo obravnavali še 482 zadev, v nespornem postopku, kamor spadajo predvsem mejni spori, razlastitveni postopki, postopki za določitev odškodnin itd., pa smo sodelovali še pri 487 zadevah. Sicer pa je pripad zadev tudi razviden iz naših statističnih poročil. V statistična poročila pa nismo vnesli še preostalih 1442 zadev, ki jih sestavljajo razne odločbe organov občine, v zvezi s premoženjsko pravnimi zadevami, akti razpolaganja občin ter razni sklepi sodišč, izdanih v zemljiškoknjiženem postopku. Vse te zadeve namreč vlagamo v enotno mapo ter jih ne vodimo posamezno po spisih. Povsem jasno pa je, da vsako zadevo posebej proučimo, zaradi ugotovitve zakonitosti postopka in končne odločitve. Torej smo v letu 1976 dejansko skupno obravnavali 3216 zadev, kar predstavlja nedvomno precejšen pripad. Glede našega dela ugotavljamo, daje problematika podobna tisti, ki smo jo obravnavali prejšnja leta, pri čemer ponovno opažamo, da imajo ne samo krajevne skupnosti, temveč tudi premoženjsko-pravne službe pri nekaterih občinah pri svojem delu precejšnje težave, bodisi zaradi tega, ker teh služb nimajo ustrezno zasedenih. Prav zaradi tega nudimo vsem navedenim dejavnikom ne samo pismena, temveč vsakodnevno tudi telefonična pojasnila o določenih vprašanjih, v kolikor to seveda od nas želijo, večkrat pa tudi opravimo neposredne razgovore. V dobi poročanja smo tudi intenzivno zbirali podatke neposredno od samih krajevnih skupnosti, in sicer glede njihove problematike. Le-ta je zelo pestra in tudi konkretna, že v mesecu februarju t.l. pa bomo s predstavniki krajevnih skupnosti, po posameznih občinah, po predhodnem dogovoru sklicevali posvetovanja. Pomembno pri tem pa je, daje prav na krajevnih skupnostih za taka posvetovanja precejšnje zanimanje. Zanimivo pa je, da so nam dostavile podatke o problematiki, če že ne vse krajevne skupnosti, pa vsaj nekatere krajevne skupnosti iz vseh občin, razen občine Domžale. Glede samega sodelovanja z organi občinskih skupščin ugotavljamo, da je to sodelovanje izredno dobro, enako dobre kontakte pa vzdržujemo tudi z ostalimi organi in skupnostmi, ki jih zastopamo. Poleg tega pa izredno dobro sodelujemo z Republiškim javnim pravobranilstvom v Ljubljani, ki je tudi organiziralo več posvetovanj, na katerih smo ne samo obravnavali našo interno problematiko, temveč predvsem problematiko, ki se je nanašala na razne zakonodajne akte, tako n.pr.: zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o razpolaganju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, zakonu o razlastitvi itd. Zlasti izrednega pomena za delo našega javnega pravobranilstva pa so bili povsem konkretni dogovori, na podlagi katerih smo lahko pošiljali razna opozorila, n.pr.: glede cenitev kmetijskih in nekmetijskih zemljišč, stavb, stanovanj ter prometa z njimi, zlasti ob prihodu iz družbenega sektorja v privatni in obratno. V zvezi z enim izmed naših dogovorov, smo v letošnjem letu tudi že opozorili vse občinske skupščine na pomembnost sprejetja odlokov, v skladu z določili Pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja ter v skladu z določili zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Tekom leta pa bomo občine ter ostale faktorje obveščali tudi o ostali, pomembni problematiki. PROGRAM DELA OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1977 1. DELOVNO PODROČJE JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA Po Zakonu o javnem pravobranilstvu je javni pravobranilec samostojni organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa občine, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene s številnimi zakoni. Javno pravobranilstvu bo glede na zakonite predpise delovalo predvsem v treh smereh: 1. Pri pravnem varstvu družbenega premoženja. 2. Pri zakonitem zastopanju občin, njenih organov, krajevnili skupnosti in drugih pravnih oseb, navedenih v Zakonu o javnem pravobranilstvu. 3. Pri dajanju pravnih mnenj v premoženjsko pravnih zadevah navedenih subjektov. 4. Pri spremljanju in opozarjanju na nekatere družbeno negativne pojave, ki jih bomo zasledili pri svojem delu. Kot je že razvidno iz poročila našega javnega pravobranilstva za leto 1976, delujemo in bomo še delovali za območje devetih občin, pri čemer predvidevamo, da bomo obravnavali skupno okoli 3500 zadev, torej približno 10 % več, kot v letu 1976, od tega bo odpadlo okoli 25 % na občino Domžale, ki je sicer udeležena pri financiranju našega organa v višini 19,7 %. Delo bo v bistvu enako kot v letu 1976, predvsem pa bomo poleg rednega zastopanja pred sodišči in drugimi organi še z večjo skrbjo zasledovali promet z nepremičninami med družbeno pravnim ter zlasti civilno—pravnimi osebami, to je predvsem z. občani. Vse v skladu zlasti z določili Zakona o prometu z nepremičninami, Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, Zakona o gozdovih, Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Poleg tega bomo tudi v bodoče sodelovali z ostalimi pravobranilstvi, povezali se bomo z družbenimi pravobranilci samoupravljanja in po potrebi še z drugimi državnimi c.gani. Ta povezava se bo zlasti kazala v dajanju medsebojne pravne pomoči, v izmenjavi pravnih mnenj ter skupnem obravnavanju vprašanj, ki se nanašajo na pravno varstvo družbenega premoženja. II. VARSTVO DRUŽBENE LASTNINE Kot je že omenjeno, je javnemu pravobranilstvu zaupana pomembna naloga varovanja družbenega premoženja pri pravnem prometu z nepremičninami v družbeni lastnini. V preteklosti je bilo naše pravobranilstvo dolžno postopati po zveznem zakonu o prometu zemljišč in stavbami, sedaj pa mu daje oshovo za postopanje, zlasti za vlaganje tožb na razveljavitev pogodb zakon o prometu z nepremičninami in drugi predpisi, ki smo jih že citirah pod točko I. Zlasti v zvezi z nezakonitostjo izdanih upravnih odločb, v zvezi z morebitnimi dearondacijami, to je v zvezi z vrnitvijo kmetijskih zemljišč, prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč brez natečaja itd. pa bomo zaradi postopanja glede na določila upravnega prava, obveščali pristojne republiške sekretariate. Končno še pripominjamo, da smo ostalo problematiko, zlasti pa pripad zadev po posameznih občinah ter razdelitev ključa za financiranje že podali ob letnem poročilu. Sicer pa so pri našem organu redno zaposleni štirje delavci, to je javni pravobranilec, njegov namestnik, vodja pisarne ter administrator - zapisnikar, računovodstvo pa nam opravlja tov., ki je sicer vodja računovodske službe pri nekem drugem državnem organu. Porast finančnih sredstev za leto 1977 smo sicer podrobno že razčlenili v našem poročilu, v kratkem pa še navajamo, da so se finančna sredstva povečala ne samo zaradi dviga materialnih stroškov ter valorizacije osebnih dohodkov v skladu z družbenimi dogovori, temveč predvsem zaradi tega, ker smo se v prejšnjih letih delno financirali sami s sredstvi, ki smo jih dobili kot plačilo za zastopanje zlasti organizacij združenega dela, kar pa je v letošnjem letu glede na novo zakonodajo odpadlo. Poročilo občinskega sodnika za prekrške za leto 1976 Pri tukajšnjem sodniku za prekrške so bili v letu 1976 zaposleni dve sodnici, vodja pisarne, dve strojepiski in referent za izvrševanje kazni, ki je obenem računovodja. S 1.1.1976 je bila sodnica Breda Magajna razrešena sodniške funkcije, v februarju leta 1976 pa je bila namesto nje izvoljena sodnica Tanja Cerkvenik. V letu 1976 smo prijeli 3040 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, iz leta 1975 pa smo obravnavali 226 zadev, skupno torej 3266. Iz naslova pravne pomoči smo prijeli 480 zadev, ki so skoraj v celoti rešene. V letu 1976 jehilo rešenih 2900 zadev, od tega v rednem postopku 1560, v skrajšanem 1024, z ustavitvijo postopka pa 316 zadev. Glede na navedeno je en sodnik v letu 1976 rešil kar 1450 zadev, iz cesarje razvidna tla je storilnost posameznega sodnika, kot tudi pisarniškega osebja, zelo velika. .V lanskem letu smo prijeli 488 zadev več kot v letu 1975. Ob upoštevanju veljavnih normativov za delo sodnika za prekrške in glede na število rešenih zadev, je vsak sodnik tukajšnjega organa v letošnjem letu v poprečju presegel normo za približno 40 %. Ob tako velikem pripadu zade% torej dva sodnika opravljata delo za 2,80 % sodnika in menimo, da bi bilo potrebno v kratkem sistemizirati še eno delovno mesto sodnika za prekrške, z njim pa tudi še eno delovno mesto strojepiske. Zaenkrat pa nimamo ustreznih prostorov. Dva sodnika in štiri pisarniške delavke imamo na razpolago le tri manjše sobe, od katerih vsaka meri približno 20 do 25 m2. Na ta problem smo že opozorili skupščino občine Domžale, vendar verjetno zaenkrat ni možnosti, da bi dobili večje in ustreznejše prostore. Tako kot vsako leto, smo tudi v letu 1976 obravnavali največ predlogov zaradi kršitev prometnih predpisov, teh je bilo več kot polovica vseh. to jc 1523. Največ je bilo kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ki jih jc bilo 337 ter smo v vseh teh primerih izrekli varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja. Sledijo prekrški vožnje brez vozniškega dovoljenja, ki jih jc bilo 325. V letu 1976 pa se jc zelo povečalo število predlogov zaradi prekrška nepravilnega prehitevanja, ki jih je bilo 156. Zaradi teh prekrškov smo v 146 primerih izrekli varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za najmanj tri mesece. Največ predlogov zaradi prometnih prekrškov je podala Postaja prometne milice Ljubljana. Pri predlogih Postaje milice Domžale zaradi kršitve prometnih predpisov velikokrat pogrešamo skico nezgode, navedbo prič oziroma očividcev nezgode, dostikrat prekrški tudi niso pravno pravilno okvalificirani, zato jih moramo vračati v dopolnitev, s čemer se postopek zavlačuje. Opazili smo tudi več predlogov zaradi kršitve javnega reda in miru, saj jih je bilo v letu 1976 kar 532, v letu 1975 pa jih je bilo 445. Te predloge je podala v veliki večini primerov Postaja milice Domžale. Najtežje je obravnavati storilce, ki kalijo hišni red in mir ter ogrožajo varnost v zasebnem prostoru, ki jih je bilo 109. Gre za hude družinske probleme, ki so z naše strani nerešljivi. V večini teh primerov družinski očetje, alkoholiki, ob prihodu domov razgrajajo, razbijajo pohištvo, pretepajo žene in otroke, ki sredi noči bežijo pred njimi iz stanovanja. To se večkrat ponavlja in denarne kazni, kot tudi zaporne kazni, niso učinkovite, saj je vzrok takega ravnanja v alkoholizmu storilcev, ki se ga z denarnimi ali zapornimi kaznimi ne da ozdraviti. Denarne kazni največkrat prizadenejo le družino, ki ima že tako malo sredstev za preživljanje. Čeprav se jc število zadev v lanskem letu zelo povečalo, pa smo od inšpekcijskih služb SOb Domžale prejeli manj predlogov, kot v prejšnjem letu (v letu 1976 je bilo 144 predlogov, 1975 leta pa 248). Njihovi pred -logi predstavljajo torej manj kot 5 % vseh prejetih zadev. Obravnavanje teh prekrškov pa je zahtevnejše, saj gre za družbeno pomembnejše kršitve, katerim dajemo prednost. To so gradnje objektov brez lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, opravljanje obrti brez dovoljenja, onesnaževanje voda, prekrški s področja dela, kršitve zakona o inšpekcijah, predpisov o gostinstvu in turizmu, o gozdovih, o javnih cestah in podobno. Tudi te predloge moramo dostikrat pošiljati v dopolnitev, zlasti predloge urbanistične inšpekcije, s čemer se zopet zavlačuje postopek. Pri delu nas ovirajo tudi drugi objektivni razlogi, kot je neredno prihajanje obdolžencev in prič na naroke. Gre za razne sezonske delavce, ki jih je na našem območju veliko in ki se po storjenem prekršku ali izrečeni kazni preselijo neznano kam. Vse pogostnejša ovira postaja tudi odhod obdolžencev v tujino. PROGRAM DELA ZA LETO 1977 V letu 1977 smo do 1.4.1977 prejeli 805 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, kar je precej več, kot v enakem obdobju lani, ko smo jih prejeli 719. Že v prvem tromesečju smo torej prejeli 86 zadev več, kot v letu 1976, torej lahko pričakujemo, da bomo prejeli približno 3400 zadev glede na to, da smo jih v letu 1976 prejeli 3040. Tudi v primeru, če bosta obe sodnici vse leto delali brez daljših izostankov, vseh zadev ne bo mogoče rešiti. Kljub velikemu pripadu je iz leta 1976 ostalo nerešenih le 366 zadev na koncu leta, kar ne presega normalnega obsega nerešenih zadev, kar pa verjetno za letošnje leto ne bo mogoče trditi. Vseeno bomo pri obravnavanju zadev tudi v bodoče dajali prednost družbeno pomembnejšim kršitvam, kjer bomo tudi poostrili kazensko politiko. Prioritetno bomo obravnavali predloge inšpekcijskih služb ter težje prekrške prometne varnosti (vožnja pod vplivom alkohola, prehitevanje) in javnega reda in miru (širjenje vznemirljivih vesti, klateštvo, hazardiranje, pretepi). Na podlagi evidence o predkaznovanosti za prekrške, ki smo jo uredili v zadnjem času, bomo lahko tudi pri povratnikih uporabljali ustreznejše kazni. Skušali se bomo še bolje povezati s predlagatelji, zlasti s Postajo milice Domžale in inšpekcijskimi službami ter nastale probleme skupno čimbolje reševati. Poročilo oddelka za gospodarstvo in finance za leto 1976 in program dela za leto 1977 Oddelek za gospodarstvo in finance s svojimi službami pokriva področje družbenega gospodarstva, kmetijstva, obrti, cen, delovnih in učnih razmerij ter področje splošne in skupne porabe. Temeljna naloga oddelka je priprava gradiv za komisije (komisija za gospodarstvo, komisija za finance in druge ad hoc komisije), za izvršni svet in skupščino. S področja vodenja upravnega postopka in izdajanja odločb, opravlja oddelek zadeve s področja obrti, cen, delovnih in učnih pogodb ter kmetijstva. Posamezni pozitivni zakoni in občinski odloki z navedenih področij, določajo obseg dela in pristojnost oddelka. V letu 1976 pa smo s kadrovsko okrepitvijo plansko-analitske službe dosegli, da je le-ta postala operativna enota, ki permanentno dela na spremljanju gibanja gospodarstva v občini, republiki in federaciji ter s temi gibanji povezano skupno in splošno porabo. Oddelek za gospodarstvo in finance je sedaj sorazmerno dobro kadrovsko zaseden, saj dela v njem 5 delavcev z visoko izobrazbo, 2 z višjo, devet s srednjo in 2 z nepopolno srednjo izobrazbo. Organizacijsko je razdeljen na službe in sicer: - plansko analitska služba; - služba za proračun; - referat za obrt, cene,gostinstvo, turizem, učne in delovne pogodbe; - referat za kmetijstvo; - tajništvo. PLANSKO ANALITSKA SLUŽBA Pri delu plansko- analitske službe smo v letu 1976 poskušali doseči novo kvaliteto in sicer s tem, da ta služba ne bi delala samo periodičnih analiz po statističnih podatkih, ki jih že delno ali v celoti obdeluje tudi Služba družbenega knjigovodstva, ampak, da bi se ta služba bolj intenzivno vključevala v razvoj in življenje domžalskega gospodarstva. Tako so delavci te službe pri izdelavi analiz bolj intenzivno kontaktirali s posameznimi organizacijami združenega dela in oprav ili tudi več obiskov. V tej službi smo na novo sistemizirali delovno mesto svetovalca za skupno in splošno porabo, z namenom, da bi lahko neposredno spremljali gibanja gospodarstva in da se ta poraba usklajuje v čim večji meri z gospodarskimi gibanji. Vsa ta prizadevanja po boljši vključitvi plansko -analitske službe v celotno gospodarsko življenje, so se pokazala kot pozitivna, posebno pri sestavi srednjeročnega plana razvoja občine Domžale, ki je bil na posameznih mestih dobro ocenjen. Delež plansko-analitske službe pri izdelavi tega dokumenta, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj občine do leta 1980, pa je bil precejšen. Tudi na področju splošne in skupne porabe nam je s pomočjo analiz te službe uspevalo sorazmerno obvladovati in spremljati vsa gibanja. Periodične in občasne analize gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe so predstavljale temeljne informacije za obravnave na izvršnem svetu in skupščini občine Domžale ter neposredno podlago za ukrepanje in odločanje na teh področjih. PROGRAM DELA ZA'LETO 1977 Z zakonom o družbenem planiranju in družbenem planu SFRJ, se je obseg nalog izredno povečal. Opravila v okviru planiranja so kreativno ustvarjalnega značaja, ker sistem še ni v celoti izdelan, to pa zahteva od vseh izredno zahtevno in odgovorno delo. Celotnemu planiranju so tudi prilagojena vsa ostala opravila v službi, ki so bila že utečena, vendar jih je potrebno terminsko in deloma tudi vsebinsko prilagoditi novim pogojem dela, ki so nastali s sprejetjem zakona o družbenem planiranju, zakona o združenem delu in drugih zakonov in predpisov. V letošnjem letu bo služba pripravila poleg rednih analiz gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe in periodičnih obračunov, še analizo o uresničevanju družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana in osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana. Vodila bo tudi akcijo usklajevanja in sprejemanja samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti in sodelovala na področju ljudske obrambe pri pripravi obrambnih načrtov na področju gospodarstva. Služba bo izdelala tudi vse obvezne analize za potrebe Zavoda SRS za statistiko in Zavoda SRS za družbeno planiranje. SLUŽBA ZA PRORAČUN Na področju splošne porabe in s tem proračuna je imela služba pomembno delo, čeprav prihaja v zadnjem času do čiščenja proračuna in se s tem delno zmanjšuje obseg financiranja posameznih področij. Sistemsko je bilo to področje urejeno z družbenim dogovorom o splošni porabi v občinah, vendar pa sam dogovor ni bil ustrezen, saj so se pri uveljavljanju in izvajanju pokazala precejšnja neskladja. Tako je kar 42 občin sredstva dobivalo, 18 občin pa jih je odhvalo. Skupščina občine Domžale je sicer družbeni dogovor podpisala, vendar pa smo potem celo leto dokazovali, da tako velika sredstva za solidarnost, kot jih je izračunal republiški sekretariat za finance, ni možno zahtevati od občine Domžale. Naše delo je bilo na tem področju uspešno, saj je bil prispevek za solidarnost plačan v taki višini, kot smo ga prvotno planirali. Poseben problem pa je vse leto predstavljalo financiranje krajevnih skupnosti in sicer zaradi nedoslednega plačevanja prispevkov OZD za financiranje te dejavnosti po sprejetih sporazumih. PROGRAM DELA ZA LETO 1977 Delo proračunske službe v letu 1977 bo v bistvu potekalo enako, kot v preteklem letu, vsebinsko pa se spreminja sistem splošne porabe. Proračun bo sestavljen na dogovorjenih stališčih tako, da se bo iz te porabe financiralo le tiste potrebe, ki jih država mora financirati. Bistven premik bo torej moral biti narejen v čiščenju proračuna it\ v tem, da bo proračun obravnavan skupaj z osebno in skupno porabo na zborih delavcev in občanov v TOZD in KS. REFERAT ZA OBRT, CENE, GOSTINSTVO, TURIZEM, BLAGOVNI PROMET TER DELOVNE IN UČNE POGODBE Na področju obrtne dejavnosti se je v letu 1976 zopet povečalo število obrtnikov za 31, število oseb, ki so prijavili popoldansko obrt pa za 29. Delno se je začel izvajati družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva in sicer v tem, da banka daje kratkoročne kredite za obratna sredstva. Plansko-analitska služba je pripravila krajšo analizo o stanju in možnostih razvoja malega gospodarstva v občini Domžale. Ker je bil zasehni sektor obrti v srednjeročnem planu občine Domžale le načelno opredeljen, naj bi ta analiza bila podlaga za neposredne dogovore in sestavo resolucijskih izhodišč o pospeševanju razvoja, posebno storitvenih dejavnosti. Bistveni problem pri tem predstavljajo obrtni prostori in le z najemnimi prostori bo možno razviti servisne dejavnosti v taki meri, kot jih občani Domžal potrebujejo. Taka opredelitev razvoja obrtne dejavnosti je bila sprejeta v resoluciji o družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1977 s konkretnimi nalogami, za kar je zadolžena posebna delovna skupina. Na področju cen je bil v letu 1976 sklenjen družbeni dogovor o politiki cen, katerega izvajanje nam je relativno dobro uspelo, s tem, da smo administrativno zadrževali nekatere zahteve za nerealna zvišanja cen, določena usklajevanja cen pa so bila izvršena pri režijskih urah posameznih obrtnikov. Na področju gostinstva pa moramo ugotavljati, da razen upravnega evidentiranja, nismo uspeli storiti ničesar. PROGRAM DELA ZA LETO 1977 Na področju obrti bo v letu 1977 potrebno izvajati zlasti naslednje glavne naloge: — dosledno izvajanje družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva od 1975 do 1980 leta v SRS. ter izvajanje sklepov in priporočil IS Skupščine SRS in resolucije o izvajanju družbenega plana občine Domžale v letu 1977; — pospešiti bo potrebno razvoj dejavnosti, za katere je občina posebej zainteresirana, razvijanje tradicionalnih podeželskih obrti (kolarjev, kovačev), domače obrti in osebnih storitev; - rešiti bo potrebno problematiko poslovnih prostorov, predvsem v novih stanovanjskih soseskah in to storitvenih dejavnosti, ki jih občani najbolj potrebujejo; — izdelati srednjeročni program razvoja malega gospodarstva v občini za obdobje do leta 1980,sodelovati v sklopu z gospodarsko zbornico SRS pri pripravah sprememb in dopolnitev obrtnega zakona; - sodelovati z delegacijo obrtnikov; - zagotoviti bo potrebno boljSe delovanje davčne uprave ter sprejeti nekatere ukrepe za davčne olajšave obrtnikom, ki se bavijo z dejavnostmi, katerih razvoj želimo pospešiti. Na področju delovnih razmerij bo potrebno sodelovati pri pripravi sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih; sodelovanje z inšpekcijo dela pri ugotavljanju nezakonitosti ali nepravilnosti pri delovnih razmerjih delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, sodelovanje pri sklenitvi kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic ter registracija pogodb. Pospešiti bo potrebno dopolnilno izobraževanje delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju ter proučiti možnosti zaposlitve mladih kvalificiranih delavcev. Pripravljati bo potrebno tudi razna statistična poročila za zavod SRS za statistiko. Na področju referata za cene bo treba dosledneje spremljati cene vseh zasebnih obrtnikov tako, da bomo na podlagi določenih kriterijev lahko bolj objektivno sprejemali posamezne odločitve za dvigovanje cen. Na področju gostinstva bo potrebno nadaljnje sodelovanje strokovne službe z delegacijo obrtnikov, vzpodbujanje izobraževanja gostinskih delavcev, pričeti s sodelovanjem z Ljubljansko banko - podružnico Domžale, glede možnosti najemanja dolgoročnih kreditov za adaptacijo oz. preureditve lokalov in urediti vprašanje poslovnega časa gostinskih obratov. REFERAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN POSPEŠEVALNO SLUŽBO Družbenemu in privatnemu sektorju kmetijstva smo prav v letu 1976 namenjali precej pozornosti in sredstev. Z analizo stanja kmetijstva v občini smo vzpodbudili široko razpravo o tej problematiki, postala pa je tudi podlaga za načrtovanje nadaljnjega razvoja te dejavnosti v občini, kakor tudi ocena dosedanjega dela na tem področju. S srednjeročnim planom smo si postavili velike cilje, ob tem pa se kažejo pomanjkljivosti zaradi tega, ker še do sedaj ni bil sprejet prostorski plan. PROGRAM DELA ZA LETO 1977 V letu 1977 bomo nadaljevali s postopki z arondacijo kmetijskih zemljišč v korist družbenih obratov, proučiti bo treba možnost arondacije in komasacije zemljišč za zasebne kmete. Zlasti bo pomembno, da se bodo vzporedno z agro in hidromelioracijo tako v družbenem, kot v privatnem sektorju, vršile tudi agrarne operacije z namenom zaokrožitve zložbe zemljišč. V tem letu bo zaključena javna razprava o zaščitenih kmetijah. Upravni organ bo pripravil dokončno dokumentacijo odloka ter ga posredoval skupščini v sprejem. Poleg rednih opravil in evidence o' reprodukciji v živinoreji, bo referat pripravil osnutek novega odloka o plemenilnih krogih. Med najpomembnejše naloge referata za kmetijstvo sodi sodelovanje pri pripravi in sprejemu občinskega prostorskega plana, ki bo določil zemljišča za potrebe kmetijstva. Ob sodelovanju s kmetijskimi organizacijami bomo pripravili akcijski program pospeševanja kmetijstva ter skrbeli za realizac ijo tega programa. Pripravili bomo tudi akcijski program melioracijskih del na Pšati, Drtijščici in Rači. Skrb za boljšo organizacijo kmetijskih proizvajalcev je stalna naloga referata. Pri izvrševanju upravnih zadev s področja gozdarstva, lovstva in ribištva bo potrebno postopati v skladu z novo zako- nodajo, m področju gozdarstva pa bo potrebno skupno z gozdarsko inšpekcijo spremljati izvajanje zakona o gozdovih. Poročilo oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve za leto. 1976 Uvod poročila oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Domžale vsebuje opis področja dela oddelka po odloku o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine Domžale, opis delovnih mest po sistemizaciji in zasedenost delovnih mest ter seznam komisij in organizacij, s katerimi je oddelek v preteklem letu sodeloval pri reševanju nalog in problematike. Po sistemizaciji upravnih organov občine Domžale je predvidenih 11 delovnih mest, trenutno je zasedenih 10 delovnih mest. Nadalje poročilo navaja gradivo, ki ga je oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupno s strokovnimi službami organizacij posebnega družbenega pomena pripravljal za komisije izvršnega sveta, izvršni svet in skupščino. Podan je tudi številčni prikaz opravljenega dela po posameznih referatih. Leta 1976 je oddelek prejel skupno 2208 vlog, kar je v primerjavi z letom 1975 za 376 vlog manj. Leta 1975 je bilo skupno prejetih 2584 vlog. Zaključni del poročila vsebuje kritično primerjavo programa dela za leto 1976 z realizacijo tega programa. Z opravljenim delom ne moremo biti v celoti zadovoljni. To velja tako za oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, kot tudi za organizacije, ki sodelujejo pri pripravi gradiva za komisije, izvršni svet in skupščino občine. Še vedno ni sprejeta novelirana osnovna urbanistična dokumentacija za občino Domžale: - urbanistični program občine Domžale, - urbanistični načrt ureditvenih območij občine Domžale, - urbanistični red naselij občine Domžale. Ravno tako smo bili neuspešni pri reševanju problematike usklajenega financiranja stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov (šole, vrtci) oziroma zmanjšanje dinamike stanovanjske gradnje v občini. Na področju komunalne dejavnosti so naloge iz programa za leto 1976 rešene deloma; - ustanovljena je komunalna skupnost; - sprejet je odlok o preskrbi s pitno vodo v občini Domžale; - deloma urejeno organizirano odvažanje smeti in odpadkov; - pripravljen je osnutek odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena v občini Domžale. V letu 1976 so bili izvršeni začetni koraki v sistemskem urejanju problematike prometa v občini Domžale. Prvi rezultati bodo vidni tekom letošnjega leta, v kolikor bomo za realizacijo rezultatov študij prometa namenili ustrezna sredstva. PROGRAM ZA LETO 1977 Predvidevamo, da bomo v letu 1977 rešili vprašanje izdelave in sprejema revidirane urbanistične dokumentacije za občino Domžale: - urbanistični program občine Domžale, - urbanistični načrt ureditvenih območij občine Domžale, - urbanistični red naselij občine Domžale, ter odloke, ki so neposredno vezani na izdelavo urbanistične dokumentacije: Odlok o vpisu črnih gradenj v poseben Ust zemljiške knjige in posebni hišni numeraciji. V skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur- list SRS, št. 19-910/76) morajo občinske skupščine z odlokom določiti mesta in naselja mestnega značaja. S sprejemom tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. Priprava predloga za sprejem navedenega odloka je ena najpomembnejših nalog za leto 1977. Zaradi nerešenega problema financiranja izgradnje spremljajočih objektov (šole, vrtci), bomo prisiljeni dinamiko stanovanjske gradnje prilagoditi možnostim financiranja kompleksne graditve naselij oziroma sosesk in tem ustrezno zmanjšati programe stanovanjske gradnje. Na področju komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena bo potrebno za posamezne panoge sprejeti odloke ter urediti vprašanje financiranja. Predvsem moramo v letošnjem letu rešiti vprašanje odlagališč za smeti in odpadke: - postopnega prenašanja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena s krajevnih skupnosti na pooblaščene komunalne organizacije (odvoz smeti, javna razsvetljava, pokopališka služba, itd.); - skupno z organi samoupravne komunalne skupnosti bo potrebno poskrbeti za plansko in smotrnejše urejanje ter oddajanje stavbnih zemljišč v občini. Nadaljevali bomo tudi z reševanjem prometne problematike v strnjenih naseljih občine Domžale, in sicer z realizacijo rezultatov prometne študije za mesti Domžale in Mengeš (v letu 1977 predvsem izpopolnitev vertikalne ter horizontalne signalizacije.) Razširitev izdelave prometne študije še za ostala strnjena naselja. Korekcija že sprejetih zazidalnih načrtov v smislu prilagoditve rezultatom prometne študije. V letu 1977 bo moral oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve opraviti vse tekoče zadeve upravnega postopka. Poročilo o delu davčne uprave za leto 1976 V letu 1976 je bilo na davčni upravi zaposlenih v rednem delovnem razmerju 34 delavcev in en pogodbeni delavec (davčni izvršitelj) in nekaj mesecev tri delavke za določen čas. Struktura po spolu je naslednja: ženske 77 %, moški 23 %. Tako stanje močno vpliva na povečanje bolezenske odsotnosti z dela. Zaradi porodniških dopustov pa smo morali sprejeti v delovno razmerje delavce za določen čas. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje prostorske stiske. Podatek, da vsa izterjevalna služba (razen registracije računov), v kateri dela pet delavcev v enem prostoru, ki meri 3,20 x 3,80 m2 in celotna davčna inšpekcija v enakem prostoru, dovolj zgovorno kaže, da bo nujno potrebno resno pristopiti k rešitvi tega problema. 1. Odmera davka od obrti Davki in prispevki so odmerjeni 833 zavzancem v znesku 28,234.978 din in 43 zavezancem po začasnih odločbah — za razliko v znesku 521.117 din, kar znese skupaj 28,756.095 din ali 23% več glede na preteklo leto. Po zakonu o splošnem upravnem postopku pa je ta služba prejela 174 vlog, za katere je v tem letu izdala odločbe ali sklepe. 2. Davčna inšpekcija Davčna inšpekcija je v letu 1976 opravila skupaj 451 pregledov poslovnih knjig. V tem obdobju je bilo izvršenih 11 pregledov pri zavezancih, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, 440 pregledov pri zavezancih, ki vodijo po določbah zakona o davkih občanov enostavno knjigovodstvo. Mandatno je kaznovala 66 zavezancev zaradi prekrškov nevodenja ali nepravilnega vodenja poslovnih knjig. 3. Referat za kaznovanje davčnih prekrškov in analize s področja davkov Delovno mesto tega referata je bilo zasedeno do 15. 3. 1976. V tem času so bili uvedeni trije postopki zaradi storjenih davčnih prekrškov in izdana ena odločba o kaznovanju z denarno kaznijo in podana dva predloga Občinskemu javnemu tožilstvu, zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Od teh je v enem primeru izrečena sodba, v drugem primeru pa postopek pred sodiščem še teče. 4. Odmera davka od kmetijstva, stavb, prispevka za starostno zavarovanje kmetov in davka od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic V letu 1976 je bil voden postopek za odmero davka od kmetijske dejavnosti za 8.650 zavezancev in odmerjen davek v znesku 1,832.451 din. V smislu določb odloka o davkih občanov občine Domžale je bila v letu 1976 priznana davčna olajšava 392 zavezancem v višini 215.371 din in po uradni dolžnosti 98 zavezancem v znesku 43.074 din. Zaradi med letom nastalih sprememb v katastrskem dohodku negozd-nih zemljišč ali dohodkov od gozdov, je bil 117 zavezancem pripisan davek v znesku 35.769 din ali za 42 % manj kot v letu 1975. K temu zmanjšanju je pripomoglo sprotno reševanje nastalih sprememb v katastru in stalna evidenca teh. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov je bil odmerjen 905 zavzancem v višini 1,429.933 din. Na podlagi določb zakona o starostnem zavarovanju kmetov in po uradni dolžnosti je bil 94 zavezancem odpisan prispevek v višini 135.750 din, 56 zavezancem pa je bil pripisan v znesku 158.911 din. V letu 1976 je bila izvedena posebna akcija širšega pomena, to je popis stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž kot posebnih objektov in vikend hišic. Na podlagi opravljenega popisa je bila izvršena odmera davka na posest teh objektov za čas od 1972 do 1975. Tako je služba vodila postopek za odmero davka 5.910 zavezancem in odmerila davek v skupnem znesku i 2,756.759 din. Nadalje je napravila omero za tekoče 1976. leto za isto število zavezancev v znesku (letnem) 936.180 din. Posebej omenjamo, da je bil ta davek prvič v celoti odmerjen in da so bile zavezancem v preteklih letih odmerjene le akontacije. Na podlagi določil zakona o davkih občanov o začasnih oprostitvah davka od stavb in po uradni dolžnosti je bil 587 zavezancem odpisan davek od stavb v znesku 330.120 din, 47 zavezancem pa pripisan v višini 30.656 din. Za odmero davka od dohodkov od premoženja je bil voden postopek za 934 zavezancev in odmerjen davek v višini l,143.516din.Tadavekje bil odmerjen 441 zavezancem za leto 1974 in 493 zavezancem za leto 1975. Po uradni dolžnosti pa je bil 37 zavezancem odpisan v višini 23.735 din. V tem letu je bil voden postopek za odmero davka na premoženje na posest gozdnih zemljišč za 220 zavezancev in odmerjen davek v znesku 64.391 din. Na podlagi določil zakona o davkih občanov, o oprostitvah tega davka in po uradni dolžnosti je bil 7 zavezancem ta davek odpisan v višini 4.832 din. Poleg tega dela je služba v letu 1976 izdala 550 potrdil o plačanih davkih in 2.260 potrdil o premoženjskem stanju. Služba je rešila 806 vloženih zahtevkov občanov. V okviru nalog te službe je voden tudi register vseh davčnih zavezancev, ki obsega 14.400 zavezancev. 5. Referat za odmero davka od prometa nepremičnin, dediščin jn daril V letu 1976 je bilo referatu predloženih 1.512 pogodb o prenosu nepremičnin ali 72 % več, kot v letu 1975. Davek na prenos nepremičnin je bil odmerjen v višini 2,783.221 din. V postopku je bilo izdanih 1.034 odločb o oprostitvi tega davka. Zaradi ugotovitve dejanske oz. prometne vrednosti nepremičnin, dediščin in daril je bilo dano v cenitev 254 primerov ah 40% več, kot preteklo leto. Za odmero davka na dediščine in darila je bilo predloženih 4.309 spisov (pogodb, sklepov) ali 12 % več, kot v letu 1975, to je 487 spisov več. Davek je bil odmerjen 466 zavezancem v višini 609.765 din, kar predstavlja 14 % povečanje nasproti prejšnjemu letu. Za ti dve vrsti davka je bilo priznanih 3.247 oprostitev na podlagi določb zakona o davkih občanov (prvi dedni red, ipd.). V letu 1976 je odmerjen tudi prispevek za starostno zavarovanje kmetov 140 zavezancem v višini 43.822 din. To je 65 % več, kot v letu 1975 in za 24 % povečano število zavezancev. Referat tudi odmerja in izdaja odločbe o sodnih taksah, kadar zavezanci teh ne plačajo v določenem roku. Odločb o plačilu sodnih taksje bilo izdanih 115 in 66 odločb o oprostitvi plačila takse na cestno motorna vozila. 6. Referat za odmero davka od skupnega dohodka občanov V letu 1976 je na javni poziv za vložitev napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov predloženih 2.858 davčnih napovedi, kar predstavlja 17 % povečanje nasproti letu 1975. Davek od skupnega dohodka občanov je bil odmerjen 956 zavezancem v skupnem znesku 536.465 din. Davek od skupnega dohodka občanov je bil posebej odmerjen 121 zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost, v višini 1,056.009 din. Nadalje je bil odmerjen v tem letu republiški davek iz delovnega razmerja upokojencev in sicer 35 zavezancem v znesku 58.634 din in komunalne takse v znesku 28.620 din. Davek od premoženja na posest cestnih motornih, priklopnih in kombi vozil je bil odmerjen 203 zavezancem v višini 976.920 din. 7. Izvršilna služba Delo izvršilne službe je razvidno predvsem iz sledečih podatkov in ukrepov: - število izdanih opominov 6.265 - število izdanih sklepov o prisilni izterjavi 390 (29,50% več kot v letu 1975); a) sklepi na OD 260 b) sklepi na žiro računu obrtnikov 35 c) sklepi pred rubežem , „ 95 d) število rubeže v 44 (32 primerov obrtniki, 10 primerov kmet. in star. zavar. kmetov - 2 primera „tuja izterjava") - Prodaja je bila izvršena v 3 primerih. Izterjava obveznosti, ki jih davčna uprava samo izterjuje „tuja izterjava (kazni sodnika za prekrške, prometne milice) število prejetih zahtevkov - 436: - izdanih opominov 43 - izdanih sklepov na OD 256 (za 220 primerov več, kot leta 1975). Iz prikaza opravljenih nalog izterjevalne službe ugotovimo, da se je obseg nalog te službe močno povečal tako v številu zavezancev, kakor tudi v višini obremenitev. Saj se je v tem letu število zavezancev povečalo za 900, skupne obremenitve pa za 15,249.552 din (po bilanci). Podatki za nekaj let nazorno prikazujejo stanje izterjevalne službe. Ta se kaže v doseženem procentu izterjave — 94,67 % na dan 31. 12. 1976. Promet % leto Obremenitev Indeks Vplačila Indeks Saldo izterjave 1972 36,777.439 100 26521.494 100 10,255.946 72 1973 45,036.853 122 38,341.548 144 6,695.305 85 1974 41,365.410 112 35,756.113 135 5,609.298 86 1975 47,435.685 129 43,456.299 164 3,979.386 91 1976 62,685.236 170 59,591.082 225 3,094.155 95 Registracija računov predložene račune evidentira v poseben register. V letu 1976 je zajemal 580 zavezancev - obrtnikov in 160 priložnostnih (enkratnih). Ob evidenci računov je bilo za poravnavo davčnih obveznosti zaseženo 18,921.997 din. Vseh računov je bilo evidentiranih 35.376, od tega 2.142 računov enkratnikov. Izdanih je bilo 625 opominov in 315 sklepov o prisilni izterjavi. 8. Davčno knjigovodstvo V letu 1976 je ta služba imela v sistemu AOP knjigovodsko-mani-pulativnih aktivnih 14.400 davčnih zavezancev. Poleg tega je vodila evidenco o odmeri in plačilu obveznosti še za 3.800 zavezancev izven obdelave na AOP in je bilo v ta namen opravljenih 14.500 vknjižb. Na podlagi pripravljenih in pregledanih ter kontroliranih dokumentov, je bilo v letu 1976 90.000 vknjiženih, podatkov. Od tega je bilo 49.000 vknjižb na podlagi bančnih izniskov ali 12 % več. kot preteklo leto. V letu 1976 so bile izdelane štiri bruto bilance in letni davčni zaključni račun. Nadalje služba izdela vsak mesec poročilo o obremenitvah in plačilu vseh vrst davkov in prispevkov (obr. A*3). Zaradi povečanja tuje izterjave (prekrški, kazni, carine), je imela ta služba 14.800 vknjižb ali skupen znesek, kije šel preko računa davčnega knjigovodstva 1,483.278 din. 9. Referent za odmero davka in prispevkov iz delovnega razmerja in prometnega davka pri nakupu in prodaji motornih vozil V letu 1976 je bilo evidentiranih 342 delodajalcev, ki so zavezanci za davek in prispevke iz delovnega razmerja. Celotna obremenitev teh obveznosti je znašala 4,217.085 din. Referent je obračunal in odmeril temeljni, posebni republiški ir občinski prometni davek na motorna vozila 752 zavezancem in o tem vodil evidenco. Skupni znesek odmerjenega davka v letu 1976 znaša 9,912.864 din. Od tega znaša temeljni davek 6,968.173 din, posebni republiški davek 1 561.918 din, občinski davek pa 1,382.772 din. Posebna naloga, ki jo je referent napravil v letu 1976, je bila evidenca in obračun 2% prispevka od davčne osnove za leto 1974 za sofinanciranje potreb krajevnih skupnosti. Takih zavezancev je bilo 652 in s tem v zvezi je referent opravil tudi vso tehnično delo v zvezi s tem. 10. Administrativno delo Za vse opravljene naloge, ki so navedene v tem področju, je administrativna služba opravila administrativna dela, ki se sestojijo iz pisanja odločb, sklepov, dopisov, kuvert, zapisnikov, opominov, matric in drugo. Ce strnemo opravljene naloge po posameznih službah, ugotovimo, da je administrativna služba opravila pomembno nalogo s tem, da je skoraj sproti opravljala naštete naloge. PROGRAM DELA DAVČNE UPRAVE ZA LETO 1977 Program dela davčne uprave za leto 1977 temelji na opravljenih nalogah v letu 1976 in ga v grobem razdelimo takole: - organizacijsko-vodstvena opravila; - opravila, ki imajo značaj kontrole - inšpekcijska in odmerna; - vodenje postopka po uradni dolžnosti, ki zajema odmero vseh vrst davkov in drugih postopkov po uradni dolžnosti; - vodenje postopka na zahtevo strank in - administrativno tehnična opravila. Na davčni upravi je v tem trenutku zaposlenih 36 delavcev. V tem številu je zajet delavec, ki je zaposlen pogodbeno in pa delavka za določen čas. Struktura po spolu je naslednja: ženske 77 %, moški 23 %. V letu 1976 se je število davčnih zavezancev povečalo za 900. Porast števila zavezancev je predvsem zaradi priselitve občanov iz drugih območij v občino Domžale. Zaradi povečanja števila davčnih zavezancev davčna uprava ni predlagala povečanega števila sistemiziranfli delovnih mest. Po posameznih službah je program dela za leto 1977 naslednji: 1. Služba za odmero davka od obrtne dejavnosti V letp 1977 bo ta služba odmerila davke in prispevke 890 davčnim zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost in intelektualne storitve. Tem zavezancem bo služba odmerila 4 akontacije. Služba bo izdelala okoli 200 odločb in sklepov po zakonu o splošnem upravnem postopku. V letu 1977 bo odmerna služba spremenila metodo dela tako, da bo odmera opravljena po dejavnostih - strokah. Pri tem gre za vsebinsko spremembo, ki bo dala strokovni pregled realno ustvarjenega prometa, ustvarjenega dohodka in profitne stopnje. 2. Program dela davčne inšpekcije Davčna inšpekcija bo predvsem opravljala preglede poslovanja in poslovnih knjig tako v formalnem, kakor tudi v vsebinskem pogledu. Tako bo davčna inšpekcija opravila okoli 450 pregledov poslovnih knjig in izrekla mandatne kazni zavezancem zaradi ugotovljenih prekrškov. Davčna inšpekcija bo sproti obveščala vse inšpekcijske službe, kadar bo na terenu ugotovila nepravilnosti, za odpravo katerih je pristojna druga inšpekcija. 3. Referat za kaznovanje davčnih prekrškov in izdelava analiz z področja davčne uprave Referat bo napravil analizo odmere davka od obrti in na tej podlagi tudi pripravil predloge za sprejem ukrepov in smernic za posamezne referate davčne uprave. Sodeloval bo pri izdelavi osnutkov in predlogov, normativnih aktov s področja davčne zakonodaje in vodil postopek za izdajo odločb zaradi davčnih prekrškov. 4. Referat za odmero davkov od kmetijstva, stavb, starostnega zavarovanja kmetov in dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic Ta služba bo odmerila davek in prispevke od kmetijstva za leto 1977 8.650 zavezancem, priznala davčne olajšave 400 zavezancem in izvedla pripise in odpise zaradi med letom nastalih sprememb 200 zavezancem. Nadalje bo odmerila štiri akontacije vsem zavezancem davka od kmetijstva za tekoče leto. Davek od stavb bo odmerjen 5.010 zavezancem in istemu številu predpisani dve akontaciji. Zaradi priznanja začasnih oprostitev plačila davka od stavb, bo služba vodila postopek in izdala odločbe 400 zavezancem. V tem številu so vsebovane tudi spremembe med letom. Davek na počitniške hišice bo odmerjen 200 zavezancem, davek od premoženja na posest gozdnih zemljišč ter od premoženja — najemnine pa bo odmerjen 700 zavezancem. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov bo odmerjen 905 zavezancem in na podlagi določb zakona o starostnem zavarovanju voden postopek za znižanje prispevka za starostno zavarovanje in izdane odločbe 150 zavarovancem. Služba bo tekoče dopolnjevala register davčnih zavezancev in evidentirala nove davčne zavezance. 5. Referat za odmero davka od prometa nepremičnin, dediščin in daril Služba bo vodila postopek za odmero davka od prometa nepremičnin in ji bo predloženo okoli 1.700 pogodb o prenosu nepremičnin in 4.500 spisov (pogodb, sklepov) za odmero ali oprostitev davka na dediščine. Odmerila bo sodne takse in izdala odločbe o tem 200 zavezancem, izdala odločbe o oprostitvi takse na cestno motorna vozila 70 zavezancem. 180 zavezancem bo izdala odločbe o odmeri prispevka za starostno zavarovanje, kar predstavlja trikratni katastrski dohodek, zaradi odtujenosti kmetijskega zemljišča, kadar odtujitelj in pridobitelj nimata statusa kmeta. 6. Referat za odmero davka od skupnega dohodka občanov Referat bo v letu 1977 odmeril davek od skupnega dohodka občanov, ki so ta dohodek dosegli v letu 1976. Nadalje bo odmeril republiški davek od upokojencev, ki so v delovnem razmerju ter davek na posest cestno motornih, priklopnih in kombi vozil ter komunalne takse. Predvidevamo, da bo v letu 1977 izvršenih 1.445 odmer za omenjene vrste obveznosti. 7. Izvršilna služba V letu 1977 bo izvršilna služba skrbela za redni dotok sredstev in zagotovila kar največji procent izterjave do konca tega leta. Za izvršitev teh nalog bo izdala okoli 6.500 opominov, 500 sklepov o prisilni izterjavi dolga iz osebnih dohodkov, 100 sklepov za zasego sredstev na žiro računih obrtnikov, 150 sklepov izdanih pred rubežem, 300 sklepov zaradi izterjave cestno prometnih prekrškov, 700 opominov organizacijam združenega dela zaradi zaseženih sredstev in 350 sklepov o prisilni izterjavi sredstev zaseženih davčnim zavezancem iz obrtne dejavnosti pri organizacijah združenega dela. i 8. Davčno knjigovodstvo Na podlagi pravilnika o knjiženju davkov občanov bo davčno knjigovodstvo vodilo: — analitično evidenco zavezancev vseh vrst davkov in prispevkov, glavno knjigo, katera vsebuje dnevno evidenco vseh vrst dohodkov in — tri zbirne račune, na katere je vezano 20 pomožnih knjig. Služba bo izdelala štiri trimesečne bilance in letno bilanco - zaključni davčni račun za leto 1977. Izdelala bo šest delitvenih načrtov za razdelitev dohodkov in prispevkov med upravičence (SIS, proračun in republiški proračun). Nadalje bo davčno knjigovodstvo izdelalo 12 zbirnikov, ki vsebujejo vse obremenitve za vse vrste davkov in prispevkov. 9. Referat za odmero davkov in prispevkov iz delovnega razmerja in prometnega davka pri nakupu in prodaji motornih vozil Referat bo evidentiral delodajalce, ki so zavezanci za davek in prispevke iz delovnega razmerja. Na tej podlagi bo določil in obračunal vse vrste prispevkov po veljavnih stopnjah. Predvidevamo, da bo v letu 1977 350 delodajalcev in okoli 1.100 delavcev, ki so pri njih zaposleni. Poleg tega bo v tem letu odmerjen prometni davek za vse vrste motornih vozil (zvezni, republiški in občinski prometni davek) in da bo teh zavezancev okoli 900, o čemer bo referat vodil ustrezno evidenco. 10. Administrativno delo Za vse naloge, ki so navedene v tem programu, bo administrativna služba opravila vsa administrativna in druga dela, ki vsebujejo pisanje odločb, sklepov, dopisov, kuvert, zapisnikov, opominov, matric in drugo. Poročilo o delu oddelka za ljudsko obrambo za leto 1976 Oddelek za ljudsko obrambo je v svojem delu in stanju obrambnih priprav v letu 1976 že podal poročilo svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, poročilo RSLO, poročilo Poveljstvu vojaškega okrožja ter celo vrsto obširnih poročil o naboru, pošiljanju na odsluženje vojaškega roka, o vojaških vajah itd. Ker je bila v mesecu marcu delegatski skupščini posredovana obširnejša informacija o stanju obrambnih priprav v občini in najpomembnejših nalogah po sprejemu novega republiškega zakona, želimo v tem poročilu omeniti le nekatere najpomembnejše rezultate. V letu 1976 je bil pripravljen in sprejet aneks o ljudski obrambi k srednjeročnemu načrtu razvoja občine za naslednje obdobje. Največ pozornosti na področju družbeno-gospodarskega sektorja je bilo posvečeno obrambnim pripravam v KS. V vseh 25 krajevnih skupnostih so bili ustanovljeni odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Za nove člane odborov so bile organizirane tudi različne oblike usposabljanja. Za vse KS smo pripravili osnutke obrambnih načrtov ter v veliki meri vsebinsko in oblikovno izpolnili obrambni načrt občine. Upravni organ za LO je nudil pomoč tudi drugim upravnim oganom pri dopolnjevanju obrambnih načrtov in usklajeval načrte vseh organov in organizacij v občini. Mobilizacijska pripravljenost je bila preverjena pri klicanju vojaških obveznikov in materialnih sredstev za večino enot, ki se popolnjujejo na našem območju. Žal ne moremo prikazati v številkah, koliko vojaških obveznikov in lastnikov motornih vozil ter živine je bilo pozvano zaradi sprememb vojaških razporedov, izdaje vojaških knjižic, napredovanj, izbrisa iz vojaške evidence, izdaje vojaške uniforme, tehničnih pregledov itd. Za boljšo mobilizacijsko pripravljenost je bila tudi v preteklem letu evidenca vojaških obveznikov večkrat dopolnjena, evidenca živine pa v celoti obnovljena in reorganizirana kurirska služba za klicanje ob vajah in mobilizaciji tako, da v vedno večji meri sodelujejo sveti KS in odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V preteklem letu so bili v vojaško evidenco vpisani obvezniki-nabor-niki rojeni leta 1960, naboru pa so pristopili obvezniki naborniki rojeni leta 1958 in nekaj starejših letnikov. Upravni organ je sodeloval pri usmerjanju in pripravljanju mladincev za vojaške šole. V letu 1976 sta bila sprejeta dva nova mladinca tako, da se šolajo v vojaški gimnaziji 4 dijaki, v vojaških srednjih šolah 2 in na akademiji 1 študent iz naše občine. V šolo rezervnih vojaških starešin je bilo poslano 23 obveznikov-na-bornikov po temeljiti predhodni pripravi. V skladu z načrtovanim razvojem civilne zaščite, po katerem mora biti do leta 1980 v enotah in štabih CZ vključeno 10 odstotkov prebivalcev Občine, smo formirali novo občinsko združeno enoto in okrepili enote CZ v vseh KS. V enote CZ je bilo na novo razporejeno 677 obveznikov civilne zaščite. Nabavljeno je bilo veliko opreme za enote CZ. Upravni organ je pripravil dva odloka s področja CZ: odlok o organizaciji CZ v občini Domžale in odlok o zakloniščih, kijih je skupščina sprejela. Na podlagi odloka o zakloniščih je bilo izdano 89 soglasij za lokacije in 36 soglasij za gradbeno dovoljenje. Obrambna vzgoja vseh struktur SLO je potekala po programih ZSLO in RSLO. Dveh predavanj na temo samozaščita in protipožarni ukrepi za nerazporejeno prebivalstvo se je udeležilo 11.431 občanov. 46 študentov I. in II. letnika višjih in visokih šol smo poslali v centre JLA na pouk za pridobitev vojaškega znanja in veščin. Za 94 mladincev in 24 mladink, ki nimajo pouka za obrambe in zaščite v šolah, je bil organiziran teoretični in praktični pouk in streljanje s pehotnim orožjem. 21 obveznikov CZ, pripravnikov ekip prve pomoči je opravilo 80 in 20-urne tečaje za bolničarje oziroma pomožne bolničarje. V upravnem postopku je bilo izdanih 247 odločb za preložitev vojaškega roka, 21 za preložitev vojaških vaj, 23 za skrajšanje vojaškega roka, 130 dovoljenj za začasno bivanje v tujini, 4 odločbe o služenju vojaškega roka po 27. letu starosti, 14 vojaških obveznikov pa je bilo predlaganih sodniku za prekrške v postopek. Poleg tega je bilo 660 stalnih in začasnih prijav in 191 odjav, 229 vojaških obveznikov je prijavilo spremembo bivališča, izdano je bilo 2560 potrdil za izdajo potnih dovoljenj, 641 drugih potrdil. Po kartotečni evidenci upravnega organa za LO je bilo prejeto 2193 dopisov in odposlano 1567, kar glede na korespondenco v letu 1975 pomeni izredno veliko povečanje števila prejetih in odposlanih dopisov. V oddelku se je v preteklem letu zvrstilo preko 19.000 strank. Koncepcija splošne ljudske obrambe je zasnovana na vključevanju najširšega kroga vseh družbenih dejavnikov in slehernega posameznika. Tako imenovano podružbljanje ljudske obrambe vmnogočem spreminja delovno področje upravnega organa za ljudsko obrambo. Le-ta ni in ne sme biti več ozko usmerjeni upravni organ, ki na prvi stopnji odloča o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi, ampak je tudi strokovni usmerjevalec in mnogokrat pobudnik in sodelavec pri organiziranju obrambnih priprav, skrbi za mobilizacijsko pripravljenost ter izdelavo obrambnih načrtov v vseh sredinah našega družbenega življenja. Takšno opredelitev dela oddelka za ljudsko obrambo je mogoče razumeti tudi v vseh novejših predpisih s področja ljudske obrambe, smernicah, navodilih in drugih dokumentih, ki nalagajo vedno nove naloge. Na žalost se iz leta v leto povečujejo upravno administrativni posli, ki onemogočajo še bolj zavzeto delo delavcev na področju uveljavljanja koncepta SLO. PROGRAM dela oddelka za ljudsko obrambo SOb Domžale za leto 1977 1. Analiza stanja obrambnih priprav v letu 1976 — sestava poročil za RSLO, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in poveljstvo vojaškega okrožja. 2. Izpopolnjevanje obrambnega načrta občine in nuđenje pomoči ter pospeševanje obrambnih priprav vseh upravnih organov občinske uprave, organizacij združenega dela in drugih organizacij, KS, SIS itd.; — uskladitev obrambne organiziranosti OZD - TOZD, SIS in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti z določili novega zakona o ljudski obrambi; — dopolnitev oz. obnovitev načrtov v OZD - TOZD in drugih organizacijah; — priprava sklepov sveta za LO, varnost in družbeno samozaščito v zvezi z delovanjem OZD v vojnih razmerah. 3. Izboljševanje mobilizacijske pripravljenosti: — popolnjevanje in pomlajevanje enot oboroženih sil, — vpis in izbris vojaških razporedov, — sporočanje razporedov, — urejanje in dopolnjevanje evidence vojaških obveznikov in materi- alnih sredstev, — organiziranje prevozne mreže za vojaške obveznike, — prilagajanje sistema pozivanja obsega posameznih K S, — pošiljanje na vojaške vaje. 4. Izvrševanje naborne obveznosti: — vpis v vojaško evidenco, — sistematski zdravniški pregledi, — organiziranje in izvedba nabora, — pošiljanje obveznikov—nabornikov v JLA. 5. Izbira kandidatov za šolo rezervnih vojaških starešin in vojaške šole: — organiziranje razpisov, *t priprava predlogov za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — sestava dokumentov itd. 6. Naloge na področju civilne naščite: — okrepitev enot civilne zaščite v TOZD - OZD, — razdelitev opreme CZ enotam v KS in občinski združeni enoti, — izdelava načrta za združeni odred CZ, — dopolnitev obrambnega načrta občinskega štaba CZ, — urejanje evidence razporejenih obveznikov CZ. 7. Izvajanje odloka o gradnji zaklonišč: — izdaja soglasij za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 8. Organiziranje in izvajanje obrambne vzgoje: — pouk štabov in enot CZ, — pouk „delavsko-kmečke" mladine, — pouk nerazporejenega prebivalstva, — pošiljanja študentov na pouk v centre JLA, — vaje občinskega centra zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, — pouk in vaje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in občinskih vojnih organov. 9. Sodelovanje pri organiziranju in izgradnji partizanske baze; 10. Reorganiziranje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje: — zagotovitev ustreznih prostorov in materialne opreme, — organiziranje stalne službe v občini, — vključiti vse obstoječe funkcionalne zveze v občini. 11. Vodenje upravnega postopka na I. stopnji: — skrajšanje vojaškega roka, — odlaganje služenja vojaškega roka, — potovanje v tujino, — prelaganje vojaških vaj, — predlogi za upravno-kazenski postopek itd. 12. Napredovanja vojaških rezervnih starešin: — priprava predlogov; — sporočanje in evidentiranje napredovanj. 13. Priprava gradiva za seje sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in njegovih komisij, štaba CZ, IS in delegatsko skupščino. 14. Vodenje lastne kartotečne evidence pošte, materialno tehnična opravila itd. V oddelku za ljudsko obrambo dela enajst delavcev. Število je glede na leto 1975 nespremenjeno. Opozoriti pa moramo, da se je obseg del glede na preteklo leto zelo povečal, predvsem zaradi določil novega republiškega zakona o ljudski obrambi, novih republiških predpisov in navodil s področja obrambnega načrtovanja, civilne zaščite, obrambne vzgoje, službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskih odlokov. Pri svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so začele delovati tri nove komisije, obrambna vzgoja se izvaja po obširnejših programih, postopki v zvezi z izvrševanjem vojaške in naborne obveznosti pa so vedno zahtevnejši. Po sprejetju novega odloka o zakloniščih je potrebno za vsako gradbeno in lokacijsko dovoljenje tudi soglasje oddelka zaLO. Poročilo upravnega organa za notranje zadeve za leto 1976 V preteklem letu je v upravnem organu za notranje zadeve od 15 sistemiziranih delovnih mest bilo zasedenih le 12, dejansko pa je delalo 10 delavcev. Porodniški dopust, bolezenski dopusti in redni letni dopusti so terjali izpad dveh polno zaposlenih delavcev. Kljub porastu opravil, ki se zadnja leta permanentno povečujejo od 8-12% letno in nespremenjeni sistemizaciji delovnih mest že od leta 1975, je delovna skupnost organa delo v pretežni meri opravila, le da se pojavlja že manjša čakalna doba. Na področju matičnih zadev je bilo opravljenih 6.350 opravil in vpisov v matične knjige. Kljub sklepu družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale v preteklem letu nismo uspeli razširiti in obnoviti prostore za sklepanje zakonske zveze, ker je bila dana prioriteta prostorskem reševanju drugih služb. Prav tako nismo uspeli kljub ponavljanju objave zasesti delovno mesto matičarja v KU Mengeš, kar ima za posledico, da v tem kraju uraduje le enkrat tedensko, ker dve maticarki nista v stanju opraviti več opravil. Na področju evidence prebivališč smo v preteklem letu izvršili 9.288 primerov opravil. Še vedno je v porastu prijava stalnega prebivališča iz drugih občin. Poleg tega je bilo izdanih ali zamenjanih 1.661 osebnih izkaznic. Ker še vedno ni določena osebna matična številka občanov, se v večjem obsegu zamenjave osebnih izkaznic ni začelo opravljati. Beležimo še precejšnje nespoštovanje sprotnega prijavljanja spremembe prebivališč in tudi sprejemanja oseb na začasno prebivanje. Na področju registracije motornih vozil je bilo v preteklem letu opravljenih z novo registracijo, podaljševanjem, zamenjavo prometnih dovoljenj, odjave in prijave vozil ter izdajo preizkusnih tablic vodenih skupno 11.150 postopkov, kar je v porastu nasproti prejšnjemu letu za 6 %. Na področju registracije voznikov motornih vozil je bilo izdanih 639 novih vozniških dovoljenj, podaljšanih 2.300, poleg tega pa je bilo v 451 primerih odločano še v drugih postopkih, predvsem pri izvajanju varstvenih ukrepov odvzema vozniškega dovoljenja. Pri evidenci kaznovanih voznikov beležimo že 76 primerov voznikov, ki so bili od dva do osemkrat kaznovani z varstvenim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja. Trenutno je odvzetih še vedno 270 vozniških dovoljenj. Komisija za izpite voznikov motornih vozil je v preteklem letu ocenjevala 4.777 prijavljenih kandidatov, od katerih je izpit opravilo le 1.324, od tega prvič 453, ostali pa po enkratnem ali večkratnem ponavljanju. Po prijavi se je največ prijavilo za polaganje izpita „B" kategorije in to 3.522 kandidatov. Še vedno opažamo, da se prijavljajo kandidati, ki so premalo pripravljeni, tako za teoretičen del, kakor praktičen del izpita. Precenjevanje sposobnosti kandidatov beležimo pretežno v starosti od 19—30 let. Organ se je aktivno vključeval tudi v delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zlasti na področju vzgoje, kar bo obširno zajeto v poročilu tega sveta. Na področju potnih listov in registra tujih državljanov je bilo opravljenih 6.600 zahtevkov. V precejšnjem porastu (24 %) so bili zahtevki za izdajo novih PL, na kar vpliva potek 10-letne dobe od izdaje PL. V močnem porastu so zahtevki za preklic potnih listin. Med vzroki je na prvem mestu izguba, na drugem pa tatvina in to predvsem v Trstu in v Avstriji. V vseh primerih pa so občani s potno listino neprevidno ravnali, oziroma jih puščali na lahko dostopnih mestih, zlasti v odprtih osebnih avtomobilih. Delovno mesto referenta za javni red in mir so 11 mesecev opravljali razni delavci oddelka, ker ni bilo zasedeno. Na tem področju je bilo odločano v 450 primerih. Postopki so bili zaradi navedenih vzrokov dolgotrajnejši. Posebne težave so se pojavile še zaradi novega zakona o društvih, ker so se vsa ta morala na novo registrirati in prilagoditi pravila zakonu. Zaradi nezasedenega delovnega mesta, organ na tem področju ni izvajal nadzorne funkcije in tudi ni uspel opraviti celotnega obsega registracije društev in tehničnega pregleda orožja v lasti občanov in TOZD. Na področju osebnega stanja in državljanstva ter postopka z najdenimi predmeti je bilo odločano v 480 primerih. Zahtevki na tem področju so v občutnem porastu, na kar vpliva precejšnje število občanov na delu v tujini, koder uveljavljajo te zahtevke. Najdene predmete še vedno prigla- šajo le občani preko Postaje milice Domžale inje od teh večina dvokoles. Trgovske in gostinske organizacije ter zasebniki prijavljajo najdene predmete le izjemno. V okviru organa deluje tudi požarna inšpekcija, ki je v preteklem letu izdala 670 soglasij, v 48 primerih pa sodelovala pri tehničnih pregledih in opravila 140 inšpekcijskih pregledov. Pri tehničnem pregledu se še vedno opaža pomanjkljiva normativna ureditev požarnega varstva. Pravilniki so pogosto presplošni, brez upoštevanja specifičnosti in posebnega nevarnostnega faktorja, ki se močno razlikuje med upravljalci družbene lastnine. Na področju vzgoje lastnega kadra je še vedno premalo skrbi organov v TOZD in drugih delovnih skupnostih, saj so v preteklem letu le 4 delavci opravili šolo poklicnega gasilca. Različnost odnosa samoupravnih organov do ureditve požarnega varstva se kaže tudi v tem, da so OZD z zelo dobro opremo in celo industrijskim gasilskim društvom, so pa tudi primeri, ko imajo le nekaj aparatov za gašenje požara ali sode z vodo in zaboj s peskom Na tem področju bodo organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh skupnostih morali v prihodnje temeljito analizirati stanje in sprejeti ukrepe za izboljšanje. Gasilska društva pa so razmeroma dobro opremljena in usposobljena za uspešne intervencije. Problem je le, v Domžalah in Mengšu, zaradi gostote naseljenosti, pomanjkanja vodohramov in opremljenosti za reševanje v primeru požara na blokovni gradnji. Organ je sodeloval v preteklem letu še pri ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom, kije bila ustanovljena skoraj soglasno z uporabniki in izvajalci, saj je samoupravni sporazum o ustanovitvi podpisalo 94 % uporabnikov in izvajalcev. Da bi zmanjšali dobo čakanja in številna pota občanom na področju registracije motornih vozil in podaljševanja potnih listov, je organ v preteklem letu predlagal spremembo ustreznih predpisov. Po predlogu naj se veljavnost potnega lista podaljša od dve na najmanj pet let. Pri registraciji motornih vozil oziroma podaljševanju registracije in tehničnem pregledu motornih vozil je bilo predlagano, da se podaljševanje registracije opravi hkrati s tehničnim pregledom pri pooblaščeni organizaciji za tehnični pregled. Za same tehnične preglede pa je bil dan rkedlog, da se za nova vozila vsaj za prva tri leta tehnične preglede odpravi, kar je začelo izvajati tudi nekaj drugih držav. Uvodoma omenjena zasedba delovnih mest organa in porast zahtevkov povzroča skoraj na vseh področjih večjo čakalno dobo, na drugi strani pa neažurno ostalo delo, ki ga ta opravila organu povzročijo. SKRAJŠANI PROGRAM DELA ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE ZA LETO 1977 V tekočem letu pričakujemo enak porast zahtevkov, kakor v letu 1976, ki jih bo organ moral reševati, poleg tega pa dopolniti še zaostanek del iz preteklega leta. Poleg rednih opravil programiramo še naslednje: 1. Na področju normativnega urejanja bomo v tem letu predlagali skupščini: — predlog odloka o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gostinstvih; — predlog za spremembo in dopolnitev odloka o načinu, višini in oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile, specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij ter za kmetijske traktorje in njihove priklopnike; — predlog za spremembo in dopolnitev odloka o javnem redu in miru; — sodelovali bomo pri izdelavi odloka o pogrebnem redu; — pri izdelavi predloga za spremembo in dopolnitev odloka o ureditvi prometa v občini. 2. Na področju matičnih zadev bomo predložili nov predlog za ureditev prostorov za sklepanje zakonskih zvez in poskrbeli za zaposlitev matičarja v KU Mengeš. 3. Na področju evidence prebivališč bomo pripravili volilni imenik za predstojeće volitve. Pričakujemo začetek vpisovanja osebnih matičnih številk v nove osebne izkaznice. Usposobili bomo kader in organizirali delo za prehod na register občanov na elektronskem centru RSNZ. 4. Na področju registracije motornih vozil bomo intenzivno delali, da pride do ustrezne, v poročilu navedene, spremembe predpisov. Po zaključku zamenjave prometnih dovoljenj bomo opravili obsežno nalogo z izločanjem arhiva iz dosedanjih dosjejev vozil. Vsa, v tem letu izte-čena vozniška dovoljenja, bomo zamenjali za nova, hkrati pa kot izredno nalogo opravili izločanje arhiva in dosjejev voznikov motornih vozil. V sodelovanju z zdravstvenimi delavci in Postajo milice Domžale bo zaostrena kontrola voznikov, ki iz zdravstvenih razlogov vozila ne bi smeli upravljati, več voznikov pa bo predlaganih na preizkus vozniške sposobnosti. 5. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo organ nudil še več pomoči in prav tako pomagal organom družbene samozaščite pri izvajanju nalog na tem področju. 6. Na področju javnega reda in mira bomo poskrbeli za čimprejšnjo izvedbo registracije društev. V teku leta bomo izvršili tehnični regled vsega registriranega orožja v lasti občanov in OZD. Povečan bo nadzor nad hrambo in uporabo orožja ter streliva, kakor tudi na področju evidence prebivališča. 7. Skupaj s komisijo za izpite voznikov motornih vozil bo opravljenih več inštruktažnih pregledov šol za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil. Organizirana bosta dva krajša seminarja z inštruktorji, zaradi njihovega izpopolnjevanja pedagoškega dela na tem področju z namenom, da bi dosegli večjo stopnjo znanja kandidatov. 8. Požarni inšpektor bo povečal inšpekcijske preglede na področju svoje pristojnosti, s posebnim poudarkom tudi na šole in vzgojnovarstvene ustanove. Poročilo o delu inšpekcijskih služb skupščine občine Domžale za leto 1976 Inšpekcijske službe SOb Domžale so v letu 1976 izvršile - opravile več kot 4.500 inšpekcijskih pregledov (ali 450 pregledov po posamezni inšpekciji, saj je zaposlenih 10 inšpektorjev), ki se nanašajo na: — ali investitorji (graditelji) gradbenih objektov posedujejo lokacijsko in gradbeno dovoljenje, to je legalno oz. nelegalno gradnjo; — pravilnost obratovanja in vzdrževanja čistilnih naprav; — promet in zakup zemljišč ter uporabo kmetijskih zemljišč v z zakonom določene namene; — izvajanje predpisov s področja delovnih rezmerij in varstva pri delu; — ali se predpisi s področja sanitarnega, higienskega in epidemiološkega varstva občanov izvajajo pravilno in v redu; — ali se izvajajo gozdno-gospodarski načrti (sečnja in gojitvene osnove v gozdovih) pravilno in po predpisih; — ali so živila, ki so v prometu kvalitetna, ustreznost cen blaga in storitev ter sadja in zelenjave in servisnih, zdravstvenih in komunalnih storitev; — kako se izvajajo in spoštujejo predpisi s področja zdravstvenega varstva živine, higiene proizvodnje in prometa z mlekom, zdravstva živali ter zatiranja kužnih bolezni; — kakšno je stanje javnih cest in objektov na le-teh, tehničnih in drugih pogojev, glede varnega in neoviranega prometa; — kako se gradijo, rekonstruirajo in vzdržujejo komunalni objekti (zelenice, pokopališča, odlagališča za smeti, gramoznice — peskokopi itd.). Na podlagi zgoraj navedenih pregledov ugotavljajo inšpekcijske službe določene pomanjkljivosti pri izvajanju in spoštovanju obstoječih predpisov in kršitev le-teh po posameznikih in pravnih osebah (saj so inšpekcije v preteklem letu ugotovile več kot 650 primerov kršitev obstoječih predpisov) in ustrezno temu tudi določeno problematiko, ki se sestoji zlasti v naslednjem: — še vedno je prisotna v naši občini nelegalna gradnja gradbenih objektov zlasti stanovanjskih in počitniških hiš in pa tudi neustreznost le-te gradbenim normativom in predpisom; — da se kmetijska zemljišča izkoriščajo v nekmetijske namene, saj opažamo dokajšnje zahteve po odpiranju novih gramoznic ali pa razširjanju že obstoječih; — da se varstvo pri delu povsod ne izvaja v smislu obstoječih predpisov in da se takim službam ne posveča ustrezna pozornost, kar bi pripomoglo k odpravljanju nesreč pri delu. — da še ni dovolj zgrajenega kanalizacijskega omrežja, ki bi odpravilo problematiko odstranjevanja odplak; — da je še neurejeno ali pa je slabo urejeno odvodnjavanje s cest, saj so požiralniki zamašeni in da se na makadamske ceste še vedno odvaža neustrezen kamniti material ter da je ponekod še vedno neurejena prometna signalizacija (vertikalne in talne označbe); — da so obstoječe vode onesnažene z industrijskimi in drugimi odpadki itd. Glede na zgornje ugotovitve predlagajo inšpekcijske službe delegatski skupščini naslednje ukrepe: — da pozove vse krajevne skupnosti, OZD in posameznike, da sporočajo pristojnim inšpekcijam pravočasno o vseh nelegalnih gradnjah na svojem območju ali pa v rezervatih OZD, da bi inšpekcije že v sami kali take gradnje preganjale in prepovedale; — da z odlokom uredi in normira manjše vodotoke na območju občine Domžale; — da opozori vse zainteresirane uporabnike kmetijskih zemljišč, da ista uporabljajo izključno v za to predvidene namene in da se s prostorskimi plani čimprej določijo namembnosti kmetijskih zemljišč; — da OZD in zasebni delodajalci posvetijo vso pozornost službam varstva pri delu; — naloži pristojnim komunalnim organizacijam (interesnim skupnostim) izvedbo priključitve vseh vrst zgradb na vodovodno in kanalizacijsko omrežje na območjih, kjer navedeno omrežje obstoji; — skliče vse krajevne skupnosti, OZD in občane, da pristojnim inšpekcijam sporočajo primere opravljanja nelegalne obrti, da bi inšpekcije pravočasno ukrepale zoper take kršitelje obstoječih predpisov; — da pristojne komunalne službe vedno vzdržujejo prometno signalizacijo na cestah; — da naloži pristojnim organom oz. službam, da se čimprej določijo lokacije smetiščnih jam, kjer bi le te prišle v poštev za odpravo nelegalnih odlagališč smeti in odpadkov, ki so sedaj dokaj prisotna in problematična. PROGRAM DELA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA LETO 1977 Inšpekcijske službe bodo v letu 1977 zlasti nadzorovale. — nelegalne gradnje, urbanistično dokumentacijo in urbanistična ob- močja ter odstranjevale nelegalne gradnje in jih preprečevale in sodelovale pri lokacijskih obravnavah; — kvaliteto gradbenega materiala in ustreznost izdelave tehnične dokumentacije, kakor tudi ustreznost izvedbe gradbenih del in posedovanje oz. neposedovanje gradbeno-tehnične dokumentacije ter opravljale tehnične preglede za izdajo uporabnih dovoljenj za zgrajene objekte; — koriščenje gozdnih etatov z realizacijo gozdno-gojitvenih del in odka-zovanja gozdnega drevja, kakor tudi izvrševanja gozdnokuIt urnih del (gošče, letvenjaki in drogovnjaki) in gradnje ter vzdrževanja gozdnih komunikacij, označevanje lesa na žagah itd.; — vodnogospodarske smernice in dajanje soglasij oz. dovoljenj za novogradnje in rekonstrukcijo objektov, ki lahko vplivajo na vodni režim in objektov z odpadnimi vodami in glede čiščenja vodotokov in jaškov ter posekov zarasti na pribrežnih zemljiščih rek in potokov; — rekonstrukcije in gradnje cest in drugih objektov na cestah, nadzorstvo nad mostovi in propusti ter tehnični pregledi cest in cestnih objektov s poudarkom na tehnično urejenost cest in objektov na cestah (mostovi in propusti); — odlagališča za smeti in odpadke, vzdrževanje zelenic, zunanjosti objektov, naprav in okolice zgradb, pločnikov in parkirnih prostorov, nedovoljenega plakatiranja in postavljanja reklamnih panojev, kontrola morebitnega nelegalnega črpanja in prometa kamenja, mivke, peska in gramoza; — nakladanje in razkladanje živine in kosovnih pošiljk, jemanje mlečnih vzorcev za ustrezne analize, pregledi objektov za prodajo in analize, pregledi objektov za prodajo in proizvodnjo živil živalskega izvora itd.; — registracijo poslovanja in cen ter izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kontrola kakovosti živil in JUS standardov, poslovnega časa trgovin in gostišč, kontrola obrtne dejavnosti, kontrola kakovosti blaga, sadja in zelenjave ter odkrivanje pojavov nelegalne obrti oziroma drugih dejavnosti; — varstvo pri delu delavcev v OZD in zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, izvajanje predpisov s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in delovnih razmerij; — higieno živilskih obratov in osebja zaposlenega v živilski stroki ter uporabo ukrepov za preprečevanje in zatiranje nalezljivih in parazitnih bolezni; — proizvodnjo in promet z živili in predmeti splošne rabe, ki so pod sanitarnim nadzorstvom ter proizvodnjo in promet s strupi, in higienske razmere v šolah, domovih, vzgojnovarstvenih zavodih, javnih lokalih, naseljih in drugih krajih in objektih, vode in naprave za preskrbo s pitno vodo itd. Predvidevamo, da bodo inšpekcijske službe v tekočem letu izvršile kakih 5—6 tisoč (poprečno 500—600 posamezna inšpekcija) inšpekcijskih pregledov, kar nedvoumno opravičuje število zaposlenih (10 inšpektorjev in 2 administratorki) delavcev - inšpektorjev v oddelku. Ti pregledi, poleg zgoraj navedenih zadev, se bodo nanašali še na trenutno nepredvidena opravila — zadeve in na druge med letom prejete naloge iz pristojnosti inšpekcijskih služb. Pripominjamo, da v tekočem letu ne planiramo zaposlitve novih delavcev v oddelku, pa čaprav se naloge in pristojnosti inšpekcij povečujejo z novimi predpisi, toda glede na splošna prizadevanja pri izvajanju stabilizacije in prihranitve sredstev, bomo morali vse dodatne naloge izvajati z delom v podaljšanem delovnem času. selij, intenzivna stanovanjska gradnja, splošen razvoj zahteva programske obdelave, a te brez kvalitetnih geodetskih podlog niso mogoče. V letu 1976 se je pisarniško izdeloval elaborat novo izmerjene katastrske občine Homec v izmeri 130 ha, ki bo v letu 1977 dokončno uveljavljen. c) Temeljni topografski načrti naselij v M 1:1000 V letu 1976 so se izdelali načrti naselja Moravče, ki bodo služili kot osnova za izdelavo zazidalnega načrta, katastra komunalnih naprav itd. d) Obnova katastrske klasifikacije Obstoječi sistem katastrske klasifikacije je bil uveden leta 1968. Obnova katastrske klasifikacije je v pristojnosti republike. V letu 1976 so se izdelovali programi k pristopitvi klasifikacije za celotno območje Slovenije. e) Meritve za potrebe lokacijske dokumentacije Po veljavni geodetski zakonodaji smo do maja prejšnjega leta izvrševali še izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in zakoličbe(139). Zaradi ukinitve nadurnega dela smo prenehali izdelovati dokumentacijo ter pooblastili Geodetski zavod SRS. f) Vzdrževanje zemljiškega katastra Zakon o zemljiškem katastru predvideva, da se morajo naročila -prijave, ki pridejo do 30. 4. dotičnega leta, izdelati do 29. 10. istega leta. Prijave - naročila, ki pridejo po 1. 5. ostanejo zaradi preobilice dela za prihodnje leto. Današnje obdobje terja hitro izdelavo načrtov, predvsem zaradi posojil, novogradenj itd., zato tudi vsa naročila, ki pridejo po 1. 5., z veliko truda po možnosti izdelamo še isto leto. Tako je bilo do 1.5. vloženo in izgotovijeno 190 naročil, a po roku še 466 naročil. g) Splošna pisarna in katastrsko knjigovodstvo V splošni pisarni je ena referentka, ki je morala v letu 1976 opraviti naslednje: — poleg sprejemanja strank vodi seznam o prepisih in prerisih katastrskih podatkov (1.705), seznam prijav in naročilnic (1.004), vodenje seznama zemljiško-knjižnih sklepov (1.432), vodenje blagajniške knjige (1.627), odprava geodetskih načrtov (689), izpis in vročanje vabil za mejni ugotovitveni postopek, izpis odločb, vodenje ostalih seznamov itd.; — v katastrskem knjigovodstvu je bilo 4.476 sprememb v delih katastrskega operata, katere je morala referentka izpeljati z vsemi nastavitvami, dopolnitvami, vpisi itd. h) Urbanska in regionalna dokumentacija Zaradi potreb prostorskega in družbenoekonomskega planiranja ter evidence stanja v prostoru smo začeli izdelovati novo karto občine Domžale v M 1:80000, ki služi poleg zgoraj navedenega še kot učni pripomoček v šolah. 1) Modernizacija katastrskega operata Obstoječi katastrski operat smo v celoti naložili na magnetne trakove v letih 1969-70, kar pomeni izdelavo mehanografskega operata za 68.000 parcel. V letu 1976 je prehajala obdelava na nov računalnik pri Geodetskem zavodu SRS. j) Kataster komunalnih naprav Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 1969-1972 za območje nove izmere Domžal in Mengša na površini 850 ha ter se redno vzdržuje. V letu 1976 se je izdeloval kataster komunalnih naprav v k. o. Trzin ter dopolnjeval v k. o. Domžale in k. o. Mengeš. Poročilo o delu geodetske uprave v letu 11976 a) Občinski geodetski organ ima položaj samostojnega občinskega organa. Sistemiziranih je 10 delovnih mest V letu 1976 je bilo zasedenih 7 delovnih mest. - Vprašanje geodetskega kadra v upravnih službah je že več let zaskrbljujoče. Kader beži v delovne organizacije, kjer so bolje nagrajeni, delo pa običajno ni tako odgovorno. - Za razliko od drugih upravnih služb, morajo Geodetske uprave, prav tako kot geodetske delovne organizacije, razpolagati s tehnično opremljenostjo in izvajati terenska in ostala dela. Z novo geodetsko zakonodajo se je vse geodetsko delo povečalo za okoli 40 %, a v splošni pisarni za okoli 60 %. Dotok naročil je približno vedno enak, ali se povečuje, nikakor pa ne zmanjšuje. Zaradi tega seje obremenitev uslužbencev geodetske uprave povečala. - Vpeljal se je upravni postopek, sistem odločb, sklepov itd., kar prejšnja leta ni bilo. - Pisarne so zelo tesne in s povečanjem kadra bomo rabili več prostora za normalno poslovanje. - Skoraj vse Geodetske uprave občin imajo kopirni aparat za kopiranje načrtov, kar pa pri nas ni izvedljivo zaradi pomanjkanja prostora, kjer bi ga postavili. - Zaradi tega mora risarka izdelovati mapne kopije ročno (1.260 mapnih kopij), za kar je bilo uporabljenega dosti časa, katerega bi lahko uporabila za bolj nujna geodetska dela. b) Topografsko katastrski načrti za območje naselij M 1:1000 Zastareli, obstoječi katastrski grafični načrti, hitri razvoj mest in na- Poročilo o delu .kadrovske službe za leto 1976 Kadrovska služba Skupščine občine je v danem sestavu, kakor je delovala v preteklem 1976. letu, uspešno opravila večji del tekočih in drugih nalog znotraj uprave, kakor tudi za komisijo za volitve in imenovanja, dalje za organe skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in na področju vzpostavljene kadrovske evidence v povezavi z organizacijami združenega dela - poročevalskimi enotami in sekretariatom za kadrovska vprašanja pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. Tako je služba v letu 1976 za komisijo za volitve in imenovanja za 13 sej pripravila gradivo in obdelala predloge za 156 konkretnih kadrovskih rešitev. Dalje na referatu za kadre in personalne zadeve v upravi so bile v glavnem opravljene vse tekoče naloge. Z urejanjem notranjih aktov in z dodelavo sistemizacije delovnih mest ob izvajanju stabilizacijskih ukrepov, je bilo med drugim doseženo to, da smo dosegli ugodnejše stanje v tem: zmanjšalo se je število neustrezno zasedenih delovnih mest, zmanjšala seje tudi fluktuacija delavcev uprave, povečali pa smo izobraževanje ob delu in tudi število kadrovskih štipen-dij- Na področju delovnih razmerij delavcev pri zasebnikih, pri učnih razmerjih v družbenem in zasebnem sektorju in pri štipendiranju na območju občine pa so bile opravljene tudi vse tekoče in posamezne strokovne naloge in upravne zadeve ter svetovanja navedenim zavezancem in kategorijam občanov. Tako je bilo med drugim v letu 1976: - registriranih 490 pogodb o zaposlitvi delavcev pri zasebnikih; - registriranih 51 odjav oz. sporazumov o prenehanju delovnega razmerja; - usklajenih 320 pogodb o zaposlitvi s kolektivno pogodbo; - registriranih 146 učnih pogodb; 25 pogodb pa je bilo razveljavljenih, predvsem zaradi slabega učnega uspeha; - na novo izdanih 474 delovnih knjižic in opravljeno 350 naknadnih vpisov - sprememb, medtem koje v hrambi 572 delovnih knjižic. Med letom tmo prenesli na službo zaposlovanja administrativno tehnične posle za štipendiste iz sklada združenih sredstev, še naprej pa so ostali v kadrovski službi tajniški posli za organe skupne komisije štipendiranja v občini skupaj s strokovnimi in drugimi nalogami, ki jih kadrovska služba skupščine občine ima po družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju, o čemer bo sestavljeno posebno poročilo. Po opravljenem popisu kadrov, po kriterijih iz odloka republiškega iz . vršnega sveta, je bila v začetku preteklega leta vzpostavljena kadrovska e-videnca. V 149 poročevalskih enotah (to so vse delovne in druge organizacije ter enote) na območju občine je bilo v popis zajeto 894 delavcev, ki so ustrezali kriteriju popisa. Delež popisanih v odnosu na vse zaposlene v občini znaša 8,4 %, medtem ko so v večini slovenskih občin v popis zajeli od 6,4 do 10,5 % zaposlenih. Število popisanih po dejansko doseženi najvišji stopnji izobrazbe pa je bilo: - z visoko šolo — fakulteto 301 - (od tega 14 z doktoratom oz. magisterijem) - z višjo izobrazbo 247 - s 4-letno srednjo šolo 148 - ostale - poklicne in druge šole 198 S stanjem na dan 17. 12. 1975 pa je bilo v popis izven občine zajeto 161 naših občanov z višjo in 181 z visoko izobrazbo. Med letom 1976 so bili v občini na novo popisani 104 delavcijavlje-nih sprememb je bilo 156, odjav iz kadrovske evidence pa je bilo 87? V aktivni kadrovski evidencije po zadnjem štetju 1006 popisanih. Ob vsem navedenem pa ne moremo mimo ugotovitve, da služba kot celota kljub prizadevanju ni bila dovolj učinkovita navzven, t. j. na področju kadrovske politike pri spremljanju izvajanja sistemskih rešitev na območju celotne občine. Za učinkovitost operativnega in vsebinskega dela službe, kakor tudi za širši pristop k analizam o izvajanju kadrovske politike, k izdelavi programov potreb po kadrih, izobraževanja zaposlenih in štipendiranja, kakor to zahteva celoten razvoj v občini ter svetovanja na področju dela kadrovskih služb v delovnih organizacijah in po vprašanjih kadrovske politike na sploh, pa danes ne moremo več mimo spoznanja, daje tako kot povsod, tudi tu potrebna ustrezna delitev dela in to že pri sedanjem obsegu delitve dela in pristojnosti službe. Področje kadrovske politike pa je še precej v zaostanku, zato se mora hitreje razviti. To je bil tudi razlog, da je prišlo do sprememb v sistemizaciji in sicer dve delovni mesti sta bili izločeni v druge upravne organe, kamor glede na področje dela po pristojnosti spadata, na novo pa je bilo sistemizirano delovno mesto analitika in referenta za področje kadrovskih zadev na območju občine. Nov sestav bolj ustreza potrebam in zahtevam kadrovske službe skupščine občine, t. j. namenu, zaradi katerega je bila služba na nivoju občine za delo po teritorialnem principu tudi ustanovljena. (Nadaljevanje s 26. strani) POROČILO O DELU ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE misijskem ogledu je komisija v letu 1976 odobrila 18 prosilcem dolgoročno posojilo v znesku 56.200 din za dobo 10 let. V občini je 202 osebnih invalidov in 265 uživalcev družinske invalidnine. Osebnim invalidom od 20 % do 40 % je organ izplačeval invalidnino v letnem znesku 50 din, 100 % invalidi so dvigali invalidske prejemke po izplačilnih knjižicah, družinskim invalidskim upravičencem pa se je nakazovala invalidnina dvakrat na leto. Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih se invalidski prejemki od 1. 1. 1977 dalje dvigajo po invalidskih izplačilnih knjižicah. Glede na to spremembo in da so bile tudi sedanjim uživalcem invalidnin na invalidske izplačilne knjižice, knjižice izkoriščene (zamenjava; vsakih pet let) je organ v mesecu novembru in decembru 1976 izdal 467 novih knjižic in o izdanih nastavil predpisani register. Izdatki za invalidnine so v letu 1976 znašali 3.596.538 din. Svojstvo vojaškega invalida v letu 1976 je uveljavilo pet invalidov, od teh dva iz mirovne-vojne in trije iz NOV. DODATEK ZA POSTREŽBO IN TUJO POMOČ prejemajo invalidi z 80 do 100% invalidnostjo, če jim je ta pomoč potrebna. O potrebi te pomoči daje izvid na mnenje invalidska komisija za pregled vojaških invalidov. To pomoč sedaj prejema 12 invalidov. Višina pomoči znaša od 2142 do 3.978 din mesečno in se izplačuje pri osebni invalidnini. Izdatki za to obliko pomoči so v letu 1976 znašali 418.010 din. V letu 1976 je prejemalo ortopedski dodatek 43 invalidov, upravičencev do ortopedskih pripomočkov pa je 96. Ortopedski dodatek in ortopedske pripomočke organ priznava na podlagi izvida in mnenja Invalidske komisije za pregled vojaških invalidov inje v letu 1976 to pravico na novo uveljavilo le 14 invalidov. V letu 1976 je bilo izplačano za to vrsto izdatkov 448.769 din, višina ortopedskega dodatka znaša mesečno od 316 din do 1.333 din. V letu 1976 je zdravstveno varstvo koristilo 421 upravičencev, izplačilo v breme zveznih sredstev pa je znašalo 661.339 din. Na podlagi zveznih predpisov je.organ v letu 1976 izvedel prevedbo osebnih invalidnin invalidov od 20* do 40%, prevedbo vseh uživalcev družinskih invalidnin, po dopolnitvi zakona o vojaških invalidih pa priznal otrokom uživalcem družinskih invalidnin, povečanje družinskih invalidnin. V zvezi s prevedbo prejemkov je bilo v letu 1976 izdanih 97 odločb o odmeri osebnih invalidnin, 265 odločb o odmeri družinskih invalidnin in 6 odločb o povečanju družinskih invalidnin otrokom brez staršev. Glede na splošno ugotovitev, da se zdravstveno stanje borcev oz. vojaških invalidov slabša, je pri organu vložilo zahtevek za ponovno ocenitev vojaške invalidnosti 14 invalidov, devet jih je bilo poslanih na Invalidsko komisijo, to je tistih, ki imajo invalidnost priznano začasno, ambulantno zdravljenje je koristilo 306 invalidskih upravičencev, bolnišnično zdravljenje 27, topliško zdravljenje 45 in klimatsko zdravljenje 20 invalidskih upravičencev. Prav tako je v letu 1976 prejemalo invalidski dodatek 164 upravičencev, otroški dodatek prejema 5 otrok in tako znašajo izplačila za invalidski dodatek v letu 1976 3.086.334 din, za otroški dodatek pa 23.946 din. PROGRAM DELA ZA LETO 1977 Oddelek za splošne zadeve in družbene službe se bo v letu 1977 prizadeval, da se bo nadaljevalo programirano delo v srednjeročnem pro-granjja, predvsem pa bo delal na naslednjih nalogah: — sistem socialne varnosti udeležencem NOV, vojaških invalidov in drugih vojnih udeležencev bomo nadalje razvijali in izpopolnjevali v skladu z načeli nove ustave, stališči in sklepi VII. kongresa Zveze združenj borcev NOV, stališči skupščine SR Slovenije in občinske skupščine; — da se priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn uredijo in uskladijo, kot to določa družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn; — nadaljevali bomo z reševanjem stanovanjske politike glede udeležencev NOV in poiskali najboljše načine za rešitev preostalih nerešenih problemov s stanovanji ter smoterno namenili sredstva za posojila iz sredstev za graditev stanovanj udeležencem NOV; — posvetili bomo posebno skrb vzdrževanju in urejanju pokopališč in grobov borcev NOV ter spomenikov in obeležij, ki so vezana na NOB; — pospešili bomo realizacijo samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v TOZD ter tudi večjo povezavo TOZD in SIS s krajevnimi skupnostmi; — vzpodbujati bomo nadaljnje prizadevanje delovnih ljudi in občanov, da s samoprispevki prispevajo k reševanju skupnih potreb in interesov ter razvijajo nadaljnje oblike solidarnosti med krajevnimi skupnostmi ter posebej zagotovijo hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti; — delalo se bo na izdelavi in usklajevanju normativne dejavnosti in kadrovskih zadev skupnosti upravnih organov, posebno pa na uveljavljanju določil zakona o združenem delu; — z delovanjem krajevnih uradov bomo čimbolj približali delo uprave delovnim ljudem in občanom ter sodelovali pri delu samoupravnih organov in delegatskem sistemu v krajevnih skupnostih; — nadaljevati bomo z izvajanjem obstoječih obdelav na Adremi in ERC (Induplati), ter začeli z organizacijsko in programsko pripravo na načrtovanem lastnem terminalu in s prenosom organizacijskega in programskega dela na AOP; — 'poleg navedenega se bodo v oddelku izvršile, ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov, vse tekoče naloge, katerih obseg bo predvidoma za 10% večji kot v letu 1976; — z zasedbo delovnih mest v letu 1977 bomo v krajevnih uradih vrsto zadev in opravil približali občanom v njihovem kraju; — strokovne službe SIS in strokovne službe upravnih organov se bodo prizadevale, da izdelajo načrte svoje organiziranosti v novih pogojih; — v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1977 bomo nadaljevali z organizacijo zbiranja podatkov in programiranjem enotnih programov preko lastnega terminala s postopnim vključevanjem v računalniško mrežo SR Slovenije. r "—\ t#HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ČESTITAJO Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale Komunalno podjetje Domžale Priporoča svoje storitve Koloktiv ciistiM »MLINOSTROJ« tovarna strojev DOM2ALE VSrM OBČANOM čl KIMAMO □ □ induplati — Jarše ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIAIISilCNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA svoje KVALITETNF IZDELKE TOSAMA DOM2ALE VSEM POSLOVNIM PRIJATFlJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM. aSTITAMO IN 2ELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV TOZD TOVARNA BARV. LAKOV IN UMETNIH SMOL KOUCEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA Cenjenim potrošnikom priporočamo naše na|»tt\n I.*hh /a različne podnebne razmere; IDEAL extra — lak za lakiranje parketa In drugih Insnnlh predmetov:' VIKEND lak In emajl — za pleskanje oken In drugih lesenih predmetov izpostavljenih vremenskim vplivom; TESAROL enport — univerzalni sintetični eme|l /n Ins In kovino; MOBIL apeclai — kvalitetni sintetični premaz za avtomobile: HELIOPLAST EXTRA — dlsperzijska barva za ploskanje sten; MOZAIK — barva odporna na drgnjen|o In pniii|n. /n ploskanje sten* In lesenih predmetov. Z enkratnim nmi'tsom dosežemo večbarvni /Izgled; DOMOPLA8T — plastični omet. bel In obarvan, /s pleskm>|e notranjih in zunanjih aten. Priporočamo tudi naše kvalitetna Izdelka za kovlnako predelovalno Industrijo, industrijo pohištva, papirno In tekstilno Industrijo. IOVAHNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD Ce želite biti oblečeni Športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije »IJNIVERSALE« Domžale Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih Galanterija Usn|nrnii Inštitut za iihm|;hrIvo Muloprodajn Proi/vu'lni program Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki Iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga Usnjarska pomožna sredstva In sredstva za nego čevljev EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s posliiviiliiuumi kmetijskega reproma-IituI.i v I iiiiu/alah. Moravčah. Lukovici m lll.ii|tivit;i '.i' priporočn In čestita Papirnica Ko ičevo POŠTA DOM7AII I / d i; I ti j e m o : rii/novrstni) papirje, navadne in specialni; lepenke vee visi sestavljenih k.lilllllDV, zlasti s premazom oplemenitene kartone za ijiiilir.no embalažo 71 BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN URBANIZEM. STAVBNA ZEMLJIŠČA. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN FN(.INFFRING PRIPOROČA SVOJE STORITVE i/VO/NO UVOZNO PODJETJI SEMESADIKE MENGEŠ i delovni SomanmiHi in Dievt-smtai Mt:ni|(!A DrovoaiHt'M v Hadvnnjii pn Martinim in i »1'lVI'Mlll >» V 1 1*11*1 l>rl Murski Soboti nudi gn/dno aemt>, smiliti! /o pogozdovanja In okrunim nusti de ter .storže /ti oknis In so priporoči Tovarna filca MENGEŠ lzdnlu|emo In prodajamo tehnične In Iglasto fllcn. Inr sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE C-.ISTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ČESTITAJO GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane — AVTOMATSKO KEGLJIŠČE — IZBORNA KUHINJA — SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO MELODIJA MENGEŠ čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene Instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje Izdelke JJk napredak |fK domialo it Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega potresnega blaga v svojih prodajalnah širom občine SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE česMtarnoi In priporočamo kvalitetna ledilna olja KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge Izdelava In montaža opreme za čistil ne naprave komunalnih In Industrijskih odpadnih voda, Izgradnja regionalnih vodovodov In črpališč. preskrba s pitno vodo In odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo TOVARNA POZAMENTERIJE Pridružujemo se čestitkam m priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno In najlon elastiko, elastične In neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode AVTOSERVIS Domžale čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake In avtobuse GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo za praznik EKSPLOATACIJA, PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge In čestita za praznik ZAVAROVALNICA »TRIGLAV« Poslovna enota Mengeš Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluge