Velenjska vlada o problematiki in razvojnih hotenjih rudnika Mozirja Mnogo novih programov Ponedeljkovo sejo so namenili člani velenjske vlade seznanitvi problemov in razvojnih hotenj Rudnika lignita Velenje. Obiskali so jih in si tudi ogledali nekaj jamskih delovišč. Predsednik poslovnega od bora Franc Avberšek je uvodoma poudaril, da še vedno opredeljujejo kot enega osnovnih ciljew kontinuiteto proizvodnje v višini 4,7 milijona ton prermoga letno. Tolikšen izkop Ibi bil najrenta-bilnejši. Temu cilju pa se je bilo treba letos odreči, saj so s slovenskim elektroenergetskim ministrom dorekli proizvodnjo 4 milijone ton. Tudi tolikšna proizvodnja pa naj bi zagotavljala solidno poslovanje, seveda pa je tu nekaj če-jev ... Pokriti je treba izgubo preteklih dveh let v višini 860 milijonov dinarjev, doseči lastno ceno premoga na GJ v sredine leta pa naj bi odpravnine, s katerimi večina sama zagotavlja sebi lastno eksistenco, razdelili še stotim. To pa ni edina skrb vodstva rudnika. Veliko razmišljajo tudi o novih razvojnih programih, s pomočjo katerih bi zagotavljali delo tolikšnemu številu delavcev, kot jih imajo zdaj. S tem ko je Franc Avberšek dobesedno iz »rokava stresel« cel kup programov, ki so na vidiku, je ovrgel marsikdaj — zakoreninjeno prepričanje, da ta kolektiv nič ne prispeva k nadomestitvi programov v dolini. Teh prizadevanj so bili Čeprav naj bi velenjski rudnik ob sedanji proizvodnji živel še 70 let, se vključujejo v oblikovanje in start mnogih novih firm. Obljubili so, da bodo delničarji vsaj v petih (v tem letu), že sedaj pa je jasmo, da jih bo mnogo več. Precejšnje; ambicije imajo na področju mizarske dejavnosti, izkoriščanju pe.\skokopa. proizvodnji betonske galanterije, zaščitnih sredstev, e>kološko čistih igrač. So pred ustanovitvijo firme za gospodarjen je s stanovanji, imajo večinski delež v Družbenem standartu (ta iima velike ambicije na področju razvoja turizma ob velenjskem jjezeru, med drugim naj bi gradili garni hotel) ... višini 5,5 DEM in 1,5 DEM subvencij. Tu pa se zatika, saj je vlada zaenkrat pristala le na polovico marke subvencij. Mnogo manj kot so upali bodo dobili tudi za subvencioniranje prekvalifikacij, vprašljiva pa so tudi sredstva za dokončanje začetih naložb. Kljub vsemu naštetemu pa je videti, da vodstvo velenjskega rudnika stanje dobro obvladuje in tudi optimistični so. Ocenjujejo, da imajo letos realne možnosti, da sklenejo poslovno leto s tako željeno »O«, torej brez rdečih številk. Manjša proizvodnja pa seveda narekuje manjše število zaposlenih. Tega problema so se lotili z vso skrbjo za sočloveka, z veliko mero humanosti, z odpavninami. Doslej so stalež zmanjšali na ta način za 370 delavcev, do predstavniki velenjske vlade vsekakor veseli, vendar pa so poudarili, da bi bilo treba v ceni premoga zagotoviti sredstva za ekološko sanacijo in razvoj doline. Še vedno namreč nosi ta največji del po-' sledic, ki jih ima proizvodnja energije na okolje. Veliko pozornosti so namenili še uresničitvi ekološke sanacije, ki je po mnenju vseh nujna. Če nalog na tem področju ne bomo uresničili, bomo morali odločitve skupno sprejemati. Nadaljnje znižanje proizvodnje bi namreč ogrozilo obstoj velenjskega rudnika. Za konec so govorili tudi o nekaterih operativnih nalogah, ki jih bodo morali razrešiti v obdobju lastninjenja. Občinska zgradba je namreč še vedno v lasti rudnika. Mira Zakošek ZAKON O DOHODNINI ŠE MARSIKOMU NEJASEN Shranjujte vse račune, če že ne veste kateri so pravi STRAN 4 VIDEO SONČEK Tre mladosti 6, Velenje refefon: 063/852-888 velenje, 28. februarja 1991 številka 8, cena 15 dinarjev BO POTREBNA SMRT, DA SE BO KDO ZGANIL? — Razmere v stanovanjski hiši na Primorski 6 v Šoštanju so grozljive. STRAN 8 OD VAN GOG-HA DO ANE FRANK — petek, 1. marca, ob 19.00, Dom kulture Velenje. STRAN 14 Mozirje Obvoznica do junija Ob vseh črnih napovedih in pozabljenih obljubah glede sanacije cest in drugih objektov v Zgornji Savinjski dolini, je zelo razveseljiva vest, da je pogodba za nadaljevanje in dokončanje gradnje obvoznice v Mozirju podpisana. Dela bodo nadaljevali takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, zgrajena pa naj bi bila najkasneje junija (letos). Prav tako bodo kmalu pričeli z gradnjo novega mostu pri Igli. (JP) Odlagališče v Gorenju Smeti ali voda? Skupina 96 krajanov Gneča je podpisala oster protest in zahtevo skupščini občine Mozirje, ki se nanaša na predvideno gradnjo odlagališča smeti in odpadkov v opuščenem kamnolomu v vasi Gorenje. Prebivalci Gneča, pridružuje se jim tudi del prebivalcev Gorenja, takšne gradnje ne nameravajo dovoliti, od skupščine občine Mozirje pa zahtevajo, da jih podpre in gradnjo z vsemi možnimi sredstvi prepreči. Zahtevajo tudi, da bivši upravljalec kamnolom zavaruje in sanira tako, kot zahtevajo predpisi. Od SO Velenje pričakujejo, da bo takšna stališča upoštevala,, sicer pa nekateri namigujejo na vodovod v Ljubiji. Cip) innmo - , T«l»fontkl nakup v Mamil 853-500 S plinom nad onesnaženo ozračje Zelena pobuda stranke demokratične prenove, Zeleni Celja in celjsko društvo za varstvo okolja so ob kritičnih dneh za celjsko ozračje, ko je izvršni svet moral sprejeti že tudi ukrepe druge stopnje, naslovili posebno javno upo- zorilo na celjski in republiški izvršni svet ter na celjske poslance. Zaradi kritične onesnaženosti ozračja, ki že resno ogroža ljudi, kritične onesnaženosti gozdov, kritične dedne zasnove rastlin, pa že tudi človeka, pa seveda zaradi v ■ s s v wfi» ZA«AW rWVWJKANJ* OEMWA VA* ZAt^T nJuiAno to MŠ.rev! resnih bolezenskih znakov terjajo hitro in resno ukrepanje. Predvsem vidijo rešitev v ureditvi plina v Celju, pri tem pa mora dobiti Celje prednost v republiki. Pa ne le to, treba je tudi najti možnost pocenitve tega goriva in možnost kreditiranja napeljave in priključkov. Olajšav bi morali bili deležni tudi tisti, ki bi na svojih objektih urejali dodatne izolacije. O celjskem ozračju in o okolju nasploh so v Celju v petek tudi govorili predstavniki SDP Slovenije in Zelenih Slovenije. Govorili so tudi' o perečem slovenskem problemu: krški nuklearki. Se ena razprava, ki je povezana z našo nuklearko, je bila pred dnevi na Celjskem. O tem so spregovorili v Rogaški Slatini, kjer jih je še posebno zbodlo, da je ena izmed možnih lokacij odlagališča nuklearnih odpadkov tudi v njihovi bližini. Kaj za ta turistično zdraviliški kraj to pomeni, ni treba posebej pou-> dar jati ! I 00 V torek, 5. marca ob 17. uri vas vabimo na otvoritev nove prodajalne na Cankarjevi 1 v Velenju, NOVE PRODAJALNE M CLUBA z največjo izbiro ženskih in moških italijanskih čevljev (okrog 80 modelov), italijanskih ženskih torbic (okrog 70 unikatnih modelov), moških in ženskih nogavic in še in še ... O* na Cankarjevi 1 ! Gorenje se je tudi letos uspešno predstavilo na Kölnskem sejmu proizvajalcev bele tehnike. Na sejmu je bil tudi predsednik naše vlade Lojze Peterle, ki je pohvalil prizadevanja Gorenja in njegovo predstavitev na tem svetovnem zboru proizvajalcev vsega, kar dviguje kulturo bivanja modernega človeka. Izdelke Gorenja poznajo v 92 državah sveta. Posamezna podjetja koncema Gorenje prodajo na tuje od 70 do 80 odstotkov vse proizvodnje. Z nekaterimi programi posega Gorenje na zahodnih trgih v najvišji cenovni razred. Tako je recimo s pečicami. Na sliki si Lojze Peterle ogleduje dvojno vgradno pečico, namenjeno predvsem angleškemu trgu. Več na 4. strani. Gorenje se je predstavilo na Domotehnici 91 Novice s ■NMM Ustavna skupščina območne organizacije ZSSS Velenje (mkp) Danes, v četrtek, 28. februarja, je ob 12. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje sklicana ustanovna skupščina območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje. Na ustanovni skupščini bodo izvedli tudi volitve predsednika območnega sveta in člane nadzornega odbora. Za predsednico območnega sveta za naslednja štiri leta kandidira Mira Videčnik. V nadaljevanju skupščine pa pripravljajo predavanje o vlogi sindikatov pri ugotavljanju prenehanja potreb po delavcih in odločanju o njihovih pravicah. Poleg supra še navaden »zeleni« bencin Kaže da pri Petrolu kar dobro sledijo temu, da je na naših cestah vse več avtomobilov, ki uporabljajo neosvinčen bencin. Pred leti so prve bencinske črpalke s takim čistim gorivom postavili bolj zaradi tujcev, ki so prihajali k nam že z vozili, ki jih je poganjal ta čistejši bencin, zdaj je vse več takih vozil tudi v rokah domačih voznikov. Zato se tudi vse bolj širi mreža črpalk s takim bencinom. Na območju 11 občin, ki jih z gorivom oskrbuje celjska enota Petrola, imajo neosvinčen bencin ravno tako na enajstih črpalkah. V prihodnje pa bodo uredili takih mest še več. Črpalke z neosvinčenim bencinom so zdaj urejene ob glavnih prometnicah in v vseh večjih krajih. Obetajo tudi, da bòdo kmalu poleg neosvinčenega supra prodajali tudi navaden neosvinčen bencin. (k) Žalski liberalni-demokrati so dali nov zanimiv predlog: z odlokom naj bi v tej občini prepovedali nabiranje nekaterih vrst polžev. Za tako prepoved so se v zadnjih letih ponekod že zavzeli, saj se bojijo pretiranega nabiranja polžev. Ti imajo namreč dokaj dobro ceno, zato jih nekateri množično nabirajo — nato pa jih izvažamo. Izvažamo pa jih ravno v tiste države, kjer so tako nabiranje polžev že prepovedali. Prepovedali seveda ne bi nabiranje vseh vrst polžev, ampak skupino polžev s hišicami: vinogradniške, vrtne, drevesne in še nekatere druge vrste. To so polži, ki v kmetijstvu ne povzročajo veliko škode, zato jih kmetijci tudi množično ne uničujejo. So pa ti polži pomembni za ohranjanje biološkega ravnotežja in so pomemben del prehranjevalne verige v naravi. Ker se zavedajo odpora nekaterih, imajo žalski liberalni-demokrati še rezervni predlog, če ne bi uspeli s pobudo, da bi z odlokom prepovedali stalno nabiranje teh polžev. Lahko bi namreč sprejeli tudi odlok, ki bi dovoljeval tako nabiranje vsako drugo leto. Vsekakor pa naj bi odlok sprejeli še pred letošnjo nabiralno sezono in četudi bi nabiranje prepovedoval vsako drugo leto, naj bi ga prvič že letos. Ker pa je to vendarle pomemben izvozni »artikel«, se zavzemajo za urejeno gojenje teh polžev, ki bi lahko na nekaterih manjših kmetijah pomenilo dober vir zaslužka. (k) ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. 2. do 24. 2. 1991 so bile na posameznih merilnih postajah v občini izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maximalne 1/2 urne koncentracije SOj v zraku: AMP 18. 2. 19. 2. 20. 2. 21. 2. 22. 2. 23. 2. 24. 2. Šoštanj 1 2 0,04 0,13 0,06 0,15 0,08 0,16 0,05 0,12 0,08 0,35 0,08 0,36 0,11 1,33 Topol. 1 2 0,09 0,24 0,20 1.76 0,15 0,80 0,07 0,18 0,09 0,30 0,16 1,16 0,15 1,84 V. vrh 1 2 0,06 0,47 0,08 0,38 0,15 0,58 0,09 0,33 0,19 0,53 0,10 0,42 0,20 1,15 Zavod. 1 2 0,10 1,36 0,31 1,88 0,26 0,96 0,27 0,90 0,15 0,41 0,22 1,19 0,19 0,79 Velenje 1 2 0,02 0,06 0,05 0,27 0,06 0,11 0,05 0,08 0,06 0,09 0,08 0,45 0,04 0,11 G. gora 1 2 0,03 0,12 0,13 0,74 0,04 0,12 0,07 0,36 0,08 0,45 0,07 0,22 0,03 0,12 1.) Povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (mg/m1) 2.) maximalna 1/2-urna koncentracija SOj v zraku v dnevu (mg/m') Polurna koncentracija SO; 0,75 mg SOj/m' zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: 18. 2. Zavodnje 14.00- 15.00 19. 2. Zavodnje 6.30- 7.30 12.00- 13.00 Topolšica 11.30- 12.30 20. 2. Zavodnje 6.30- 7.00 1 1.00 1 1.30 Topolšica 12.00 12.30 21. 2. Zavodnje 1.30- 2.00 23. 2. Topolšica 12.00 13.00 24. 2. Veliki vrh 9.00- 8.30 1 1.00- 12.00 Topolšica 12.00 - 13.30 Zavodnje 13.00- 13.30 Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo «se uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko Številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od S. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko Številko 856-273. ... Emona ekspres 'KmŠIlIM HttÈéMMIÈi ÈMImili m mt H:®/-.-"-""-v:* Turizem Zdaj se je že v tretje primerilo, da fotoreporterji niso smeli poslikati naše vladne delegacije, ko se je vračala iz tujine, ampak so jih brniški varnostniki na zahtevo ministrstva za notranje zadeve nič kaj prijazno odslovili. Reporterji zdaj grozijo, da bodo v prihodnje štrajkali, potem pa naj se naša vlada kar lepo sama slika. Vsi pa pozabljajo, da je izvirni grešnik za te hude ukrepe pravzaprav zunanji minister Dimitrij Rupel. Ko se je namreč pred meseci vračal iz Pariza, ga je nesramna TV kamera ujela s plastično vrečko v roki, kar naj bi pomenilo, da je gospod minister pravzaprav zasebno nakupoval, namesto da bi za novo državo prifehtal kaj suverenosti podobnega. Ne vem, ali se zdaj naši vladni možje iz vsake turneje vračajo v domovino z vrečkami v rokah, vem da za deželo bolj malo prinesejo. So pa kljub temu polni optimizma, saj nas vedno znova prepričujejo, da ima tujina za naše želje ogromno razumevanja. To običajno povedo na tiskovnih konferencah takoj po povratku, potem pa čez nekaj dni spet beremo tuja sporočila, da imajo tujci sicer razumevanje za nas, a v okviru enotne Jugoslavije. In bodo dali tudi kaj devizam podobnega, ampak v okviru Jugoslavije. Bodo tudi vlagali, ampak spet v okviru Jugoslavije. Tudi na obisk bodo prišli, ko jih bodo povabili iz Beograda, se pravi iz Jugoslavije. Zato ni čudno, da po deželi kroži anekdota, ki vse to lepo ponazoruje! Gospod minister Rupel je obiskal Avstralijo in se srečal z njenimi najvišjimi federalnimi predstavniki. Povedal jim je, da si želimo samostojnosti, suverenosti in lastne države. Gostitelji so mu vljudno kimali, ga še bolj vljudno poslušali, potem pa je vodja avstralske delegacije povprašal: »Pa se Gorba-čov s tem strinja?« Ko naša delegacija tu ni nič opravila, se je odpravila v notranjost dežele med do- morodce. Spet jim je pojasnila, kaj vse da si želimo in domorodci so vljudno kimali in vljudno poslušali. Potem pa je vodja domorodcev gospodu Ruplu rekel: »Mi bi vas takoj priznali, samo gospod Jovič je bil že pred vami tu ___« Tako vidite, je svet ves poln razumevanja za našo deželo in ni čudno, da je vlada pohitela in dala natisniti nekaj stotisoč slovenskih potnih listov, ki zdaj čakajo na mednarodno priznanje. Nič nimam proti temu, da nas priznajo, ne razumem pa, kako to, da po tolikšnih obiskih ni še nobenega konkretnega rezultata. Res je, da se na diplomacijo prav nič ne razumem, a če bi sodil po televizijskih posnetkih, potem vsi < naši gostitelji na tujem preprosto ne razumejo, kaj hočemo. Pa čeprav imajo naše delegacije s sabo kup prevajalcev. Torej so krivi prevajalci. Kdo ve, kaj pravijo tujim državnikom in kako prevajajo misli naših delegacij. Včasih človek celo posumi, da ne vedo prav, kje je Slovenija. V preteklosti si tujcu kjerkoli na svetu rekel samo »Tito« in jim je bilo jasno, za kaj gre. Zdaj nič ne pomaga, če rečeš v paketu Peterle, Rupel, Mencinger, Kranjc, Šešerko, Capuder itn., ker tam teh imen niti izgovoriti ne znajo, kaj šele, da bi si jih zapomnili. Kar seveda ne pomeni, da si jih še ne bodo. Če bodo slednji dovolj dolgo na oblasti. Naši diplomati pa modro molčijo tudi o tem, na kakšni državniški oziroma diplomatski ravni jih sprejemajo v tujini. Ker še nisem slišal, da bi jih sprejeli s slovensko himno in slovensko zastavo, dvomim, da jim sploh kaj zaigrajo oziroma izobesijo. Pametno ravnanje, da ne bi po pomoti prišlo do kakšnega diplomatskega incidenta. Tako kot takrat, ko so hrvaškemu predsedniku Tudžma-nu na obisku v Nemčiji pred nosom mahali z jugoslovansko zastavo in mu zaigrali rusko himno. . -g— Celjsko območje Vse ceste kmalu ena »Huda luknja« Na našem območju še redkokdaj tako dobro sodelujemo kot kadar gre za potrebo po napadu nekoga tretjega. To se je dobro pokazalo spet te dni, ko so v Celju predstavniki vseh občin »našega« območja strnili jezo in napad na republiko in nekatere republiške organe zaradi kraje bencinskega dinarja ter zaradi neupoštevanja cest tostran Trojan. Župane in druge teh občin ni motila le nezakonitost, ko želijo strogo namenski bencinski dinar odriniti za druge namene, ampak tudi to, kako je republiška uprava za ceste želela razdeliti še tisti denar, ki je v cestne namene še ostal. V tem programu naj namreč ne bi bilo del na cestah na Celjskem. Pa ne le to — zapostavljeno je vso območje Koroške in Štajerske, skratka vso območje, ki leži na tej strani trojanskega klanca. Kritikam se je seveda pridružilo tudi celjsko Cestno podjetje, ki je življenjsko zainteresirano za cestna dela. Pa tudi zato, ker imajo še velik neporavnan račun; pridno so namreč delali in urejali po poplavi porušene in poškodovane ceste, denarja za ta dela pa jim nihče ne nakaže. Seveda so na pogovoru v Celju poudarili tudi prav ta problem obnove cest v Zgornji Savinjski dolini in ostalih občinah, ki jih je prizadejala novemberska poplava. Tudi za te ceste ni v slovenskem proračunu predvidenega nič denarja. Zaradi takega odnosa do cest na tem koncu bo- do le-te kmalu v še bolj kritičnem stanju in se bodo iz cest dobesedno spremenile v luknje. Velenjski župan Pane Semečnik je ob tem opozoril tudi na odseke, ki niso ravno samo v celjski regiji, ampak jo povezujejo z drugimi. Ve-lenjčani se seveda zelo zavzemajo za ureditev kritične Hude Lunje, ki jih povezuje s Koroško. Terjal je, da ureditev tega vsekakor pride v program letošnjih del. Na probleme v svojih občinah pa so opozarjali tudi drugi: Celjani na' svoje mestne ceste, skupaj z Laščani še na problem stalno poplavljenega podvoza Tremarje, Šentjurčani in Šmarjani na svojo osrednjo kozjansko cesto, vsi skupaj pa seveda na problem gradnje novega odseka avtoceste od Arje vasi proti Vranskemu. Na ostre proteste pa se je že odzvala republiška uprava za ceste: da ni prav, da leti kritika na račun odvzetega bencinskega dinarja tudi nanje, saj si sami močno prizadevajo, da bi ta denar res lahko uporabili za ceste. Glede očitkov o nepravilno sestavljenem programu del za letos, kjer naj bi odpadla vsa dela na celjskem območju, pa pravijo, da ta dela še niso opredeljena v podrobnosti. Zato tudi zavračajo očitke o zapostavljanju celjske regije. Da bi le res bilo tako! (k) Savinjsko - šaleška naveza Naša nova povezovanja Deli in vladaj! so bojda rekli nekoč, pri nas pa nekateri zdaj očitajo, da želijo nekateri vladati z vse večjo centralizacijo. Pa seveda ne mislimo zadnjih Markoviče-vih predkončnih poskusov, da bi z novimi zveznimi, čeprav brezveznimi zakoni le še utrdili našo zvezno, pa za mnoge tudi vse bolj brezve-zno oblast. Mislimo na našo republiško centralizacijo, ki po mnenju mnogih dela isto kot prej zvezna, samo da v malo ožjem obsegu. Toda prav zaradi takih namera vani h republiških centralizacijskih poskusov so se po naši deželi sprožili samoobrambni mehanizmi raznih vrst. Po raznih delih dežele se porajajo nove zveze, ki naj bi se uspodobile za učinkovitejše proticentralisti-čno delovanje. Kot obramba na cestnem področju je še kako prav prišla spet celjska regija, ki sicer vse bolj umira. Savinjsko-šaleški šivi so namreč ob drugih problemih pričeli kar precej pokati. In tudi sedanja usklajenost ob cestnih težavah, ne pomeni, da se bo ta povezava okrepila. Kajti že po sedanjem pogovoru. ko je celjski župan rekel, da bi se naslednjič dobili oh podobnem širšem problemu — o celjski bolnišnici, je velenjski župan takoj pripomnil, da imajo tu oni malo različna stališča. Kaka — tega nismo slišali, lahko pa si mislimo. To se da slutiti tudi iz tega, da se Velenjčani ne zavzemajo le za ceste na celjskem območju, ampak jih močno zanimajo tudi tiste proti Koroški. Seveda — saj zamisli o novi regiji, ki bi .ve po predvidevanjih o tem. kdo naj bi v njej bil, lahko imenovala že kar savinjsko-šale-ško-koroška, ni več nikakršna skrivnost. Pravijo, da so pri tem interesi, potrebe, želje in kaj jaz vem, kaj še. Različnih želja po povezovanju na našem širšem območju pa je še več. Sindikalisti mislijo celo kar na povezovanje na daljavo. Saj bojda povezava šentjurskih in velenjskih sindikatov ni le neka utvara. Tudi tu govorijo o interesih. Na konjiškem koncu nekateri spet govorijo o delitvi občine — seveda, Zrečani bi radi spet na svoje, čeprav ne govorijo o tem, da bi se povezovali s kom drugim. Kot tudi ne občani Rogaške Slatine, ki bi seveda tudi spet radi postali občina: Celo v skrajnem koncu Zgornje Savinjske doline nekateri opozarjajo, da morda ne bi bilo odveč, če se povežejo z zahodom. Seveda ne z Avstrijci, čeprav si neskončno želijo, da bi lahko tja vendarle bolj uradno hodili prek Pavličevega sedla. Povezali bi se z občinami Ijubljansko-kranjskega območja, če jih na tem koncu želijo nekateri tudi s cestami preščipniti. Nekatere nove zveze torej nastajajo zaradi potrebe, nekatere pa zaradi jeze. Žalostno je, da so včasih slednje močnejše, čeprav r normalnih razmerah sploh ne bi bile potrebne. Ampak kaj hočemo. ko pa je pri nas kljub normalizaciji razmer še vedno precej nenormalnega. Čeprav hi tudi tu kdo porekal: kakor za koga. (frk) 28. februarja 1991 AKTUALNO nad čas stran 3 Skupščina občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB Velenje Ne skrivajo razočaranja Pretekli teden so se zbrali na redni letni skupščini člani občinskega odbora zveze združenj borcev NOB Velenje. Ocenili so opravljeno delo, ki je temeljilo zlasti na skrbi za svoje članstvo, govorili o aktualnih družbenih dogajanjih ter izvolili novo vodstvo. Dolžnosti so razrešili dosedanjega predsednika Nestla Žganka (predsednik je bil 13 let, zdaj pa je prosil za razrešnico zaradi zdravstvenih razlogov in starosti), za novega predsednika pa so imenovali dosedanjega podpredsednika Iva Jamni-karja. V razpravi o aktualnih družbenih dogajanjih borci niso skrivali svojega razočaranja še zlasti pa novih pogledov na NOB. »Povsod prihajajo na prizorišče sile, ki skušajo razvrednotiti pridobitve in izročila NOB ter rehabilitirati kvizlinške, kola-boracionistične in druge v vojni poražene sile. Za nas nekdanje borce so izredno boleči pojavi sovraštva do NOB, ki jih širijo tisti, ki označujejo ta boj za državljansko vojno, nas vse, ki smo sodelovali v boju proti fašizmu v partizanski vojski in na strani OF. pa razglašajo za orodje boljševizma. Na ta način poskušajo s ponarejanjem zgodovinskih dejstev opravičevati in rehabilitirati tiste, ki so se okupatorju udinjali in bili pripadniki njegovih vojaških ali policijskih formacij, češ da so to storili iz ljubezni do domovine, katero so morali reševati pred komunistično nevarnostjo. Skratka — celotni narodno osvobodilni boj hočejo okvalificirati kot krinko, pod katero je Komunistična partija vodila svoj revolucionarni boj za oblast.« K temu so dodali, da borci in aktivisti podpirajo predlog narodne pomiritve oziroma sprave, zavračajo pa vsakršno spravo med bojem proti okupatorju in sodelovanjem z njim ter rehabilitacijo tega sodelovanja oziroma narodne izdaje. Borci so prizadeti tudi ob poskusih odstranjevanja spomenikov, spominskih obeležij, opuščanju občinskih praznikov, ki spominjajo na dogodke iz NOB, spreminjanju učnih in vzgojnih programov, iz katerih se odstranjuje literatura o NOB, spreminjanju imen ulic... Zaradi vse pogostejših napadov na borce oziroma NOB bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo evidentirala, analizirala in odgovarjala nanje. K sodelovanju bodo pritegnili zgodovinarje in novinarje, ki bodo skrbeli za strokovnost. Takšna komisija naj bi delovala na območju celjske regije. Da so sedanje družbene razmere silno nenaklonjene narodno osvobodilnemu boju in borcem, dokazuje, po mnenju borcev, nova slovenska ustava, v katere osnutku NOB ni omenjena, prav tako pa ni nič zapisanega o pravicah borcev in vojaških vojnih invalidov. Upajo pa, da so njihove pripombe strnjene v preambuli dobile dovolj široko podporo, prav tako pa tudi vprašanja pravic in socialno zdravstvenega varstva . . . Precej skrbi so namenili borci na svoji skupščini vsakodnevnim tegobam, pri čemer so postavili v ospredje zdravstvena vprašanja. To je seveda razumljivo, saj je njihova povprečna starost preko 70 let. Zanje je sicer v velenjskem dispanzerju za borce dobro poskrbljeno, močno pa čutijo pomanjkanje sredstev za zdraviliško zdravstvo, ki je vse bolj omejeno. Manj denarja pa je tudi za vzdrževanje spominskih obeležij. V razpravi so namenili veliko pozornosti letošnji 50-Ie-tnici napada na Jugoslavijo in ustanovitvi OF slovenskega narod». Obeležitev tega mora biti dostojna, so poudarili in pridali, da se bodo osrednje proslave množično udeležili. Rudniški sindikat ogorčen zaradi igric s članarino Izvršilni odbor sindikata Rudnika lignita Velenje je ogorčen, o tem pod naslovom Igrice s članarino, piše tudi v eni cod številk njihovih informacij, nad tem, kako so na prefinjen način v Svobodnih sindikatih Slovenije povišali simdikalno članarino. Navidezno nedolžna sprememba pnavilnika o tem, da članarina v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije znaša najmanj 0,6 odstotka od obračunan ega mesečnega bruto osebnega dohodka oziroma vseh prejemkov, od katerih se plačuje davek na osebni dohodek, so razumel i prav. Pomeni namreč blizu 56 odstotkov višjo sindikalno članarino! Zato je rudniški sindikat tako spremembo pravilnika najostreje obsodil in odločil, da bodo člani Svobodnih sidnikatov na Rudniku lignita Velenje tudi vnaprej plačevali članarino tako, kot so jo doslej. V višini 0,7 odstotka sicer, a od zneska, ki je bil še pri prejšnjem izplačilu osebnih dohodkov označen kot netto. »V razmerah sedaj še naraščajoče inflacije je veliko bolj pametno,« pišejo v Igricah s članarino, »da za nekaj deset prihranjenih dinarjev na račun manjše sindikalne članarine kupimo kakšen kilogram sadja več za naše otroke.« Kaj pravijo sindikalni predstavniki v drugih podjetjih na tak sklep in tak obračun članarine Svobodnih sindikatov? Ne hudujejo se dosti! Če so spremembo člani sindikata sploh opazili, je pa že drugo vprašanje. (mkp) Zasedanje zborov SO Mozirje Nezaupnice ni bilo, cest pa ne bo? Skupno zassedanje, sicer prvo letošnje in osmo doslej, zborov skupščine obbčine Mozirje prejšnjo sredo je bilo dokaj pestro in razburljivo, vcendar ne tako vroče, kot so nekateri pričakovali. Že sam dnevni red je obetal zanimivo zasedanje, razvnela pa so ga pravzaprav diva dodatna predloga za dnevni red. Najprej je Franjo Štajner zahteval, da se poslanci ostro odločijo proti odtujevanju bencinskega dinarja, katerega velik del naj ne bi bil namenjen za ceste. Točko so uvrstili na dnevni red in o tem pozneje. Drugi prelog je podal predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Alfred Božič in sicer glasovanje o zaupnici njemu osebno, oziroma vsemu izvršnemu svetu. Le na kratko o vzrokih. Zaradi napadov, obtožb in podtikanj po različnih časopisih, na drugačne načine in tudi iz vrst liberalne stranke je Alfred Božič že na zadnji seji izvršnega sveta napovedal, da bo na skupščini predlagal glasovanje o (ne)zaupnici njemu osebno, člani pa so zahtevali, da predlaga glasovanje moratorija, vmešavanje v kadrovske zadeve v Elkroju, delitev sredstev za sanacijo poplav in trditev, da ne vodi več politike, karkšno je sprejela občinska skupščina. Poslanci so predlog gladko zavrnili. Najprej je to zavrnilo predsedstvo skupščine na svoji seji, proti se je opredelil Demos, liberalci so v njegovih vrstah, tudi ostale stranke so se s tem strinjale, jpoleg tega pa na skupščino ni prišel nikakršen uradni zahtevek. Takšno Stališče so potrdlili vsi tudi na zasedanju, tudi nekateri poslanci in proti gliasovanju se je odločila velika viečina (2 proti, 2 vzdržana). Mlorda navidez presenetljiva, vsekakor pa razumljiva enotnost, saj skupščina vseskozi podpira delo izvršnega sveta, ob tem pa bi bil kakršenkoli »državni udar« v tem času in v teh razmerah več kot nesmiseln. Druga dodatna točka je bila prav tako in še bolj razburljiva. Gre namreč za predlog vlade, da 2,3 milijarde ben- Rekli so: TONI BREZNIK iz Luč: »Po vsem kar se dogaja v zvezi z gradnjo ceste Ljubno—Luče, ki seveda ni več cesta, smo v Lučah jezni, razočarani, če kar panični. Prav so imeli pesimisti, ki so že na začetku trdili, da iz vsega skupaj ne bo nič. Upam, da so vseeno bili preveliki pesimisti. V Lučah se sprašujemo, če bo potrebna gladovna stavka, v šali seveda, dokaj resna pa so razmišljanja, da bi cesto enostavno blokirali. Tako resnično ne gre več. Naj pridejo gospodje, naj se vidijo in poslušajo svoja zagotovila in svoje obljube, ki jih požirajo kot za stavo.« cinskega dinarja izloči za druge namene, ne pa za ceste. V tako zmanjšanem proračunu naj ne bi bilo prostora za denimo Trojane, kar celo Štajersko pravzaprav in seveda tudi ne za povsem uničeno cesto Ljubno—Luče. Vsekakor je to nedopustno ravnanje vlade, zloraba vseh pooblastil, kršenje vseh sklepov in dogovorov. Zato so poslanci dali vsa pooblastila republiškima poslancema, da na vse načine skušata to preprečiti, spraševali so se, kje so predvolilne in popoplavne obljube republiških gospodov, ki se jih je kar trlo po dolini (njihove obljube in za- LEOPOLD SUPIN iz Luč: »Ostanke ceste sedaj samo plužijo, seveda nastajajo kupi ledu, s tem luknje in jame; se teh ne da malo zravnati ali zasuti; se ne da vsaj zavarovati najbolj nevarnih mest na cesti, ki kar vabijo nesrečo, čeprav jo ponuja vseh deset kilometrov. Le upanje ostane, da je ne bo.« JOŽE POZNIC z Rečice: »Ali nam res pošiljajo nalašč tako futuristične projekte (obvoznica Ljubno), za katero vedo, da jih ne bodo zmožni financirati. »Deset« projektov že imamo za Ljubno— Luče, zdaj naj bi projektanti služili še enkrat.« gotovila imajo dokumentirane); posebej so poudarili, da to ni miloščina za Zgornjesa-vinčane, zahtevajo le spoštovanje zakonov, ne pa norčevanje vlade iz vse Slovenije in tudi poplavljencev. Zato so takoj v četrtek na vse republiške ustrezne resorne organe poslali oster protest in zahtevo, da se vsi odseki in objekti vnesejo v plan izgradnje in obnove za leto 1991 in da se spoštuje za letos načrtovan obseg del. Seveda to velja tudi širše — skratka, bencinski dinar naj gre za ceste. Enak protest z vso podporo so poslali tudi republiškima poslancema. O ostalih točkah na drugem mestu. jp FRANC MIKLAVC iz Bočne: »Smo občinski parlament, ali debatni klub? Razpravljali in odločali naj bi o vsem, ko pa pridemo do najpomembnejših zadev, davkov, inšpekcijskih služb, zdravstva, šolstva, proračuna ..., je vse odvisno od stare, nove in bodoče zakonodaje, vse je v rokah republike, mi ne odločamo o ničemer. Bo res siromaštvo temelj naše poti naprej?« FRANC BASTL iz Gornjega Grada: »Zakaj le poslušamo republiške zapovedi in neumnosti, povejmo jim še mi kaj! Bomo samo protestirali, ali bomo končno še kaj zahtevali!« ■HI Po fludru dol (in gor) Kdor zna pa zna - PTT vsekakor A nifajn, če se držiš načela »znajdi se, kdor se more«, še bolj fajn pa je, če ti to uspe. In meni je, pa še zelo fajn, in sem vesel in zadovoljen. Že kakšna štiri leta v mojem kraju opazujem, srečujem in poslušam živčne, včasih prav besne sokrajane. Pred štirimi leti so iz denarnic in bančnih računov postrgali zadnje pare, da so plačali 95 milijonov za telefonsko številko, ki naj bi jo prav kmalu dobili. Kar milo se mi je takrat zgodilo, ko sem videl (slučajno) slovesne podpise samoupravnih (hvala bogu, da jih ni več) sporazumov, PTT-jevci in naši domači predstavniki toliko, da se v vsej vzhičenosti ob tako pomembnem dogodku niso ob-jemavali in poljubljali, celo jokali bi lahko. Če takrat niso, potem lahko danes — z razlogom! Pa ne PTT-jevci, li se (še kar) lahko privoščljivo smejijo. Skratka, ljudje in funkcionarji so pridno zbirali denar in pridno čakali, PTT pa je pridno zavlačeval, z različnimi izgovori podaljševal roke, obljubljal, obračal zbrani denar kakor je hotel, samoupravne sporazume bi si podpisniki že takrat lahko nekam vtaknili, in tako naprej in tako dalje; monopolno se je sprenevedal in se še danes. Krajevni funkcionarji so prosili, tožili, zahtevali, si pulili lase in še kaj. Včasih so se tudi skrivali, pred bodočimi naročniki, saj so bili v njihovih očeh edini krivci. Prav lepa je ta krajevna samoupra- va. Res. Sploh, če lepo stojiš ob strani. In sem stal. Na svojem balkonu v bloku in gledal pričetek del, po dolgem času seveda. Krajani so pridno kopali jarke, polagali kabel, nazaj zasipali, pa počenjali še drugo kar zraven sodi. Potem so spet čakali in od besa jokali. Najprej so spet plačali, nato pa spet čakali strokovnjake, da jim aparate priključijo. Prišli so, kadar so prišli, nekaterim priključili prej, drugim pozneje, tretjim še malo bolj pozneje, in so se naročniki križem gledali, pa zmerjali in tako lepo naprej. Potem so dobili telefone, vse se je pomirilo in zdaj veselo kličejo. Pa jaz tudi. Znajdi Malo sem se torej znašel, malo vrtal in se »dogovarjal« in izvrtal številko, ki je prej ob hudem povpraševanju niti slučajno ni bilo in tako danes veselo kličem. Pa zares veselo. Priključen sem na primarni vod, ki so ga plačali in zgradili krajani, za številko sem plačal 150.000 dinarjev (oni so 1988 95 milijonov), za priključek pa še blizu 2.000 dinarjev, letos, oni so lani celih 150.000 dinarjev, pa še stroške v stanovanjih so imeli. Seveda ne smete živeti v sladki utvari, da je akcija telefonije že sklenjena; še dolgo ne bo, še veliko bo sprenevedanja monopolistov, jeze naročnikov, skrivanja funkcionarjev . . . Na začetku zgodbe smo torej, važno pa je, da imam telefon. O davčni politiki, samoprispevku, javnem podjetju Zaradi vas ne bomo rušili davčnega sistema! Poslanci zborov skupščine občine Mozirje so na skupni seji med drugim obravnavali osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1991 Na osnutek ni bilo bistvenih pripomb, zanimivi (in žalostni) pa so bili odgovori na vprašanja predstavnika Gorenja-MGA. Vprašal je namreč kaj je z oprostitvijo plačila dajatev za najbolj prizadeta podjetja (MGA, GLIN, Elkroj) in kaj je z oprostitvijo carine za uničeno opremo in rezervne dele, ob poplavi seveda. Predsednik IS Alfred Božič je pojasnil vse številne poti, prošnje, vloge in še kaj, odgovori pa so vse prej kot spodbudni. Pisnega odgovora še ni ne za eno, ne za drugo, čeprav so ukrepali takoj po poplavi in čeprav je bilo veliko obljubljenega. Stvar pa je taka, da so jim na republiških financah povedali, da ni nobene možnosti, ker zaradi tega pač ne mislijo spreminjati davčnega sistema; naj še vztrajajo so še dodali. S carinami je pa tako, da zvezni izvršni svet še ni dal soglasja, da je bila to res naravna katastrofa. Delegacija vseh republik si je sicer ogledala dolino in vso dokumentacijo. Za slednjo so člani ugotovili, da je najboljša v Sloveniji, da pa manjkajo popolni sanacijski načrti (z vsakim kubičnim metrom gramoza!). Glede na trenutne razmere se verjetno lahko na zvezno pomoč v mozirski občini požvižgajo, morda pa se ponuja možnost z uveljavitvijo slovenskih carinskih predpisov. Obravnavali so tudi osnutek odloka o davkih občanov. Poslancem določila odloka niso bila povsem jasna, predvsem pa so predlagali, da uprava za družbene prihodke do naslednje seje poskrbi za konkretne izračune za posamezne postavke. Dokaj zanimivo je bilo med razpravo o spremembi osnove za izračun samoprispevka za obrtnike in kmete. Osnovo za kmete bodo določili kasneje, ko bo izračunan katastrski dohodek gozdnih zemljišč, drugače pa je pri obrtnikih. Tu je uprava kot osnovo za plačevanje samoprispevka kot edino možnost predlagala brutto zavarovalno osnovo, s čimer pa se predstavniki obrtnega združenja niso strinjali. Prepričevanje kaj je prav in kaj ni, kaj je netto in kaj je brutto in tako naprej, se je precej zavleklo, zato so sklenili, da se oboji skupaj z referendumskim odborom sestanejo in uskladijo stališča. V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli odlok o organiziranju javnega podjetja, zatem pa še odlok o zagotavljanju sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1991. Za izvajanje programa na ravni občine so sprejeli enako stopnjo kot lani, to je 0,49 odstotka od brutto osebnega dohodka. Za konec so potrdili poročila o delovanju inšpekcijskih služb, s pripombami seveda, sprejeli pa tudi polletni program dela občinske skupščine, jp I Gorenje na Domotehnici 91 V korak z najboljšimi Köln je bil prejšnji teden zbirališče proizvajalcev in trgovcev bele tehnike. Tu je bila namreč od torka do petka tako imenovana Domotehni-ca 91 največji svetovni sejem bele tehnike in opreme za gospodinjstva. Med kar 1222 proizvajalci iz celega sveta, je bilo tudi pet naših predstavnikov med katerimi je bilo seveda daleč najpomembnejše Gorenje. Gorenje je pripravilo dve tiskovni konferenci in sicer za tuje in domače novinarje. Prve se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. S svojo udeležbo je potrdil, da mu je veliko do uspešne uveljavitve našega koncema v tujini, obenem pa je bila to tudi priložnost, da tuje časnikarje seznani z razmerami v Sloveniji in našim predlogom za razdružitev. V prispodobi je dejal, da je ta nujna, saj tudi, če želimo narediti sodobnejši avto, ne zadostuje, da zamenjamo le okrasne letve. Poudaril je tudi, da je Slovenija odprta za dotok tujega kapitala in bo še naprej ustvarjala konkurenčne možnosti. Dolgoročno pa namerava poslati tudi prošnjo za vstop v Evropsko skupnost. O predstavitvi Gorenja pa je dejal, da je vesel, da se edenh od naših proizvajalcev tako uspešno predstavlja v Evropi in da bo naš cilj vsekakor s čim Zahtevnejšimi izdelki posegati na razvita tržišča. Predsednik koncema Gorenje Herman Rigelnik pa je poudaril, da se je Gorenje že pred leti opredelilo za odpiranje v svet, posebno v zahodno Evropo, in da so prepričani, da tudi za Slovenijo, ker je majhna nacionalna Nova podoba pralnih strojev je pritegnila številne obiskovalce. Z notranjimi spremembami pa so uspeli zmanjšati porabo vode za 40 odstotkov, električne energije za 33 odstotkov in pralnih praškov za 35 odstotkov. Kakovostna pocinkana pločevina podaljšuje življenjsko dobo aparata. ekonomija ostaja to edina alternativa. Gorenje sedaj izmenjuje z zapadno Evropo za okoli 800 milijonov dolarjev blaga in imajo koopera-cijske pogodbe z različnimi firmami iz različnih držav od Avstrije do Skandinavije. Vsak od programov pa ima svojega strateškega partnerja v enem od velikih evropskih proizvajalcev. Letošnji sejem je potrdil njihova prizadevanja na področju ekologije in zmanjšanju porabe energije, pokazal pa je tudi nekaj novih trendov, predvsem povečano zanimanje za pripravo bio hrane, zaradi spremenjenih navad in manjših družin pa tudi na zmanjšanje velikosti nekaterih aparatov. Ker se elektronika le počasi uveljavlja na tem področju je večji poudarek dan oblikovanju in notranjim tehnološkim rešitvam. Na Domotehnici je Gorenje predstavilo tudi model inteligentnega hišnega sistema, ki ga razvijajo skupaj z Iskro. To je projekt slovenske hišne avtomatizacije, omogoča pa nadzor in upravljanje aparatov doma in to preko telefonskega omrežja in ustreznih kod. S pomočjo upravljalske enote so na sistem lahko priključeni štirje električni stro- ji, ki jih na daljavo lahko reguliramo, omogoča pa tudi slušni nadzor prostorov v hiši. Kljub recesiji, ki je že zajela precejšen del sveta od Amerike do Avstralije in naj bi še v letošnjem letu butnila tudi v Evropo, je Gorenje dokaj smelo postavilo letošnje načrte. Zopet bodo povečali izvoz in proizvodnjo, najbolj na področju avdio in video tehnike, kjer načrtujejo, da bi v Jugoslaviji ustanovili tudi skupno firmo s firmo Quelle. Intenzivno tečejo tudi prizadevanja, da se firma preoblikuje skladno z zakonskimi možnostmi, kot delniška družba in da se kot takšna leta 1992 ali 1993 pojavi na frankfurtski borzi. Predstavitev na Domotehnici ie pokazala, da Gorenje na posameznih področjih seže v sam svetovni vrh, to velja predvsem za področje ku-halne tehnike, drugje pa je v skupini proizvajalcev, ki sledijo Boschu in Mileju. Seveda pa je nujnost, kot je poudaril Herman Rigelnik, čim prej v Sloveniji zagotoviti gospodarstvu stabilne pogoje poslovanja, saj je sedanja situacija ovira za uspešnejši razvoj. Gorenje uspešno sledi svetovnim trendom na področju ekologije in zmanjšanju porabe električne energije. Na področju hladilno zamrzovalne tehnike so uspeli zmanjšati porabo električne energije za 15 do 30 odstotkov, za 50 odstotkov pa vsebnost freona. V novih kompresorjih pa bo freon 134 A, ki ne razgrajuje okolja. Bili so časi, ko so sinovi nasledili očetovo obrt z dušo in imenom . Bili so časi, ko so mojstri ponosni na svoje izdeleke le-te opremljali z medeninasto ploščico, na kateri se je lesketalo njihovo znamenje in podpis. In prišel je čas, ko je brezdušna industrija z masovno proizvodnjo pozabila na oseben odnos do izdelka - in do kupca. Spremenimo ta odnos. Vdahnite vašim podjetjem življenje - in dušo ! znaki vizitke : . firma papirji prospekti embalaža interierji industrijsko oblikovanje izrezovanje črk DTP servis m STUDIO «MERNIK Studio REBERNIK, Efcnkova 61, 63320 VELENJE, telefon 063/851 981, 063/851 684 Zakon o dohodnini je še marsikomu nejasen w Ce ne veste, kateri računi prinašajo olajšave, shranjujte vse! Komaj smo sprejeli ali pa dojeli nov način obračunavanja osebnih dohodkov, iz katerih po novem vsak mesec plačujemo akontacijo dohodnine, že slišimo, da je za končni obračun (za to je čas do 30. junija 1992), ko bo treba dati napoved, pomembno shranjevanje nekakšnih računov. Ne seveda vse, ampak samo tistih, ki jih v 7. členu navaja Zakon o dohodnini. Ta, torej 7. člen, navaja vse olajšave v višini 10 odstotkov od Osnove za dohodnino. (Za toliko se lahko največ po tem členu zniža osnova za dohodnino). V tem členu so zajeti: vložena sredstva v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, obnova, rekonstrukcija, modernizacija osnovnih sredstev, za obrtnike recimo tudi reinvestirani del dobička od dolgoročnih vrednostnih papirjev. Za gospodinjstva pa pride v po-štev znesek porabljenih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, za razrešitev stanovanjskih problemov zavezanca, lahko pa tudi za vzdrževanje objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalide v teh objektih. 0 0 Toda pozor! Med vzdrževanje ne sodi nakup novega štedilnika ali pralnega stroja, ampak samo stvari, ki sodijo v sklop objekta. Primer: vodovodne pipe, material za instalacije, radiatorji — Tudi barva za beljenje v stanovanju, ali tapete, parket... A e pa pralni stroj! Olajšavo lahko koristite tudi z računom iz lekarne, če ste kupovali zdravila, lahko jih koristite za ortopedske pripomočke za zdravljenje ìm» rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih. Izjemoma velja to dvoje tudi, če zdravnik napoti v zdravilišče vzdrževanega družinskega člana. Tu lahko izjemoma zavezanec uveljavlja olajšave za vzdrževanje člana. Pri vsem ostalem, pa to velja samo za zavezanca! Olajšave lahko po 7. členu Zakona o dohodnini koristite tudi za izobraževanje ob delu, za plačilo storitev šolskim zavodom za katero koli stopnjo izobraževanja, za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost, za nakup knjig, učnih pripomočkov, za področje kulture, izobraževanja, vzgoje in športa in za nakup umetniških del. 0 0 Pazite, da ne bo nesporazumov! Pod umetniška dela se navadno štejejo tista dela, ki se kupujejo v umetnostnih galerijah, lahko tudi recimo v Mladinski knjigi, če je delo akademskega slikarja ali kiparja. Če boste kupovali dela neznanih umetnikov, boste morali dobiti od Sekretariata za kulturo Republike Slovenije potrdilo, da delo sodi med umetnino. Olajšave so lahko tudi višje, več kot 10 odstotkov. Te so navedene od 13. do 15. točke 7. člena: plačani znesek samoprispevka; dohodnine invalidov s telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči ali na podlagi odločbe Pokojninskega in invalidskega zavarovanja; več kot 10 odstotno olajšavo pa lahko v višini osmih odstotkov poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji uveljavljajo tudi tisti zavezanci, ki so dopolnili 65 let starosti. 0 0 Vsak račun ne bo veljal! Ko boste kupovali kaj od naštetega, zahtevajte od prodajalca račun, ki mora vsebovati vaše ime in priimek, datum nakupa, artikel in znesek. Trgovina takšne račune ima! Če pa vam kje izdajo paragonski blok ali odrezek iz registrske blagajne (to bo predvsem pri nakupu zdravil), pa mora biti na zadnji strani žig lekarne oziroma prodajalca, vaše ime in priimek in podpis prodajalca. Za tiste, ki se v tej zmešnjavi veljavnih in neveljavnih računov ne bodo znašli, ali si ne bodo zapomnili kakšni računi pridejo v po-štev pri olajšavah, pa davčna inšpektorica pri Skupščini občine Velenje Darinka Mravljak svetuje, da shranjujete vse račune, čeprav vsi ne bodo prišli v kategorijo olajšav, ko pa bo potrebno, pa jih bodo, prave, že izbrali. Tiste, ki zadeva zanima podrobneje, pa naj pokukajo v uradni list Republike Slovenije kjer je bil v številki 48/90 objavljen Zakon o dohodnini, nič hudega pa ne bo, če se boste po pomoč obrnili na upravo za družbene prihodke. Milena Krstič-Planinc 28. februarja 1991 ZANIMIVO naš čas stran 5 r i i i ! i Prometna varnost lani (še) slabša j Ali res nič ne pomaga? Več nesreč in žrtev i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Po zbranih podatkih o prometni varnosti v občini Velenje za lansko leto se je ta precej poslabšala glede na leto poprej. Lani je bilo obravnavanih 21 odstotkov več prometnih nesreč, več pa je bilo tudi nezgod z materialno škodo. Preteklo leto so štiri osebe izgubile življenje, leta 1989 tri, 122 oseb je bilo telesno poškodovanih, od tega 42 huje in 80 lažje. Omenjeni podatki so zaskrbljujoči in kažejo na to, da je varnost na naših cestah vsak dan slabša. Dejstvo, ne kot opravičilo, pa je, da je število motornih vozil na naših cestah vsak dan večje. Samo lani je bilo v občini Velenje na novo registriranih 1.690 motornih vozil. Ko govorimo o (porastu) števila prometnih nezgod, ne moremo mimo vprašanja o vzrokih zanje. Še vedno je na prvem mestu neprimerna hitrost z 31 nezgodami, sledi izsiljevanje prednosti (24), nenadno in nepravilno prečkanje ceste (8), vožnja pod vplivom alkohola in neupoštevanje prometnih znakov (po 4) in tako naprej. Vzroke lahko iščemo tudi v tem, da je na naših cestah vse več tehnično pomanjkljivih vozil, k temu je pripomogla tudi sedanja gospodarska kriza, da o cestah, ki so vsak dan slabše, ne zgubljamo besed. Kdo so bili povzročitelji nezgod? Med najpogostejšimi so vozniki osebnih vozil, kar je tudi razumljivo, saj jih je največ na cesti, kar 57 nezgod so povzročili. Na drugem mestu so vozniki koles z motorji z 12 in na tretjem pešci. Ti so zaradi nepravilnega ali nenadnega prečkanja ceste povzročili osem prometnih nezgod. Sledijo vozniki motornih koles, kolesarji, vozniki tovornih vozil, avtobusa in traktorja. V nadaljevanju si podrobneje oglejmo kraje, kjer se je zgodilo največ nezgod v lanskem letu. Na to vprašanje odgovarja pomočnik komandirja PM Velenje Matjaž Kselman: »Najnevarnejša je magistralna cesta Velenje—Slovenj Gradec, vključno s Šaleško cesto. Na njej se je pripetilo 14 nezgod, kar je 14 odstotkov vseh v občini Velenje. Na drugem mestu je Kidričeva, leta 1989 po številu nezgod na prvem mestu; lani se je na njej zgodilo 7 nezgod in je tudi najnevarnejša v središču mesta. Sledijo regionalna cesta proti Lokovici in Gorenju, Partizanska cesta in mesto Šoštanj kjer, so se zgodile po štiri nezgode. Med najnevarnejša križišča kljub dobri preglednosti in prometnim znakom sodi križišče Tomšičeve in Jenkove s tremi nezgodami s hudimi telesnimi poškodbami in materialno škodo. Še en podatek o prometnih nezgodah je posebej zaskr- Šaleška cesta je na vrhu po številu nesreč v lanskem letu Kako varna je Nama pred požarom? Republiški š;tab za civilno zaščito je te dnii izvedel študijo požarne varmosti v nekaterih večjih veleblagovnicah v Sloveniji. Med izbranimi je bila tudi velenjska Nama. Vprašalnik, namenjen je bil kupcem in zaposlenim v Nami, pripravila sta ga občinski štab CZ Velenje in Nama, je bil razdeljen na več vprašanj, končna študija pa bo pokazala kakšna je varnost kupcev in zaposlenih v objektu ob morebitnem izbruhu požara. Vprašalnike izpolnilo 150 kupcev M l! Žrebanje v Nami v prisotnosti komisije Zajemal je pet listov, pri tem pa je bilo potrebnega precej dela s strani občinskega štaba CZ in vodstva Name, da so k izpolnitvi pritegnili tolikšno število kupcev, sodelovalo jih je okoli 150. Občinski štab in Nama sta se odločila, da bosta tri kupce, ki so izpolnili vprašalnik, izžrebala in nagradila. Izžrebani so bili: Elica Rednak iz Škal, Marija Šuligoj iz Velenja in Milan Poličnik iz Pari-želj, prejeli pa so kilogramske gasilne aparate, ki jih je prispeval občinski štab CZ. B. M. O delu in življenju delovnih invalidov (1) Delavnice s prilagojenimi pogoji Pred nedavnim so inženirji varstva pri delu, ki delujejo v Društvu varnostnih inženirjev in tehnikov, v sodelovanju z Delavsko univerzo Velenje ter še nekaterimi ustanovami, izvedli enodnevno posvetovanje o problematiki invalidov dela. Udeležili so se ga strokovni delavci služb za varstvo pri delu, socialnih in kadrovskih služb ter drugi. O pravnem položaju delovnih invalidov po sedanji in zakonodaji, ki se pripravlja, je predaval dr. IVAN ŽUŽEK, sodnik sodišča Združenega dela Slovenije, ki se s to tematiko poglobljeno ukvarja. Organizatorju je v veliki meri pomagal tudi gospod Stane ŽULA, ki je vrsto let skrbno spremljal položaj delovnih invalidov in opravil tudi analizo na osnovi ankete, ki jo je razpisal odbor za delovne in življenjske pogoje delavcev pri bivši organizaciji Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Ker je: nekaj podatkov izjemno poimembnih, jih navajamo za ilustracijo obravnavane teimatike. V občini Velenje smo spremljali problematiko invalidov in jo amaliziramo že 14 let. Iz nje smo prišli do predlogov in zaključkov za izboljšave ter cdo pozitivnih izkušenj, poizktušali pa smo vplivati na preventivo in spoštovanje predpisov iz varstva pri delu, stimulacijo prekvalifikacije poškodovanih in obolelih delavcev, ter posredno, v sodelovanju s službami, organizacijami in strokovnimi društvi, na pozitivno usmerjevanje zakonodaje s teh področij. Zadnje ugotovitve v občini Velenje (do maja 1990) navajajo, da je v podjetjih preko 1800 oz. 8,36 % invalidov dela, od tega kar 110 nezaposlenih. 260 je oseb z delovnimi omejitvami (tu je verjetno število še večje), 35 mladole- tnih oseb pa je psihofizično motenih (v VVZ 9, šoloobveznih 12, odraščajočih 14). Takšna slika nas lahko skrbi ob dejstvih, ki jih navajamo v nadaljevanju: Sprejeta nova zakonodaja o podjetništvu, o delovnih razmerjih, o tržni ekonomiji, dopolnjeni in spremenjeni zakoni pokojninsko invalidskega področja, zakon o zaposlovanju invalidnih oseb idr., zapletajo že tako pereče razmere, v katerih delajo in živijo invalidi. V trenutkih, ko se država preobražuje, bi morala socialna politika poskrbeti za ena- Udeleženci posveta so si z zanimanjem ogledali invalidske delavnice pri RLV. ' ' kopravni status ljudi, ki so bili prizadeti pri delu, nemalo-kdaj zaradi krivde podjetij, delodajalcev, tudi obrtnikov ter nadzornih organov države. In ker je res, da »smo država invalidov«, da smo invalidnost stimulirali z raznimi oblikami odškodnin in zavarovanja odgovornih oseb, smo se znašli na robu nehumane stihije, v kateri so postali nekateri žrtve sistema, zapuščeni in sami s svojimi usodami. Društva invalidov niso bila dovolj močna, da bi se zoperstavila stroju državne oblasti in zajezila trend nastajanja delovnih invalidov. Ker ni nikoli prepozno za nekatere, moramo na tej ekonomski in socialni prelomnici popraviti krivice tistim, ki niso po svoji krivdi zapostavljeni kot invalidi dela, pomagati pa seveda tudi vsem drugim, telesno in psiho fizično prizadetim. Kdo je na potezi zdaj, je jasno. Strokovne službe, socialne, zdravstvene, pedagoške, psihološke, varnostne in druge stroke, sindikati ter zavodi za zaposlovanje, za rehabilitacijo invalidov in ministrstvo za družbene dejavnosti, (dalje prihodnjič) Jože Miklavc bljujoč. To namreč, da je bilo lani v nezgodah udeleženih in poškodovanih kar 41 mladoletnikov in otrok, leta 1989 jih je bilo 19. Med povzročitelji nezgod je bilo 12 otrok, od tega je eden izgubil življenje.« Lani so miličniki izvedli več preventivnih aktivnosti in še poostrili nadzor v prometu. O tem Matjaž Kselman pravi: »Kljub temu, da smo miličniki poostrili kaznovalno politiko, pa tudi preventivno smo delovali več kot leta 1989, se prometna varnost slabša. Izvedli smo eno zvezno, 17 republiških in še 25 preventivno-var-nostnih aktivnosti in poostrenih nadzorov prometa. Ob tem smo kontrolirali vse udeležence v prometu in posvetili največ pozornosti kršitvam, ki so najpogostejši vzrok prometnih nezgod. Kontrola je zajela 4.759 oseb, od tega jih je bilo 1.621 kršiteljev, za katere smo izrekli mandatno kazen na kraju prekrška, izdanih je bilo 351 plačilnih na- logov, zoper 384 osebam pa smo podali predlog za postopek sodniku za prekrške. Za manjše prekrške je bilo opozorjenih 657 oseb.« Na kraju velja omeniti, da za varnost v prometu niso odgovorni le miličniki. Tudi prometna vzgoja v vrtcih, šolah in v avtošolah lahko še kako vpliva na bolj varno in disciplinirano udeležbo v prometu, na cesti pa so žal včasih tudi vozniki vse prej kot kulturni. Končno velja omeniti še enega preventivnega dejavnika v prometu, to je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki pa se v Velenju na novo šele organizira. Cisto na kraju pa še to. Vsi udeleženci v prometu si lahko iskreno zaželimo le, da se lansko leto ne bo ponovilo in da število prometnih nezgod ne bo spet poraslo. In naj ne bo prva človeška žrtev na pragu letošnjega leta črna in zlovešča napoved še večjega števila krst. Bogdan Mugerle 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Šoštanj Krvodajalska akcija Krvodajalstvo je področje, kjer besedice slabo za dosežene rezultate v naši občini ne poznamo že nekaj let. Prav nasprotno. S 4404 krvodajalci, ki so pokazali svojo človekoljubnost pri odzivanju na pomoč preteklo leto, se velenjska občina uvršča v sam vrh. Bodo rudarji, delavci Gorenja in drugih manjših kolektivov, srednješolci tako pridno stopali v vrste človekoljubov tudi letos tako kot lani? Na to vprašanje bo že vsaj delno gotovo odgovorila prva krvodajalska akcija v občini v tem letu. Pripravila jo bo krajevna organizacija Rdečega križa Šoštanj, in sicer 7. marca za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Akcija bo v prostorih bivše občine v Šoštanju, trajala pa bo od 7. do 13. ure. Tega dne, 7. marca, pa bodo »odprli« odvzemna mesta za darovalce krvi iz naše občine tudi v slovenjegraški bolnišnici. Najpomembnejšo življenjsko tekočino bodo za potrebe te bolnišnice darovali tokrat prvi krvodajalci Zavodenj. Izpitni center Velenje Novi prostori V Velenju že blizu dvajset let deluje izpitni center za bodoče voznike vseh kategorij, pokriva pa občini Velenje in Mozirje ter občasno tudi Žalec. Center šteje šest članov izpitne komisije in delavca za administrativne in tajniške posle. Lani je pri omenjeni izpitni komisiji za bodoče voznike opravljalo izpit 3.506 kandidatov, s praktičnim delom pa se jih je spoprijelo 2.389. Z ustanovitvijo zasebnih avto šol v drugi polovici lanskega leta pri izpitnem centru ugotavljajo, da se znanje bodočih voznikov in prizadevanja inštruktorjev povečujejo, kar je razveseljivo ob dejstvu, da je varnost udeležencev v prometu vsak dan bolj ogrožena. Komisija za vozniške izpite si je vseskozi svojega delovanja prizadevala najti v Velenju primernejše in večje prostore. To jim je letos končno uspelo. Dosedanji prostori (28 kvadratnih metrov), ki so jih imeli na Foitovi 8, niso ustrezali namenu, saj se je v njih tiščalo sedem ljudi. Ob inšpekcijskih pregledih RSNZ Ljubljana so bili vsakič opozorjeni, da bodo izpitni center Velenje ukinili, če ne bodo dobili ustrez- nih prostorov. In še to. Ker je izpitni center domoval v bližini AMD-ja so mnogi mislili, da je izpitna komisija v sklopu omenjene šole. To seveda ne drži, saj je komisija sestavni del upravnega organa SO Velenje. Pred nedavnim so se člani izpitnega centra preselili v nove in večje prostore na Prešernovo 8, nad prodajalno Elektrotehne v središču mesta. Imajo dva pisarniška prostora in učilnico za testiranje bodočih voznikov (skupno 75 kvadratnih metrov). Nova lokacija izpitnega centra ima tudi to prednost, da so v bližini objekti in službe, ki jih bodoči vozniki motornih vozil pri opravljanju izpita in urejanju listin tudi najbolj potrebujejo. Potrebno je dodati, da ima največ zaslug pri iskanju in urejanju novih prostorov Rudi Meh, član izpitne komisije. B. Mugerle Člani izpitne komisije so pred nedavnim začeli delati na novi lokaciji 1 1 M hI M M 1 1 1 1 1 1 1 1 OBČINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 28. 2. ob 18. in 20. uri VRHUNSKI BORILEC -amer. akcijska melodrama. Vloga: Sylvester Stallone Petek, 1. 3. ob 18. uri Sobota, 2. 3. in nedelja, 3. 3. ob 18. in 20. uri PTICA NA ŽICI — amer. akcijski, komedija. Vloga: Mei Gibson, Goldie Hawn Ponedeljek, 4. 3. NI FILMSKIH PREDSTAV! Torek, 5. 3. ob 18. in 20. uri ROCKY V. - ameriški akcijski. Vloga: Sylvester Stallone IZREDNE PREDSTAVE!!!! PREDPREMIERA! Sreda, 6. 3. ob 18. in 20. uri MEMPHIS BELLE - amer. vojni. Vloga: Mathew Modine in Eroe Stolz NOČNI KINO V REDNEM KINU VELENJE Petek, 1. 3. ob 20. uri Sobota, 2. 3. in nedelja, 3. 3. ob 22. uri NEBEŠKE LISICE -ameriška trda erotika FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE VELENJE Ponedeljek, 4. 3. ob 20. uri HENRIK V. - britanska zgodovinska epska drama. Vloga: Kenneth Brannach KINO DOM KULTURE VELENJE IZREDNE FILMSKE PREDSTAVE!!! PREDPREMIERA! Torek, 5. 3. ob 17. in 19. uri ROCKY V. — ameriški akcijski. Vloga: Sylvester Stallone KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 3. 3. ob 18. uri VRHUNSKI BORILEC - amer. akcijska drama. Vloga: Sylvester Stallone Ponedeljek, 4. 3. ob 18. uri PTICA NA ŽICI - amer. akcijska komedija. Vloga: Mei Gibson, Goldie Hawn KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 1. 3. ob 20. uri PTICA Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 IZREDNA PONUDBA! Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili svojo ponudbo .. . Odslej lahko pri nas izbirate med več kot 200 različnimi vrstami metrskega blaga domačih in tujih proizvajalcev. Pridite, prepričajte se o ponudbi! AVTOGENI TRENING Ste napeti in nesproščeni? Naredite nekaj za svoje zdravje, naučite se sprostiti po metodi avtogenega treninga! Tečaj avtogenega treninga se bo pričel v začetku meseca marca v mirnem okolju zdravilišča Topolšica. Tečaj bo vodil dipl. psiholog Srdan Arzenšek. Prijave in informacije po tel.: 891-120 (dopoldne — recepcija hotela Vesna) in 855-421 (Srdan Arzenšek). »VOLAN AVTO ŠOLA« Šalek, 24, Velenje (v Gasilskem domu Šalek), tel.: 063/854-212 vpisuje v tečaj CPP (po polovični ceni), ki se bo pričel v ponedeljek, 4. marca, ob 7. in ob 16. uri. Uradne ure v Gasilskem domu v Šaleku so vsak ponedeljek, sredo in petek med 10. in 12. ter 16. in 18. uro. »VOLAN AVTO ŠOLA« vam nudi kvalitetno poučevanje po zelo ugodnih cenah, tečaj prve pomoči in vse, kar je potrebno za bodoče voznike. Se priporoča VOLAN AVTO ŠOLA! Z »VOLAN A VTO ŠOLO« - hitreje do cilja! H «AI IV ~ PRODAJALNA NA W^LLI DROBNO 1 I I I I I BRANKA FURMAN Efenkova 61, Velenje Telefon: 063/851-315 doma, prodajalna 853-099 int. 10 V prodajalni HOLLY vam od 22. 2. ponujajo PO UGODNIH I CENAH: — PLETENINE — unikatne šivane izdelke — otroško, moško in žensko konfekcijo — perilo, kozmetiko, hižuterijo I Trgovina HOLLY vam daje možnost obročnega odplačila! B PRIDITE SAMI IN SE PREPRIČAJTE' Vabi vas vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure ter vsako soboto od 8. do 12. ure. NA ŽICI — amer. akcijska komedija. Vloga: Mei Gibson KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICE DO SPREMEMBE PROGRAMA! OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 28. 2. - TURNER & HO-OCCH, ameriška komedija 2. in 3. 3. - SILA IZVEN ZAKONA, ameriška kriminalka 7. 3. - LJUBEZENSKA ŠOLA J. MUNCENBACH, ameriška komedija KINO »JELKA« NAZARJE 2. in 3. 3. - GLEJ, KDO TO GOVORI, ameriška komedija 6. 3. - PEKEL PRAVICE, ameriška grozljivka KINO LJUBNO 2. in 3. 3. - DINAMIT JACKSON, ameriški akcijski NAJBOLJŠI OGLAS OGLAS V NAŠ ČAS fj M- KOZME-TIČNI SALON IRIS Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837 6. marca VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE SALONA IRIS na RADIU VELENJE Obiščite salon IRIS, še je čas, da sodelujete v velikem nagradnem žrebanju tudi vi! V počastitev DNEVA ŽENA bomo med našimi strankami izžrebali nekatere in jih bogato nagradili! 0BHÉB MOJCA ZUPANČIČ Vrečarjeva I, Žalec Tel.: 063/857-379 ZA VAS SMO PRIPRAVILI LEPO IZBIRO: - ženskih uvoženih poročnih oblek, ki jih lahko kupite ali le izposodite - modnih dodatkov in - MATURANTSKIH OBLEK Pridite, seznanite se tudi z našo komisijsko prodajo! r AtcISek VTOStlŠČC J Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 AVTO MOTO DRUŠTVU ŠALEŠKA DOLINA VELENJE Na Trebeliškem, v neposredni bližini veienja, imamo zgrajen ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER. V sklopu tega centra sta tudi mali in veliki dom, opremljena za gostinsko dejavnost. Oba doma dajem v najem najboljšemu ponudniku. Vse informacije dobite v pisarni na Prešernovi 9 ali po telefonu 853-348, vsak delovni dan med 6. in 14. uro. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Vse tiste fante in može, ki jim je odvisnost od štedilnika in mize od časa do časa odveč, vabimo na 60-urni TEČAJ KUHANJA SAMO MOŠKIM namenjen Tečaj bo 1 krat tedensko, v dnevu, ki ga boste izbrali skupno z vašimi novimi kolegi. Vabimo vas, da se za tečaj prijavite in skupno z enako mislečimi na prijeten način spoznate skrivnostni svet priprave jedi. Za tečaj se lahko prijavite najkasneje do 8. marca 1991 na Delavski univerzi Velenje — Titov trg 2 -- Velenje od 8. do 12. ure, ob poned. in sredah pa tudi od 15. do 18. ure — osebno ali po tel. 853-576. . . ■ - ' • Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. VIZ VELENJE OŠ XIV. divizije CSŠ tehniške in družboslovne usmeritve psiholog učitelj matematike psihologa prof. matematike NČ DČ TEMMG) MOZIRJE Na Trgu 28 posebna ponudba MOTORNE ŽAGE: — Jonsered 2045 in 625 — Tomos — Husqvarna FF 61 od 20. 2. do 15. 3.! Se priporočamo!!! 6.990 din in 9790 din 7.490 din 08 8.000,00 08 9.000,00 OBČINSKA ORGANIZACIJA POČITNIŠKE ZVEZE »KAŽIPOT« v Velenju ima od 1. marca 1991 svoje prostore na EFENKOVI 61 v Velenju. (DOM UČENCEV) V tem letu bo organiziral naslednje: - LETOVANJA, POLETNE POČITNICE - ZA KU UČNE MATURANTSKE IN ABSOLVENTSKE IZLETE - POSEBNE PROGRAME PO ŽELJAH - MEDNARODNO IZMENJAVO MLADINE - VČLANJEVANJE VIYHF, ISTC. IEE CARD itd KORISTITE USLUGE VAŠE MLADINSKE TURISTIČNE POSLOVALNICE KAŽIPOT, POSTANITE ČLANI POČITNIŠKE ZVEZE! BIRO JE ODPRT VSAK DAN OD 9.-15. URE V TOREK, SREDO IN PETEK JE ODPRT TUDI POPOLDNE OD 17.-19. URE in ob sobotah od 9.00—13.00 ure INFORMACIJE: »KAŽIPOT«, EFENKOVA 61 tel • 852-714 surovina Delovna organizacija za zbiranje in predelavo odpadkov p.o. Velenje SUROVINA, poslovna enota Velenje obvešča vse zbiralce koristnih odpadkov (odpadno železo, litine, vse vrste barvnih kovin in papir), da bomo pričeli odkup v ponedeljek, 25. februarja, v prostorih sedeža poslovne enote na Cesti talcev 45. Odkup bomo vršili vsak dan od 7. do 19. ure in vsako soboto od 7. do 14. ure. Informacije po telefonu: 063/855-744 ali 853-127. Za odkup se priporočamo! V ! _k A Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Trgovina MERCATOR-ZKZ MOZIRJE vam ponuja enkratno priložnost nakupa stavbnega pohištva Gorenje-Glin po izjemnih cenah Ijavne tržne cene! znižanih do 50 % glede na sicer ve- NUDIMO VAM KAKOVOSTEN IZBOR: — vezanih oken z zasteklitvijo ali brez — termo oken — strešnih oken — okenskih polken — fiksnih in gibljivih — zložljivih podstrešnih stopnic Količine so omejene, rok pa kratek — samo do 15. marca, ZATO NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! K nakupu vas vabijo zadružne poslovalnice: VELEPRODAJA Sp. REČICA, tel. 831-810 BLAGOVNICA LJUBNO, tel. 841-020 BLAGOVNICA GORNJI GRAD, tel. 842-016 KPC LJUBIJA, tel. 831-040 TRGOVINA M-ZKZ MOZIRJE — ............J mm KMALU V O. C. PAKA - SPECIALIZIRANA PONUDBA - NAPRAVE ZA VALJENJE -INFORMACIJE PO TELEFONU: 063/857-927 MERI VARILNE ŽICE - LEPILA ■ - ŽELEZNINA PO »««il^fciSlS 28. februarja 1991 KULTURA naš časstran 7 Meglen pogled na njeno okno na domačo kulturo Kultura v Mislinji V tednu kulturnih prireditev je Kulturno društvo Mislinja izvedlo oziroma organiziralo bogat program kulturnih prireditev. V soboto 2. februarja je bila otvoritev likovne razstave slikarja Jožeta Krambergerja. To je bila že peta likovna razstava v Kulturnem domu v Šentilju, z njo se nam je predstavil mojster portreta in slikarskega detalja. Ob ubranem petju okteta Mislinja, zvokov mladih pianistov in pesmi recitatorjev, je bila otvoritev prijeten kulturni dogodek začetka kulturnih prireditev tedna. Takoj za tem je sledil koncert pihalnega orkestra iz Slovenj Gradca z vezno besedo Mitje Šipka. Pihalni orkester je v našem Kulturnem domu že znani gost in nas vedno preseneti s sodobnostjo in že kar virtuozno izvedbo svojega repertoarja. V nedeljo, 3. februarja je bil koncert sakralnih in narodnih pesmi, ki sta ga izvedla MPZ Kope iz Legna in domači M MPZ Fidelis iz Šentilja. MPZ Kope je v svoji pevski dejavnosti že poznan, M MPZ pa se je v tej zasedbi in obsegu predstavil prvič. Ljubitelji petja so prav gotovo prišli na svoj račun, prijetno pa je bilo tudi srečanje pevcev obeh zbo.rov po koncertu. Kaj zmore glasbeni, pevski in recitatorski pomladek smo slišali in videli v sredo 6. februarja. V prepolni dvorani so se zvrstili naši učenci glasbene šole iz Slovenj Gradca, Velenja, mladi pevci Osnovne šole Mislinja in najmlajši malčki iz otroškega vrtca in malih ljubiteljskih pevskih skupin. Prireditev, ki jo je povezovala Natalija Križaj, je bila zelo toplo sprejeta in poleg prisrčnosti je navduševala tudi kvaliteta izvedbe. Prostora v dvorani je primanjkovalo seveda v petek, 8. februarja, ko so se v dvorani zvrstili ljudski godci in pevci, mladi mu-zikantje in folkloristi. Da je ta glasba in petje del našega vsakdana je potrdil topel sprejem in aplavz dvorane vsem nastopajočim. To je bil res ljudski koncert iz ljudi za ljudi. Dinamiko prireditve je uspešno povezoval Marjan Križaj. Največjo odmevnost in kulturni vrh prireditve je prav gotovo doživela uprizoritev Finžgarjeve igre Veriga, ki so jo igrali člani dramske sekcije Kulturnega društva Mislinja. Igra je bila uprizorjena prav na 120. letnico Finžgarjevega rojstva. Igra Veriga velja za Finžgarjevo najbojše dramsko delo in je hkrati tudi najlepša slovenska narodna igra. Igra je med ljudmi poznana, saj obravnava tipičen značajski slovenski problem — spor za nepomembno, ničvredno stvar, staro verigo. Vendar sporočilo igre je vsečloveško: greh rodi greh, nasilje rodi nasilje, le dobrota, ljubezen in žrtev lahko storjeno krivico popravita. V moči žrtve je zmaga pravice nad krivico. V tem sporočilu je izvenela premiera Finžgarjeve Verige v do zadnjega sedeža napolnjeni dvorani šentiljskega Kulturnega doma, ko smo z njo zaključili teden kulturnih prireditev v Mislinji. Peter Tovšak Predsednik Kulturnega društva Mislinja Dežnik zveze kulturnih organizacij občine Velenje je dokaj širok. Kako tudi ne bi bil, ko pa se pod njim stiska okrog 4500 ljubiteljskih kulturnikov naše občine oziroma toliko in toliko društev, skupin, sekcij. Nenazadnje tudi Stiskama — klub alternativne mladinske kulture. Pred približno tremi leti je majhen prostor pri vhodu v upravne prostore doma kulture v Velenju skupina mladih uredila in namenila za kulturno dejavnost mladih, ki na to zvrst gledajo s povsem svojimi očmi, in sicer na treh področjih galerijskem, glasbene in filmskem. Zlasti slednjemu je namenila dobršen del časa v njej. S prihodom nove generacije je cilj Stiskarne bil nekoliko drugačen, predvsem bolj ambiciozen. Stiskama naj bi postala mladinski kulturni center, ki bi mlado, a mrtvo mesto poživil. Tako enostavno kot zapisati nek program na list papirja pa kasneje pri njegovem uresničevanju ni šlo. »Alternativna mladinska kultura je kultura revolta, energije, glasbe,___Vsi mladi pri 14., 15. in 16. letih pač ne morejo poslušati klasičnih oper, obiskovati folklornih priredi- Balada Samo milijon nas je ... Mlada plesalka Marta Paulin je ob odhodu na osvobojeno ozemlje iz Ljubljane v bodeče žico ujete, vzela s seboj drobno knjižico Dr. Franceta Prešerna Poezije. V svojo partizansko popotnico je dodala še zveščič, v katerega si je prepisala njej najljubše pesmi Srečka Kosovela, med njimi Balado o pevcu slovenske dežele. Bilo je v poletju vojnega leta 1943. Marta je prejela partizansko ime Brina. V teh dneh je odhajal v partizane tudi mladi Kajuh. Pred odhodom je obiskal Otona Župančiča. V nagovoru_ Pozdrav partizanski pesmi je Župančič o tem slovesu zapisal: »Pozdravljen Kajuh, črni lasali fant, ki si prišel pred svojim odhodom v partizane k meni po slovo, ko so ti sporočili, da me je tvoja mlada pesem ogrela in sva si govorila besede, da si bil ti mojih in jaz tvojih vesel. To je bilo najino prvo in poslednje srečanje. Kadar bom slišal visoko nad smrekami samotni klic kanje, bom tiho pomislil nate in na tvoj čili polet, mladi Kajuh — Ka-njuh!« V času ko sta na osvobojeno ozemlje odhajala Brina in Kajuh, se je od doma poslavljal edi-nec, glasbenik Sveto Marolt, sin dolgoletnega organista iz Trnovega. Nekoč je svoji materi dejal: » Veš mama, glasba je ena izmed najlepših umetnosti. Ko bom končal šole v Ljubljani bom šel v svet in se bom izpopolnjeval do najvišje mere!« Ranjenega partizana Špika so v Ravnah nad Šoštanjem ujeli Nemci istega dne, ob mraku katerega je padel Kajuh, 22. februarja 1944. Ustrelili so ga 7. maja v vrsti desetih talcev v Zagorju ob Savi. Špik je uglasbil nekatere Kajuhove pesmi in himno XIV. divizije. V pozni jeseni leta 1943 je bila sredi nemške ofenzive Wolkenbruch (utrgani oblak), ki se je zdivjala čez Notranjsko, natisnjena drobna knjižica pesmi mladega pesnika Kajuha. Bil je čas, ko je bila v večini slovenskih dežel že sama slovenska beseda, ne le njena uporna in zdrava, svobodna misel, prepovedana, preganjana, teptana. Čas, ko je veter že zdavnaj odnesel pepel s pogorišč slovenskih knjig, tudi tistih, ki so zgolj učile sejati, žeti, peči kruh. Bilo je 18. novembra leta 1943 v zasneženi Notranjski. Ob grmenju orožja, ki je odmevalo skozi gozdove, je v krošnjah vel še snežni metež. Po dolgem nočnem pohodu in celodnevnih bojih je Kajuhova kulturniška skupina XIV. divizije prispela v Stare Ogence, v široko naročje snežniških gozdov. V napol podrti baraki, kjer je bila nekoč lo- tev in podobno. Nekateri občani mesta Velenja pa zaradi takšnih in drugačnih vzrokov tega niso »sposobni« dojeti, nekateri celo ne sprejeti. Mnogo hitreje dokumentirajo razbito šipo, luč, nikoli pa se ne vprašajo, zakaj je tako, kje, in kako. Njihove postranske, nezaupljive poglede na to zvrst kulture, njihovo drugačno mnenje o tem smo občutili v najrazličnejših očitkih, nesoglasjih ,... In nenazadnje tudi v skromno odmerjenih finančnih sredstvih za dejavnost,« je o pogojih delovanja gamica in hlev je bila tega dne rojena, na svetlo djana nova slovenska knjiga. Borna, skromna, na videz vsa kilava in nebogljena, a v srcu bogata, življenju darovana, radoživa. Le 38 izvodov je bilo moč natisniti. Kajuh je partizanki Brini, ki je s premrlimi prsti tipkala na pisalni stroj-ček, narekoval 27 pesmi. Piš vetra, drdranje brzostrelk in mitra-Ijezov, treskanje min in nebogljeni kovinski zvok majhnega pisalnega strojčka, prasket ognja, ob katerem so sušili razmočeni papir, zanosno Kajuhovo narekovanje ... Skladba, nova slovenska, a nikoli napisana še nerojena, že zamorjena skladba. Janez Weiss Belač je upodobil naslovnico. Na njej sta mlada partizanka in partizan. Ohranjeni so bili le trije izvodi. Mlada plesalka, partizanka Brina, ki je iz okupirane Ljubljane nesla Prešerna in Kosovelove pesmi, je domov prinesla Pesmi mladega, padlega Kajuha. Leta 1988 je osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja ponatisnila nad 6000 izvodov te knjižice. S prednaročili so sodelovale šole s celjskega, kjer je razširjena Kajuhova bralna značka. V faksimilni izdaji je literarno zgodovinski opis ob prvi in edini izdaji za pesnikovega življenja. Napisal ga je prof. Emil Cesar in v njem utemeljil pomen te drobne knjižice v slovenski kulturi in v večstoletnem boju slovenskega naroda za njegov obstanek. V opisu prof. Cesarja izvemo tudi, da je Kajuh pred tem že v svojih dijaških letih v Mariboru v zbirki Knjiga za vsakogar nameraval izdati svoje pesmi. Njih zajetje je bilo iz socialnega vira, iz slutenj, gneva in nemoči pred bližajočim se svetovnim viharjem in morijo. Bližnja vojna je namero žal preprečila. Med pohodom Štirinajste, v Hrvatskem Zagorju so znova nameravali izdati Kajuhove pesmi, vendar tega niso uresničili. Mudilo se je na Štajersko, v deželico, ki jo je veliki nasilnik imel za najbolj južni dragulj svojega ve-likonemškega in večnega rajha. Le še čas je bil za krajši počitek v Čazmi, za kratko prijateljevanje borcev in domačinov dveh alternativne mladinske kulture v minulem letu v Velenju opisal kulturni mladinski animator pri ZKO Velenje in upravitelj Stiskarne Tomi Matič. Razmišljanja, kakšen pomen ima lahko Stiskama za mlade z nekoliko drugačnimi pogledi na kulturno preživljanje njihovega prostega časa, v kakšno oporo jim je lahko pri reševnaju vsakdna-jih stisk in kako se tega malo zavedamo tisti, ki naj bi bili odgovorni za mlade, je sogovornik sklenil: »Očitka, da je Stiskama kriva za njihovo raztepenost po lokalih, da so nekateri mladi takšni kot pač so zaradi glasbe v njej, ne morem sprejeti. Takšne je naredila družba, okolje, v katerem ti živijo. Prepričan sem, da bi načrtenm in kakovosten program za prostor kot je naš, koga med njimi gotovo spodbudil h kreativnosti na vseh področjih življenja in dela. Skrajni čas torej je, da o mladinskih vprašanjih temeljito spregovorijo, poslanci občinskega parlamenta.« Za komaj tretjino dodeljenega denarja od načrtovane vsote so bile ideje, vztrajnost in volja premalo narediti, pripraviti ali organizirati v pro- sosednjih narodov, čas za prelepi Brinin ples. Še sedaj se starejši spominjajo mlade slovenske plesalke, ki so jo dekleta oblekla v svojo moslavinsko nošo. Osnovna šola Karla Destovni-ka Kajuha je s pomočjo prof. E. Cesarja leta 1968 uredila manjšo Kajuhovo spominsko sobo, pred leti pa še na pobudo tov. Brine razširjeno spominsko sobo Kajuhove kulturniške skupine in pesnika Kajuha. Šolsko kulturno društvo Brina predstavi svojim obiskovalcem s svojo kulturniško skupino življenje in delo Kajuhove kulturniške skupine. Ob izidu drobne knjižice prof. E. Cesarja Kajuh Življenje in delo, ki smo jo natisnili ob otvoritvi spominske sobe, smo v njej natisnili prevod Kajuhovih pesmi v angleščini. Prevedel jih je Dr. Donald Higgins. Prevajalcu se je kot zavezniškemu častniku na Primorskem, v Italiji, prikupila slovenska beseda, nato Kajuhova pesem. Občudoval je upornost majhnega naroda, ponos pritnorskih Slovencev. Prof. E. Cesar je Dr. Higginsa zaprosil za dovoljenje za objavo njegovih prevodov v omenjeni knjižici. Takoj je privolil in svojemu slovenskemu prijatelju odpisal: »Zdaj odgovarjam na Vaše prošnje. Čast mi je, da mislite na ponatis enega ali več mojih prevodov. Samo po sebi se razume, da Vam to dovolim brezpogojno. Skrbi me samo to, da nisem poet in bojim se. da moji prevodi niso vredni Kajuhove lirike. Bosa poj-diva, n.pr. sem dvakrat prevedel, a ne pošiljam Vam nobenega od teh prevodov, ker nista kos tej izredno lepi pesmi.« Med drugimi je poslal prevod iz cikla Ljubezenske, Samo en cvet. One cherry blossom, onlv one.. . fragrant and white gather for me, my dear! I do not vvant to wear it on my hat, nor in my button hole fonight. Gather it, gather it. dear! Dodajmo še vsaj en sam verz pesmi, ki je Dr. Donald v prevodu ni mogel dovoliti natisniti. štorih mladinskega kluba kaj več kot so njeni »šefi« lahko.: tematske večere, razstave znanih in manj znanih avtorjev in podobno. Obisk na prireditvi Rock koncert 90 je dokazal, da se v Velenju lahko razmahne alternativna mladinska kultura, da mesto ni obsojeno na neko provin-cionalnost, asociativno mladino, na strogo omejeno in izbrano kulturo. »Toda, brez družbene pomoči bodo dobre ideje in vse kar sodi k pripravi prireditve, zaman.« Kaj nameravajo v Stiskar-ni početi letos? Zanjo so do poletnih dni pripravili že utečen program — koncerti, razstave, tematski večeri, zanimiva predavanja. Zaenkrat so želje in potrebe le še na papirju in prav bojijo se, da bodo delali (glede na razmere v kulturi pri nas) račune brez krčmarja. Naj bo tako ali drugače, bodo Tomi Matič in njegovi prijatelji, ki mu pri vodenju Stiskarne pomagajo, vztrajali, si po svojih močeh prizadevali pri pravilnem vrednotenju mladinskega alternativnega gibanja in ponudili s kakovostnim programom mladim tisto, kar si konec koncev zaslužijo. Bosa pojdiva, dekle obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče. Žal je prezgodnja smrt Dr. Higginsa, srednješolskega profesorja francoščine in italijanščine, ljubitelja slovenske besede, občudovalca Kajuhove pesmi pr-prečila obljubljeni obisk v šoštanjski šoli. V partizanskih nahrbtnikih borcev štirinajste je bilo 38 knjižic drobnih, a dragocenih. Druga za drugo so izginjale na dolgem pohodu v turopoljskem blatu, v zasneženi Štajerski. Tri knjižice so ohranjene, so dragoceno, zgodovinsko pričevanje popotovanje slovenske besede, misli, upornosti skozi čas. Pričevanje o življenjski moči, o radoživosti, o trpki lepoti slovenske pesmi v naših usodnih letih. Po Kajuhovi smrti je v poletju 1944. leta bila natisnjena druga izdaja Kajuhovih pesmi. Na naslovnici je mlada lipa z ulomlje-nim vrhom. Ob njej je rdeča peterokraka zvezda. Naslovnico je upodobil arhitekt Branko Sim-čič. Ob mraku 22. februarja 1944 je s tistim daljnim, minulim dnem ugasnilo mlado Kajuhovo življenje. Padel je na pragu Žleb-nikove domačije blizu Belih vod nad rodnim Šoštanjem. Bilo mu je le 21 let. Zanimiva je kronika šoštanj-ske šole, ki ima pesnikovo ime. Pod njeno streho je na začetku stoletja do prve svetovne vojne bila nemška privatna šola (Deutsche Privatschule). Ob pripravah na preureditev podstrešja v prostor za kulturne prireditve, za spominsko sobo in knjižnico, smo med podstrešno kramo našli spominsko listino iz leta 1910, izdano ob tridesetletnici ponemče-valne organizacije Deutscher Schulverein. Na zahvalni listini je slika šoštanjske nemške privatne šole. Slovenska šola se spogleduje z evropsko in prav je, da postorimo zamujeno. Bomo znali v popotno culo povezati dovolj domačega, da bi se čili in samozadostni znali vračati tja, kjer smo odraščali, kjer smo od nekdaj doma? Nas ne bodo zaslepila nova in daljna, obetavna in svetla, a tudi varljiva, včasih falta-morganična obzorja? Pojdimo v svet, ki je mikal in vabil mladega Sveta Marolta-Špika, a s svojim licem in s trdnim prepričanjem, da zmoremo tudi dajati, ne le posnemati in prejemati na up in za vbogajme. Iz muzeja Velenje Zgodilo se je • • • 28. februarja Leta 1970 V današnji rubriki si bomo ogledali časnik Delo, ki je v zadnjih februarskih in prvih marčevskih dneh leta 1970 prinesel 1car nekaj zanimivih člankov. Morda najpomembnejši dogodek, ki seje imel zgoditi v mese cu marcu tega leta in ga je Delo najavilo v predzadnji februarski številki je bil referendum v občini Velenje, nai katerenf so se odločali za samoprispevek. Denar bi see naj namenil za gradnjo šolskih poslopij in ceste. Progtram samoprispevka je zajemal kar 32 različnih objektiov. Zadnji trenutek so mu dodali še adaptacijo zdravsttvenega doma v Velenju ter cesto v Skorno. V dogovoru z gospodarskimi organizacijami velenjske občine pa bi naj zbrali še okoli 23 milijonov dinarjev (z referendumom 18,4 milijona), ki bi jih naj fiamenili za kanalski zbiralec Velenje — Šoštanj, letovišče za otroke na morju, javno stranišče v Šoštanju, upravno zgradbo sodišča in postajo milice, avtobusno postajo v Velenju in še nekatere druge investicije. Program je bil vsekakor zastavljen zelo ambiciozno, v pozitiven rezultat referenduma pa tako ali tako v tistih časih nihče ni niti verjel niti se ni o tem upal razmišljati. 3. marca je izšel v Delu še drug članek, ki je bil neposredno povezan s predstoječim referendumom. Novinar Krivec je namreč pripravil intervju z, kot je zapisal, enim »najdelavnejših vaščanov«, predsednikom tamkajšnje mladinske organizacije Vladom Videmškom. Razen o dejavnosti povezani z referendumom pa sta se pogovarjala tudi sicer o življenju mladih v Gaberkah, ki je povezano z gledališko dejavnostjo, ter športom. Drugače naravnana pa je bila novica, ki je izšla v isti številki Dela-in ki govori o novi hidrarni, ki so jo »spustili v redno obratovanje« v Šmartnem ob Paki. Hi-drarna je delala v sklopu podjetja Oljka. Računali so, da bi večino vsega kosovnega apna, ki ga proizvaja Oljka poslej hidrirali in da bi na leto proizvedli okoli 18.000 ton hidriranega apna. Za ta proizvod je bilo zanimanje tako veliko, da so za tekoče 1970 leto imeli že kompletno proizvodnjo prodano. Največ ga je kupila Celjska Kovinotehna, pošiljali pa so ga še v Split, Maribor, Zagreb, Osijek, Cakovec in Slavonski Brod. Še vedno pa je bilo zelo veliko zanimanje tudi za kosovno apno, saj je- šmarsko apno slovelo, kot eno najboljših. Zanimanje je bilo tako veliko, da niso mogli proizvesti in odpremiti toliko apna, kot je bilo povpraševanje za njega. Seveda pa so še vedno odpremljali tudi tuf, to je kamnino, ki jo uporabljajo pri proizvodnji cementa. Največji kupci tufa so bile seveda velike cementarne, kot je npr. Trbovlje. Iz kamnoloma v Gorenju so planirali za leto 1970 odpremiti najmanj 100.000 ton tufa. Tone Ravnikar o pevcu Slovenske dežele Ni rés, ne morem verjeti vestem tem zloglasnim, da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti. Ne, ni res, ne morem verjeti... Da bomo z barbarskimi klici hiteli preko zemlje. da bomo pobijali vse, razrušili vse mi ki čitamo Byrona, Gorkega, Bloka, Puškina, in da bomo jutri divjali s peno krvavo na ustih ... 8. stran naè čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 28 februarja 1991 Na Primorski 6 v Šoštanju — tudi to je mogoče ■ : Človek se kar zgrozi, ko vidi v kakšnih nemogočih stanovanjskih razmerah nekateri živijo. Nimajo zagotovljenih niti osnovnih bivalnih in higienskih pogojev, na drugi strani pa je slišati, da so nekatera (lepa) stanovanja že dalj časa prazna. Ta uvod ni brez osnove, saj stanovalci Primorske 6 v Šoštanju živijo v prav takšnih ali še slabših razmerah, kot smo uvodoma omenili. Stanovanjska hiša je last Tovarne usnja Šoštanj, stara pa je okoli 180 let. Pred mnogimi leti je bila že na spisku za rušenje, vendar iz tega ni bilo nič. Danes je v takšnem stanju, dobesedno razpadajočem, da se človek resnično zgrozi. Zob časa jo je že tako načel, da se ostrešje z ene strani povsem zrušilo in to tik ob zgornjih dveh stanovanjih. Sicer pa vsakdo, ki se pelje od Šo- štanja proti Skornem, lahjko opazi kako vpričo vseh hisa razpada in se podira. Resnično nismo mogli verjeti, da v tej podrtiji prebiva osem družin. Ena od osmih strank je tudi Ivanka Stropnik, ki prebiva v zgornjem stanovanju že 20 let. Pri njej smo se tudi oglasili in zvedeli marsikaj presenetljivega. »Pred 20 leti sem se preselila iz graščine v to stanovanje. Takrat so nam dejali, da bodo to hišo porušili in da bomo v njej le začasno, pa ni bilo nič iz tega. Triintrideset let sem delala Le nekaj metrov od stanovanja Stropnikove vsak dan popuščajo trhli tramovi v Elkroju, sedaj sem upokojena. Ničkolikokrat so mi obljubili primernejše stanovanje, ostalo je le pri obljubah. Povrh vsega sem še bolna, imam namreč kronično skeletno mišično obolenje. Nimam besed, da bi vam povedala v kakšnih razmerah živim. Povsod premaka, že šest let pa se nihče ni zmenil za streho, ki se že pogreza. Vsi, ki tu živimo, smo v življenjski nevarnosti, to vidite tudi sami. Pozimi nas zebe, vsi smo prezebli, ker ni centralne kurjave. Ves dan kurim, pa me kar naprej zebe. Voda v kuhinji zmrzuje, okna pa so ves čas zaledenela. Imamo dva skupna stranišča, enega zgoraj, enega spodaj. Vso zimo sta zamrznjena in za-mašena. Ko smo poklicali komunalo Vekos da nam očistijo stranišče, so nam delo zaračunali, čeprav plačujemo stanarino. Nekoč odlaga kamor ve in zna, okoli hiše ali na vrt. Ko sem šla kot hišnica iskat metlo in žarnice na Vekos, so mi dejali »a zdaj še pa to«. Zaradi vseh teh odnosov in neprimernih bivalnih prostorov,- se nas je večina odločila, da do nadaljnjega ne bomo plačevali stanarine. Sedaj nam grozijo, da nas bodo izselili.« Takšna je žalostna pripoved Ivanke Stropnik, ki je najbolj ogrožena, saj se ji lahko streha vsak hip sesuje na glavo. Povedala je še veliko več, vendar vsega nismo zapisali. Med drugim jo jezi, da je bila stanovanjska komisija trikrat na ogledu hiše, pa se članom ni zdelo vredno oglasiti se pri njej, da bi jim povedala in pokazala kako tu živijo. Ivanka je za stanovanje zaprosila tudi šoštanjsko društvo upokojencev, vendar je dobila odgovor, da še ni na vrsti. Obljubljeno stanovanje bi lahko dobila v stolpnici pri elektrarni v šestem nadstropju. Seveda si tega stanovanja s 94 stopnicami zaradi bolezni ni mogla privoščiti, povrh vsega pa voda tudi tu zamaka višje ležeča stanovanja. Kaj na kraju še dodati. Morda le to, da se bo mogoče le našel kdo in rešil stanovanjske težave na Primorski 6. Sicer pa smo v pogovoru s poznavalci razmer slišali, da bi to hišo morali že zdavnaj porušiti. Bo moralo priti do najhujšega? B. Mugerle sem zaprosila Tovarno usnja, lastnika hiše, da očisti žlebe in pokrije streho, pa nič. Še zmenijo se ne v kakšnih nenormalnih razmerah živimo. Še več, izključili so nam električno napeljavo na hodniku in v stranišču, češ, da je dotrajana. Na WC-ju si svetimo s svečo. Zaprosili smo tudi za zabojnik za smeti, ali vsaj primerne posode, pa jih nismo dobili. Zdaj vsak smeti Kot najbolj zatiran krajan je uredil razsvetljavo Odkar se Franc Sever ukvarja s politiko zanemarja obrt Franc Sever, obrtnik iz Starega Velenja je že nekaj časa tudi predsednik sveta te krajevne skupnosti. Javnost ga pozna kot človeka, ki se neprestano kam vtika, in ki je ,sitn'. Zato pravijo, mu toliko stvari tudi uspeva. Nazadnje so ga povezali z rušitvijo črne gradnje na Partizanski 46, kjer naj bi imel prste vmes. Na prvi pogled bi bila taka trditev lahko zelo neprimerna, sploh, ker vemo, da so se tudi z njegovo (Severjevo) črno gradnjo v Starem Velenju precej ukvarjali. No, prav zaradi tega, ker je zanimiv, ker marsikaj ve, ker je siten in ker ima ideje, smo ga povabili na pogovor. »Ni problem,« je rekel in prišel. ... Franc Sever, javnost te je pravzaprav spoznala, ko si začel na veliko in široko pisati o revitalizaciji Starega Velenja in se podpisoval kot samopobudnik za adaptacijo. Misliš, da se je pri tem, od takrat, ko si začel sitnariti, kaj premaknilo? FRANC SEVER: »Ja, od prvega članka v Vašem času se je dosti spremenilo. V Starem Velenju so podrli objekt Stari trg 15, Vegrad gradi tam blok, uredili smo javno razsvetljavo, odstranili smo nekaj drvarnic, na Ljubljanski odstranjujemo prizidek stanovanjske hiše. Iz Starega trga 11 bodo iz- selili stanovalce in objekt obnovili. Računamo še letos.« ... Postal si predsednik sveta KS Starega Velenja, čeprav je imel človek do nedavnega občutek, da te krajani niso sprejeli. Navsezadnje si jim nekaj časa šel pošteno na živce tudi zaradi tvoje črne gradnje? FRANC SEVER: »Na mesto predsednika sem prišel po naključju. Prejšnji predsednik Mihelak me je ob pobudi, da Staro Velenje zaživi, povabil na sestanek sveta, kjer sem prikazal svoj predlog ureditve starega dela mesta in so ga navdušeno sprejeli. No, potem so me pa na eni skupščini izvolili za predsednika sveta. Ker sem hotel uveljaviti svoje pravice sem zbiral člane sveta sam po zaselkih. Naša KS ima pet zaselkov, iz vsakega sem si enega člana izbral sam, enega pa je dal zaselek. Zato, da ne bi prišlo do kakšnega manipuliranja, da je to team Sever.« ... »Zdaj delate brez problemov? FRANC SEVER: »Nekaj majhnih problemov še imamo od prejšnje garniture. Delegat v skupščini se ne udeležuje sej sveta. No, predsednik skupščine mu vso dokumentacijo nosi domov, na pregled.« ... Torej so ti v krajevni skupnosti črno gradnjo oprostili? FRANC SEVER: »To ne bi trdil. Ko sem bil za predsednika sveta izvoljen, sem takoj imenoval podpredsednika, to je prejšnji predsednik Martin Mihelak in povedal naloge, ki nas čakajo. Med najbolj zahtevnimi nalogami sem poudaril, da je treba rešiti črno gradnjo Sever in Jusupovič ali dokončat ali odstranit.« — Eno ste v tem času že ,dokončali'? FRANC SEVER: »Ne, eno so odstranili, ta druga pa je bila dokončana že Iranc Sever: »Najprej ji treba rešiti črni gradnji Sever in Jusupovič, sem povedal na prvem sestanku. Ali jih rušit, ali dokončat.« prej. Širši javnosti ni poznano, da sem jaz dobil spor z občino na Vrhovnem sodišču RS. O moji črni gradnji bi lahko debatirali — je ali ni?« ... Se pa širša javnost spominja, kako si sprejel tiste, ki so ti prišli črno gradnjo rušit? FRANC SEVER: »Ko so prišli rušit prvič, leta 83., sem bil v celjski bolnišnici. Z občinskega organa so javili, daje treba delavnico spraznit. Prebudil sem se iz kome in imel še toliko moči, da sem povedal, da jaz bom ostal in če objekta ne bo, tudi tistih ne bo, ki ga bodo odstranili. Do odstranitve ni prišlo, ker tudi takratni komandir postaje milice ni hotel sodelovati pri izvrševanju. Vztrajal je, da bo prisoten samo ob prisotnosti graditelja.« ... Zanimivejše je bilo potem drugič. Baje si pričakal rušitelje za ograjo s psom T FRANC SEVER: »To ne drži. Vabilo smo dobili vsi, da bo rušenje ob 9. uri, to je bilo 12. 9. 86. leta, na katerem je bil prisoten tudi vaš novinar. Vsi, ki so bili tam, so bili na notranji strani ograje, ograja je bila zaklenjena, jaz pa sem bil na zunanji strani ograje.« ... Kaj bi lahko naredil Jusupovič, da bi sam preprečil rušenje? FRANC SEVER: »Moje mnenje je bilo, in to sem izne-sel tudi pri sedanji občinski garnituri, da naj bi imenovanega poklicali na razgovor. Kot mi je znano je bil poklican, vendar se pogovora ni udeležil. Predlagal sem, da bi mu dodelili nadomestno lokacijo, ker objekt na tem področju, po mojem laičnem presojanju, ni možen. Vsak, ki se vozi iz Šoštanja proti Velenju vidi, da je oporni zid pri cesti, in da je to nevarno. Dovoz do samega objekta tam ni možen. Moj predlog je bil — v kolikor bi objekt ostal, da se naredi oporni zid in dovoz z druge strani. Še pa ni vse zamujeno za leseni del in parcelo, ker kolikor mi je znano, ker sem imel kontakte na občini, da so pripravljeni na razgovor z njim, da bi našli kolikor toliko pameten kompro- mis. Jusupovič je namreč objekte legalno kupil, dokumentacija o tem ni sporna.« ... So ti na občini res vedno odprta vrata? Ali te občinski veljaki res precej upoštevajo? Kako si to dosegel? FRANC .SEVER: »Na občino lahko pride vsak. Res pa je, da me doslej še nihče ni iz občine nagnal, sem eden redkih krajanov, ki sem nekaj naredil, ne glede na funkcijo v krajevni skupnosti. Kot najbolj zatiran krajan v KS Staro Velenje sem uredil javno razsvetljavo, ki je prejšnja garnitura ni mogla petnajst let. Toliko časa tam živim in vem. Jaz pa sem rekel, da propad starega Velenja ni kriva občinska garnitura sama, ampak vodstvo krajevne skupnosti. Kolikor je zgodovinsko nazaj znano, se to iz zapisnikov tudi vidi, saj je bilo najlaže na sejo priti in debatirati o problematiki Sever, naknadno Sever — Jusupovič, kar je največ želel takratni predsednik, ki danes tako žalostno piše o tej ru-šitvi.« ... Mogoče zato, ker si človek, ki se ne pusti odgnati kar tako? FRANC SEVER: »Ce se akcije lotim, jo peljem do kraja. Doslej so mi uspele še vse, ki sem se jih lotil. Za naprej bomo pa videli.« ... Si tudi uspešen obrtnik? Imaš kak nasvet za tiste, ki bodo to šele postali? FRANC SEVER: »To ne drži. Da sem bil uspešen obrtnik drži, da pa sem še, pa ne drži, ker sedaj ne delam praktično nič razen politike. Želim, da se stari del mesta uredi. Momen-talno pa za obrtnike sploh niso zreli časi. S strankarskim sistemom je prišlo do tega, da so se določeni strankarski veljaki preoblekli v drugo barvo in kratijo pravice pod izvajalcem raznih podjetij. Tudi v Velenju imamo par veljakov, ki s pridom deia pridobivajo, avanse pokasirajo, podizvajalcem pa faktur ne izplačujejo.« Ja? FRANC SEVER: »No, zaposlena imam dva delavca in delamo toliko, da pokrivamo osnovne dajatve, da se preživimo, sicer ne najbolj slabo. Samo toliko, nič več.« ... Si tudi član za ureditev kabelsko razdelilnega sistema. Tega, ki je bil na občini na novo imenovan. Na eni od sej si prostodušno priznal, da 40 dinarjev naročnine za kabelsko razdelilni sistem ne plačuješ, ker ti to ni treba. Zakaj to ni treba? FRANC SEVER; »Jaz tega ne plačujem! Nisem eden tistih, ki tega ne bi zmogel. Ne plačujem iz preprostega razloga, ker mi ni znano kam so ta sredstva razdeljena. Jaz sem povedal, da moram to vedeti. Nisem se strinjal s pogodbo, nismo podpisali nobene pogodbe prej, šele četrto o upravljanju s KRS, ki je bila podpisana konec januarja za vzdrževanje sistema z Gorenjem Servisom.« ... Bil si pa tudi eden od organizatorjev velenjskega pustnega karnevala. Je bilo dela veliko? FRANC SEVER: »Koliko je dela vedo vsi, ki so pri karnevalu sodelovali. Prireditev je Velenju potrebna, to je bilo razvidno iz gledalcev. To pa je bila za nas tudi največja pohvala. Bi se pa rad vsem, ki so v karnevalu sodelovali najlepše zahvalil v imenu mene, krajevne skupnosti in turističnega društva. Vedeti je treba, da ta karneval le izhaja iz Starega Velenja in ne glede na spremembo sistema, je ta karneval iz starega Velenja tudi letos šel.« ... Si član kakšne stranke? FRANC SEVER: »Ne stranke ne. Sem pa član Odbora za revitalizacijo Starega Velenja, katerega sem pa tudi predsednik.« ... Kaj te trenutno najbolj jezi? FRANC SEVER: »To, da'so začele domine padati v raznih službah na občini in to tiste, ki so že naredile v lanskem letu nekaj za staro Velenje in se bojim, da bo načrt, ki smo ga začeli, propadel, če občinski organi, ta nova vlada, ne bo določenih ljudi zaustavila pravoča- Milena Krstič-Planinc 28. februarja 1991_ZANIMIVO naè òas stran 9 Optometer i MOJ SADNI VRT (18) Gojitveni sistem barka in njegove prednosti Če smo se odločili za ta sistem sajenja in vzgoje je seveda potrebno poznati določene zakonitosti brez katerih seveda ne gre in te so: a) nizko gojenje, b) gojenje sadnih dreves na lastnih koreninah, c) gojenje brez rezi. Pri gojenju sadnih dreves brez rezi je treba najprej omeniti težave, ki jih je povzročala res sadnih dreves v klasični vzgoji. Sodobni gojitveni sistemi so precej olajšali to opravilo, toda rezi ni bilo mogoče tudi pri teh gojitvenih oblikah popolnoma odpraviti. Če pri sistemu barka natančno upoštevamo ta navodila, lahko z gojenjem po tej metodi rez sadnih dreves popolnoma opustimo in to prav tako pri vzgoji kot pozneje, ko vzdržujemo nasad. Vse metode, tudi gojitvene, so odvisne od določene dinamike razvoja. Ko so gojili nekatere vrste po tej metodi, so opazili, da se pokaže zaradi gostote sajenja potreba po ukrepih za varstvo pred škodljivci. Ker se bomo odločili za čimbolj biološko pridelavo je potrebno, da se sadna drevesa čimbolj zavarujejo sama pred raznimi boleznimi in škodljivci. Zato je potrebno notranji del krošnje čimbolj osvetliti in notranjost izpostaviti čim večjemu vplivu sonca, saj se bolezni ne razvijajo na delih obsijanih s sončno svetlobo. Ker tako širimo ogrodne veje navzven, notranji del krošnje je bolj odprt proti soncu, zato je ta oblika dobila ime »barka«. Naslednja zakonitost je ta, daje ravno zaradi sonca, kot sem ga prej omenil, potrebno saditi vrste v smeri sever—jug. Prav tako je pomembno vedeti naslednje: ker ta sistem širimo navzven, seveda potrebuje večje medvrstne razdalje, kot pri gostem sajenju. Te pa so seveda odvisne od fizikalnih lastnosti zemlje — boljša kot je zemlja, bujnejša bodo sadna drevesa. Vedno je boljša nekoliko večja razdalja, saj le tako lahko obvladujemo drevo povsem brez rezi, kar pa je pogoj za ta sistem. Omenil bi nekatere priporočljive razdalje za določene sorte sadnih dreves: jablane 4x4, hruške 3,5 x 3,5, slive 3,5 x 4, češnje 5x7, breskve 4x4, orehi 5x8 metrov ... «I, pritai Sajtl]^ Ic^-jom 1 o° Prikaz sajenja pod kotom 30 stopinj Samo sajenje potrebuje spet nekaj sprememb z ozi-rom na klasično sajenje. Potrebno je izkopati luknjo v velikosti 30 x 30 centimetrov. Sadimo samo dobro obraslo sadiko, ki smo jo čez noč namakali v kaši, ki smo jo napravili iz dobro uležanega gnoja in dveh delov ilovke. Vse sadike posadimo poševno pod kotom 30 stopinj. Če je zgornji del premočno obraščen, ga je potrebno razredčiti. V jamo dodamo steklovino ali razbit porcelan zaradi škodljivcev (tukaj jih drugače ne uničujemo). Pomembno je, da je sadika obrnjena proti jugu, s tem si tudi zagotovimo vzdrževanje smeri tako v vrsti kot med vrstami. Če sadimo spomladi, je potrebno sadike zaliti še z vodo in čez štirinajst dni narahlo potlačiti okoli sadik in jih poravnati v vrsto, če je to potrebno. Če je bila saditev pravilno opravljena, če so bile sadike dobre kakovosti in tla dobro pripravljena, sadna drevesa v prvem letu nikoli ne rastejo prebujno. Sprememba položaja rasti sadnih dreves se kaže v rasti sadnih dreves že v prvem letu. V prvem letu je najpomembnejše, da sadno drevo zavzame svoj položaj v tleh ter da razvije in okrepi brstiče po dolžini nagnjene sadike. V začetku vegetacije zmeraj zraste brst na vrhu sadike, to je takoimenovani terminalni brstič, obenem z njim pa tudi nekaj brstičev okoli vrha. Če so ti brstiči v bližini vršnega brsta in so dobro razviti, bi lahko postali v rasti tekmeci vršnemu brstu, zato jih oslepimo. Matjaž Jenšterle VOGAL — Akademski ples 91 Spoštovane Salečanke, spoštovani Šalečani, zgodilo se je, kar se je moralo. Moralo zato, ker smo tako hoteli, in zgodilo zato, ker ste vi tako želeli. Da pa le ne bo že na začetku vse tako pesimistično, pa si navsezadnje lahko rečemo: »Imeli smo ga pa le!<« Pred vhodoom v Družbeno prehrano so mas prisrčno pozdravile gorečee bakle, ki pa so mi dajale občutek, kot da se spuščam po stopnicah v klet nekega staregat gradu, iz katere se slišijo stoki in pesem sestradanih in izmučenih ujetnikov (v resnici je bila to glasba). Ves ta občutek pa me je najverjetneje spreletaval zaradi čudne, da ne rečem celo grozne arhitektonske zgradbe. Ves ta občutek me je minil, ko sem stopil v že zbrano družbo (od študenttov in ostalih pa vse do direktorjev), prijetno odevljeno v večerne toalete in s tisto že znano šaleško nervoz-nostjo in z vedno odličnim mnenjem o sebi. Aperitivi so nam nekako iz-plaknili tiste neprijetne cmoke iz grl. Potem je bilo skoraj nujno treba poiskati kakšnega znanca ali sosedo, da so lahko pred njim opravili še zadnjo korekturo svoje obleke ali pričeske. Ko smo študentje začeli begati sem ter tja, se je že moralo vedeti, da se je približuje že tako pričakovan, ali pa tudi ne, program. Fanfare, prihod Zelenega carstva. Častne tablice, branje Kronike, kulturniški vložki v obliki baleta in izbor najboljšega športnika leta je bilo, kot smo pričakovali ali pa malce slabše. Bolj se je zataknilo pri brucih, ki niso hoteli priti pred Zeleno carstvo, da bi lahko izpeljali brucovanje. Da se je brucovanje prekinilo oz. odpovedalo, so nekateri od nas že prej vedeli, da je prava polomija imeti brucovanje na Akademskem plesu. Upam, da bo ta dogodek v poduk prihodnjim generacijatm, ki bodo pripravljale Akademski ples. Govorim lahko še o eni polomiji, ki leti predvsem na Družbeno prehrano. Že med samim programom je prišlo do takšne situacije, da so lahko gostje dobili katerokoli pijačo so si zaželeli, kozarcev pa ne. Ker jih je enostavno zmanjkalo. Tu se lahko vprašamo: ali je bilo zares tako veliko ljudi ali pa se je osebje Družbene prehrane tako slabo pripravilo. Tako se je začelo vsesplošno odnašanje kozarcev s sosednjih miz. Svoj kozarec pa si lahko obdržal le tako, da si ga imel vedno v roki ali pa je bil kozarec vedno poln, seveda pa je v vzrok temu sledilo tisto končno stanje, ki so se ga nekateri veselili drugi bali, vse pa so navsezadnje vzele sile mraka. Vzdušje je popestrila plesna skupina treh lepih deklet in študentski pevski oktet Marjetice, ki pa jih je na koncu njihovega repertoarja spet močno zažejalo, kot ponavadi. Ansambel ŠIK je potem poskrbel za drenjanje moških okoli lepih deklic in za veselo razpoloženje na plesišču. Atmosfera v dvorani je nekatere že tako izčrpa, da so se začeli polivati s pijačo, drugi pa so jo dobesedno vlivali vase. Zakaj pa ne, saj se je že bližalo jutro, takrat pa je ponavadi še večji, da ne rečem filing. Ljudje so počasi odhajali domov, hitro tako ali tako niso bili sposobni, najmočnejši pa so ostajali in premlevali med seboj pohvale in godrnjanje na račun Akademskega plesa. Navsezadnje pa, ples je minil, ljudje so zadovoljni ali niso zadovoljni, to nas v končni meri sploh ne zanima. Program se je izpeljal, ki je bil dober ali pa tudi ne. Bili smo zaviti v rožice, v veliki meri, kozarci celi, spet v veliki meri (čeprav v malih količinah), zgodilo se je pa le. Kot ste vi želeli in mi hoteli — z nekaj odstopanja! SERBUS! Quki i/i IMÀRSKI NASVLj PALAČINKE IZ KROMPIRJEVEGA TESTA Verjetno ste že opazili, da brskamo za vas po bolj nenavadnih receptih. Iščemo jih iz knjig naših babic. Tokrat vam svetujemo pripravo palačink iz krompirjevega testa. Potrebujemo: Za krompirjevo testo: pol ikilograma krompirja, jajce ali dva rumenjaka, presno maslo, moka). Kuhan krompir pretlačite, posolite in pustite, da se malo ohladi. Dodajte rumenjaka ali jajce, košček presnega masla in toliko moke, da vgnetete gladko krompirjevo testo. Razdelite ga na več hlebčkov, jih razvaljajte v velikost palačink, jih specite v pločevinasti posodi, brez uporabe maščobe. Pečene palačinke namažite z raztopljenim presnim maslom, zvijte in postrezite z omako, prikuho, solato ali mesom. Lahko pa palačinke tudi napolnite s sirovim, riževim, gobovim ali gnjatnim nadevom. Divji zahod Zima se počasi poslavlja in dolgi, široki, volneni in topli šali bodo šli do na- MODA slednje zime počivat. Ne bodo pa šli tako vsi šali, tisti tanjši in dolgi, pa široki, bodo lahko zanimivo poživili spomladanski plašč, ali pa ne preveč modno jopo naredili spet zanimivo. Ce vam pletenje ne gre najbolje od rok, nič hudega. Preprost si lahko kupite 2 metra tanjšega volnenega blaga, ga obrobite in že bo nastal šal, ki bo pripomogel k samozavestnejšemu koraku v pomlad. Sicer pa idej za modo strokovnjakom nikoli ne zmanjka. Ko te usahnejo v Evropi, stopijo v svet, s ski-cirko v roki in z odprtimi očmi. In že najdejo kaj, kar nas potem kakšno sezono oblači in navdihuje. Se spomnite Južne Amerike, peruanskih barv in vzorcev? Ali pa Afrike? Safari-ja? Tokrat so se modni ustvarjalci spet zatekli v osvajanje Divjega zahoda in ga spet (kolikokrat ga še bodo) osvojili. Jeansa ni mogoče premagati. Tu je! Razen, da je včasih bolj, drugič malo manj >in<. No, tokrat je spet zelo >in<. Si kmet sme privoščiti bolezen? Čisto po naše in z novo vlado še bolj po naše. Gre za nadomestila za čas bolezni za kmete. Po zakonu niso zavezanci za plačevanje tega prispevka, torej niso upravičenci, po sporazumu o zdravstvenem varstvu pa jim to nadomestilo pripada. Na vse prošnje se pristojnim republiškim organom ne zdi vredno odgovoriti, kmetom v mozirski občini pa tako od 1. januarja 91 nadomestil ne izplačujejo. Pa bodi vesel, zdrav ali bolan. 0, GG-ja, pa že dolgo ni! »Delo gozdarske\ inšpekcije poteka na področju občin Mozirje, Velenja in Žalec. Na področju občin Mozirje in Velenje s pretežnim delom gozdov na tem področju gospodari v občini Mozirje DO MERCATOR-ZKZ Mozirje, v občini Velenje E RA-TO K Kmetijstvo Šoštanj in v žalski občini HMEZAD — Kmetijstvo Žalec«. Tako piše v uvodnih stavkih poročila o delu gozdarske inšpekcije za leto 1990. Ubogo Gozdno gospodarstvo. Vsi so se spravili nanj, od njega so ostali le drobčki (in nezaposleni), zdaj pa ga lepo zanika še gospodarska inšpekcija in to za celo leto nazaj. Telefonski ojačevalec za vse! Slišali in brali smo že o zelo koristni in dobrodošli novosti za naglušne. To je elektrodinamični vložek, ki ga zelo enostavno vložimo v slušalko in bistveno izboljšamo slišnost. Seveda ga naglušnim vsi privoščimo in zato naj ne zamerijo naslednji pripombi : glede na stanje naše telefonije, glede na zveze kakršne so, glede na šume in (ne)slišnost, bi takšne »ojačevalca« pravzaprav rabili vsi. ca zapišejo kar takole kot kaže primerek. Če menijo, da so s tem zadostili zakonu, se motijo. Kaj sploh lahko razberemo s tega lističa ? Račun pa tak S prvim februarjem velja pri nas zakon, ki določa, da mora prodajalec, gostinec, ali kdo drug, ki se ukvarja s prodajo kakršnegakoli blaga, kupcu obvezno izdati račun, oziroma odrezek blagajniškega traku, ne glede na to ali je kupec račun zahteval ali ne. Za kršitev tega zakona so predvidene visoke kazni, tako visoke, da jih ne kaže kršiti. Kljub znanim in strogim predpisom pa nekateri še kar po starem — ne izdajo računa ali pa ga na zahtevo kup- V Mislinji drsajo vsi Krajani Mislinje v teh dneh ustanavljajo Društvo po-tolčenih na drsalnicah v Mislinji in zagotovo je manj tistih, ki še niso padali na neurejenih cestah Mislinje, kot pa članov nastajajočega društva. Bržkone bodo v večini tudi tisti, ki predlagajo, da iz krajevnega proračuna odgovorni namenijo več denarja za maše za lepo vreme, saj jim je do sedaj edinole »bog pomagal«. Pa še pojasnilo za neverne in nejeverne: župnik bo v tem primeru zanesljivo naredil več, kot je naredil tajnik krajevne skupnosti! Banka preseneča Banka pač poskrbi vedno za kakšno presenečenje. Hoteli ali ne, navaditi smo se morali, da razpolagajo z našimi deviznimi prihranki, presenečenja pa nas čakajo tudi drugje. Marsikdo je bil, ko je zaprosil za kredit na osnovi prodaje konvertibilnih deviz neprijetno presenečen, ko je prebral pogodbo, ki jo je v naglici pred bančnim okencem seveda podpisal. Na njej namreč piše, da mora prvi obrok poravnati do konca meseca marca, v resnici pa so mu ga obračunali takoj ob odobritvi kredita. Kaj bo z našim in slovenskim športom? Šaleški rokometni klub Velenje Dva derbija - polovičen uspeh Ni daleč od resnice ugotovitev, da v tem času v Sloveniji živimo v posebnih razmerah, kar velja za odnose znotraj meje naše republike in izven njih. Pomembne delež pri teh posebnih razmerah odpade na pričakovanje nove zakonodaje na vseh področjih. Morda nekoliko razumljivo in prav tako krivično ostaja na robu dogajanj področje športa in rekreacije, telesne kulture. Navidez se na tem, za obstoj naroda in njegov razvoj pomembnem področju, ne dogaja kaj razburljivega, pa ni tako. Športna zveza Slovenije že kar mrzlično išče nove rešitve, organizacijske, zakonske, finančne in druge, seveda pa je v tem trenutku vse še preveč nedorečeno, kar vpliva tudi na delo športnih zvez po občinah. Res je, da se pospešeno iščejo odgovori na mnoga nerazčišče-navprašanja, ob tem se odpirajo nove dileme glede organiziranosti, financiranja in podobno, šport ob tem teče dalje, čas pa neusmiljeno hiti. Prav zato je Športna zveza Velenje prejšnjo sredo v Velenju pripravila posvet, na katerem naj bi udeleženci vsaj malo razčistili nakopičene nejasnosti. Poleg predstavnikov velenjske športne zveze in občinske skupnosti, so se posvete udeležili še predstavniki ZTKO občine Mozirje (na ustanovitev športne zveze se šele pripravljajo), gost pa je bil predsednik slovenske športne zveze dr. Rajko Šugman. Predstavniki velenjske in mozirske občine so gosta najprej seznanili s stanjem telesne kulture v obeh občinah, ki je seveda bistveno različno, v nadaljevanju pa je dr. Rajko Šugman spregovoril o trenutnih velikih prizadevanjih športne zveze pri zagotavljanju njene bodoče in pravilne vloge, o pogajanjih z vlado, pripravah vseh pomembnih dokumentov in zakona, o bodočnosti slovenskega športa po morebitni odcepitvi in podobno. Problematika je ožje in širše gotovo zelo pomembna zato v prihodnje o njej več in bolj podrobno. Posvet je bil koristen, zanimiv in poučen Odbojka — uspešno nadaljujejo V nadaljevanju tekmovanja v prvi slovenski odbojkarski ligi, kjer igrata obe topolški ekipi, so odigrali že tretje kolo. Dekleta so v vseh treh kolih zmagala in si tako popravila položaj v sredini lestvice. Rezultati: Tabor II:Topolšica-Kajuh 2:3, Topolšica-Kajuh:Rogoza 3:2 in MisIinja:Topolšica-Kajuh 0:3. V naslednjem kolu bodo doma gostile ekipo Palome Branika 11. Prav tako z dobrimi igrami nadaljujejo fantje in še naprej ostajajo med kandidati za prvaka. Izgubili so samo z vodilnim Granitom z 1:3, nato pa dvakrat zmagali s 3:0 proti Izoli in Mislinji. V naslednjem kolu se bodo doma pomerili s Šempetrom. Ljubenke so na tretjem mestu na lestvici, v sobotnem kolu pa so v Mariboru klonile proti drugi ekipi Palome Branika z 2:3. V naslednjem kolu bodo doma igrale s Partizanom iz Kamnice. „ .. D. M. Pokalni rokomet — Velenjčanke nedorasle prvoligašicam V sredo, 20. februarja, so se rokometašice Velenja v polfinalni tekmi za pokal mladosti na območju Slovenije sestale v Rdeči dvorani z ljubljansko Belin-ko Olimpijo. Gostje, ki imajo v svoji vrsti tudi odlično igralko Durišinovo iz Češke in Slovaške, so bile veliko boljše in zato tudi zasluženo zmagale 33:18 (16:9). Strelske novice V slovenski strelski reprezentanci, ki je nastopila na turnirju republik in pokrajin v Sarajevu, sta uspešno nastopila tudi strelca MROŽ-a iz Velenja. Janez Štuhec je v posamezni uvrstitvi med člani zasedel 1. mesto s 571 krogi, ekipa Slovenije pa 2. mesto. Uspešen je bil tudi Simon Veternik med mladinci z osvojenim 4. mestom s 551 krogi. Mednarodnega strelskega tekmovanja v Zlinu na Češkem in Slovaškem se je udeležila tudi ekipa MROŽ-a iz Velenja. Presenetljivo so zmagali velenjski strelci v streljanju s pištolo s 1693 krogi pred reprezentanco Madžarske in Če-hoslovaške. Za ekipo MROŽ so nastopili: Janez Štuhec 569, Peter Tkalec 562, Jože Detlbah 562 krogov. Tudi v posamezni uvrstitvi je I. mesto pripadlo Janezu Štuhcu, 3. Peter Tkalec, 4. Jože Detlbah. Med mladinci se je izkazal tudi Simon Veternik, ki je nastreljal 553 kroge in osvojil odlično 2. mesto. Republiškega strelskega prvenstva za invalide v Kranju so se udeležili tudi invalidi Velenja. Najbolj uspešen je bil Peter Jovanovič, ki je osvojil 1. mesto v streljanju s pištolo s 514 krogi, ter 2. mesto v kategoriji G3 v streljanju s puško s 347 krogi. 2. mesto je pripadlo tudi Anamariji Melanšek med pištoljarkami s 283 krogi, 4. mesto pa so osvojili Tone Tratnik, Franjo Žuko in Kristina Jehart v streljanju s puško. F. Ž. Sportklubu Koroški turnir Letos sta bila odigrana že dva turnirja v JURK-u. Igralci Sportkluba na prvem v Zadru niso nastopili, na drugem v Vrbovcu pa so bili tretji. Prejšnjo nedeljo se je končal najmočnejši koroški turnir v Slovenj Gradcu, na katerem so nastopile ekipe iz vse Slovenije. Sportklub seje lahko uvrstil v finale z razliko kai 18:1, v finalu pa je premagal Kočevje z 2:1. V marcu bodo najprej igrali turnir JURK v Bihaču, potem pa bodo gostovali v Sovjetski zvezi na mednarodnem turnirju. Vadba aerobike Minuli dnevi so bili za igralce ŠRK Velenje zelo naporni. V osmih dneh so odigrali kar tri prvenstvene tekme, od tega dva derbija. Najprej so v tekmi 2. kola slavili v Kutini, nato so v sredo prejšnji teden v slovenskem derbiju v Rdeči dvorani po razburljivi igri premagali Kolinsko Slovana, v drugem derbiju v soboto, prav tako v Rdeči dvorani, pa jim ni uspel podvig, da bi slavili še v drugem derbiju in premagali vodilno Pivovarno Laško iz Celja. Morda najprej nekaj besed o tekmi z Ljubljančani (to je bila zaostala tekma I. kola). Srečanje je bilo zelo zanimivo, ob koncu tudi razburljivo in živčno. Domači so si zmago zagotovili šele v zadnjih trenutkih tekme. Gostje so v 52. minuti povedli z 21:18, tedaj so Velenjčani ob bučnem navijanju gledalcev zaigrali kot prerojeni in dosegli štiri zadetke zapored ter povedli. Gostje so izenačili (22:22), v nasprotnem napadu so domači imeli čisti položaj za zadetek, vendar niso zadeli. Požrtvovalni Serbec pa je v obrambi izboril žogo, napad, zadetek Krejana in 23:22. Sledil je zadnji napad gostov, sodnika sta piskala korake, gostje so protestirali, iznajdljivi in hitri Plaskan pa je po izvedenem prekršku krenil v napad, zadel in zmagal z dvema zadetkoma. Tekma z Ljubljančani je privabila v Rdečo dvorano blizu 600 gledalcev, na drugem derbiju v soboto jih je bilo še več, 1.000, morda celo 1.100, med njimi precej iz Celja, pa tudi iz Slovenj Gradca. Domači gledalci so vsekakor pričakovali novo zmago, s čimer bi se Velenjčani enakovredno vmešali v igro za sam vrh. Zmage ni bilo. Zasluže- no so slavili gostje, ki so bili večino srečanja boljši nasprotnik. Velenjčani so sicer odlično zaigrali sredi drugega polčasa. V 40. minuti so gostje vodili že s 17:12. Nato se je zgodil nenaden preobrat. Domači so dobesedno eksplodirali in v 46. minuti vodili z 19:18. Žal so potem znova popustili, zaradi tretjega nepremišljenega prekrška so v 54. minuti ostali brez pomoči odličnega Šerbca, samo nekaj sekund zatem pa je »eksplodiral« kapetan Vajdl. Ni se strinjal s sodnikovo odločitvijo, nešportno je nasprotoval, sodnika sta mu pokazala rdeči karton, soigralci pa so ga komaj spravili z igrišča. Vsekakor si ta igralec, povrhu še kapetan ekipe, ki ima dolgoletne igralske izkušnje, takšnega izpada ne bi smel privoščiti, pa četudi bi bila sodnikova odločitev sporna. Torej, Celjani so zasluženo zmagali. Razlogov za poraz domače ekipe v tej tekmi je gotovo več: utrujenost igralcev zaradi non-stop igranja (tri tekme v osmih dneh), trener Miro Požun ima (je imel) na klopi manj kvalitetnih igralcev v primerjavi z gosti, na njihovo na trenutke takorekoč izgubljeno igro pa je verjetno vplivala tudi (pre)velika želja po zmagi in igralci so enostavno izgoreli. Dodati pa je treba tudi naslednje: oba derbija sta pokazala, da je ekipa preslabo psihološko pripravljena za takšna odločilna srečanja. Prav temu vprašanju bo moralo vodstvo kluba takoj nameniti vso pozornost. V soboto bodo Velenjčani gostovali v Zagrebu proti Borcu, kjer pa v vratih ne bo izključenega Vajdla. (vos) Športna zveza Velenje obvešča vse ženske, da se vadbe aerobike lahko udeležijo vsak četrtek ob 18. uri na osnovni šoli Gustava Šiliha. Vadba poteka pod strokovnim vodstvom, za petkratni obisk je treba plačati 100 dinarjev, za desetkratni 200, plačate pa pri voditeljici aerobike. Vsekakor ugodnost, s katero bo lažje premagovati tegobe današnjega časa. Košarka Nemogoče je mogoče V 18. kolu so Šoštanjčani gostili igralce Heliosa iz Domžal. Bila je to tekma, ki jo bodo gledalci, vsekakor pa gostje, še dolgo pomnili. Domači so naredili preobrat, ki ga redko vidimo v košarkarskih dvoranah. V 10. minuti drugega polčasa so imeli Domžalčani prednost 18 točk. So tedaj pomislili, da lahko srečanje izgubijo? Gotovo ne! Šoštanjčani pa so si najbrž dejali, morajo ga, in zaigrali na vse ali nič. Razlika je začela kopneti in približno minuto pred koncem je skopnela (87:87). Še 15 sekund do konca srečanja je ostalo, ko so imeli gostje spet prednost pol koša. Tedaj je njihov najbolj izkušen igralec Brodnik vrgel žogo namesto soigralcu — v aut. Igralci Elektre so imeli še 11 sekund, da naredijo mogoče. Dve sekundi pred koncem je to storil Pipan z natančnim metom. V naslednjem kolu bodo gostovali v Medvodah, ŠRK VELENJE :KOLINSKA SLOVAN LJUBLJANA 24:22 (12:13 Velenje: Stropnik, Čater, Krejan 5, Ramšak 1, Terglav, Plaskan 4, Požun 4, Rozman, Vrečar, Vogler 4, Serbec 6, Vajdl. ŠRK VELENJE:PIVOVARNA LAŠKO 20:24 (9:13) Velenje: Stropnik, Čater, Krejan 4 Ramšak, Terglav, Plaskan 2, Požun 2, Rozman 1, Vrečar, Vogler 6, Serbec 5, Vajdl. MLINOTEST:VELENJE 26:27 (12:11) Velenje: Lakič, Misavljevič 3, Draganovič, Zidar 8, Katič I, Oder 4, Fale, Hudej 10, Ikič, Delič 1, Memič, Hrsat. ELEKTRA :HELIOS 93:92 (38:47) Elektra: Sevšek 4, Mrzel 5, Leskovšek 3, Pečovnik 4, Dumbuya 4, Lipnik 12, Pipan 33, Pršar 2, Plešej 14, Tomic 12. ŽRK Velenje (Ne)pričakovana točka Velenjska dekleta so presenetila v slovenskem derbiju proti Mli-notestu v Ajdovščini. Ajdovke so sicer nekajkrat imele precejšnjo prednost, v odločilnih zadnjih minutah pa so zaigrale nezbrano kar so gostje izkoristile in izenačile, v podaljških pa zmagale. Igro Velenj-čank je odlično vodila Zidarjeva, Hudejeva pa je nezadržno prodirala skozi domačo obrambo. Trenutno so Velenjčanke z 20 točkami na petem mestu in so najbolje uvrščena slovenska ekipa, tudi v naslednjem kolu pa bodo gostovala, tokrat pri Lokomotivi. Nekateri Slovanovi igralci se še nekaj minut po končani tekmi niso mogli sprijazniti z odvzemom žoge v zadnjih trenutkih tekme. To v nobenem primeru ne opravičuje srboritežev s tribune, da so »pomagali« miriti Vogler in vratar Gradišnik iz oči v oči. Nekdanji velenjski vratar je bil tudi zelo zaslužen za zmago, saj je med drugim ubranil kar tri sedemmetrovke Miro Požun je športno priznal trenerju gostov Tonetu Tiselju zasluženo zmago (VOS) Atleti so se zbrali na občnem zboru Mestni stadion, še vedno neuresničena želja Po štirih letih so se pred dnevi na občnem zboru zbrali velenjski atleti in prijatelji njihovega kluba. Med njimi so bili kar trije člani predsedstva Mira Čuček, Marko Račič in Jure Novak. Od republiške zveze so prenesli javno pohvalo »temu pridnemu klubu. Če smo v zadregi, kdo bo kaj naredil, pokličemo v Velenje in stvar je urejena.« Marko Račič, predsednik združenja atletskih sodnikov Slovenije, je posebej pohvalil tudi delo velenjskih sodnikov in izrekel željo, da bi Velenjčani le dobili normalni atletski stadion. Znano je, da je sedanji v takšnem stanju, da že nekaj let na njem ni možno pripraviti pomembnejših prireditev. Jure Novak, strokovni vodja pri AZS, je izrekel posebej pohvalo trenutno enemu najbolj uspešnih atletskih trenerjev v Sloveniji Tomu Popetru, ki trenira tudi najbolj nadarjeno velenjsko in slovensko atletinjo Jolando Steblovnik. Po posebnih kriterijih republiške atletske organizacije so na posebni slovesnosti v Ljubljani Steblovnikovo razglasili za najboljšo atletinjo pionirko v letu 1990. Velenjski atletski klub uspešno živi že 22 let. V tem obdobju je šlo skozi klub čez 1.000 otrok in mnogi izmed njih so zrasli v strokovnjake, ki jih srečujemo na vseh področjih. Podrobno je o delu kluba v minulem obdobju spregovoril Martin Štajner in njegovo uspešno pot podkrepil tudi z nekaterimi statističnimi podatki. Ekipno so bili v krosu trikrat prvaki Slovenije, trikrat drugi na prvenstvu SFRJ, štirikrat zmagovalci krosa Dela, (to doslej v zgodovini krosov Dela ni uspelo še nobeni mestni reprezentanci) in trikrat zmagovalci krosa Dnevnika, ki je hkrati tudi srednješolsko prvenstvo Slovenije. V času obstoja so osvojili 22 odličij na balkanskih prvenstvih in skupno 162 odličij na državnih prvenstvih. Velenjski atleti so v tem času za državno reprezentanco zbrali 32 nastopov, za republiško pa precej več. Ob tem so bili tudi uspešni organizatorji atletskih tekmovanj — balkanskega krosa, krosov za pokal Dela itd. Kadar so velenjski atleti takole skupaj zbrani, ali pa tudi kako drugače, ni pogovora v katerem se ne bi dotaknili tudi vprašanja stadiona. Tudi tokrat se temu vprašanju niso izognili. »Vsak dan nas bolj bremeni dejstvo, da nimamo osnovnega objekta za vadbo«, je poudaril Martin Štajner. Zaradi tega so se pred leti preusmerili v razvoj tekaških disciplin, saj so menili, da bo to le prehodno obdobje. Zal, pa se je izgradnja stadiona ponovno oddaljila. Na zboru so posebej poudarili, da ne gre samo za to, da bi atleti dobili atletski stadion, kot nekateri modrujejo in se pri tem sprašujejo o njegovi (ne)potrebnosti. Gre predvsem za to, da Velenje dobi mestni stadion, ki ga bodo (tako kot so starega) koristili vsi — od vrtca do pozne starosti, oziroma aktivni tekmovalci ter enako rekreativci. Na zboru so pozvali novo občinsko vodstvo, da pri načrtovanju nove športne politike in njene infrastrukture vsekakor upošteva prioriteto, ki bo temeljila na strokovnosti in dejanskih potrebah. »V tem primeru sem prepričan, da bomo mestni stadion kmalu imeli in v sklopu tega objekta bodo tudi ustrezne atletske in druge površine ter naprave, ki k takemu objektu sodijo,« je dejal Martin Štajner. Do tedaj pa bodo morali velenjski atleti hoditi na treninge tudi v Celje, saj so se odločili, da bodo ponovno začeli vaditi tudi ostale atletske discipline. Treniranje v Celju bo za njih dodatna denarna in časovna obremenitev. Zato to ne more biti trajna, ampak samo začasna oblika treninga. Ob koncu naj omenimo še, da so za predsednico kluba spet izvolili Dragico Kotnik, za predsednika sekretariata pa Martina Štajnerja. (vos) 28. februarja 1991 MNENJA, NOVICE naš čas stran 11 Še o sežiganju zdravil V odgovoru g. Marijana Je-dovnicky, dipl. ing. gospodu Stanetu Lipniku je nekaj vsebin, na katere bi rado opozorilo ali pa prosilo za dodatna pojasnila tudi Šaleško ekološko društvo: 1. Kako bi se vršil strokovni nadzor pri sežiganju spornih zdravil, saj elektrarna nima nobenih ustreznih merilnih naprav, ki bi merile vsebnost strupov v dimnih plinih, ki bi nastajali zaradi sežiga zdravil? Samo prisotnost strokovnjakov še ne pomeni varnega sežiga oziroma zaščite prebivalstva v vplivnem območju TEŠ pred škodljivimi vplivi. 2. Sežig posebnih odpadkov v termoelektrarnah je mogoč samo pri nas zaradi pomanjkanja varnostnih predpisov. V drugih državah je za tak sežig predpisana minimalna temperatura 1200 stopinj C in ustrezne čistilne naprave oziroma filtri, ki čistijo izpušne pline. V članku pa je omenjena najvišja temperatura kurišča 1150 stopinj. Zato še vedno dvomimo v strokovnost odločitve strokovnjakov, da se lahko ta zdravila sežgejo v TEŠ br-z posledic za prebivalstvo in n travo. 3. Zakaj je Zavod za zdravstveno varstvo predpisal, da se lahko v eni uri sežge le od 30 d 50 kg zdravil, če sežig ne povzroča nastajanja strupov? 4. Poduk o poteku DELOVNIH PROGRAMOV v TEŠ in vključevanje sežiga zdr; vil v opravila, ki zahtevajo Delovni program, nas navaja na m. el, da je elektrarna že izvrševala podobna opravila. Nekdanji sum, da je elektrarna že sežigala različne odpadke, seje spet poglobil. 5. Članstvo v Odboru za varstvo okolja in urejanje prostor» pri Skupščini (občine Velenje ne zahteva uradncD priznano strokovno izobrazbo.. Ce bi bilo tako, bi najbolj usstrezala ekološka smer, človeka s takim strokovnim profilom w velenjski občini nimamo, ali pač? Ta odbor je v glavnem sestavljen iz delegatov Skupščine, ki tudi sprejemajo zelo pomembne odločitve, ps se od njih ne zahteva strokovi. za to. Nimamo namena braniti g. Lipnika, ta se bo branil sam. Rekli bi le še to. da pripada generaciji, ki je hodila v šole, ki še niso imele v svojih programih ekoloških tem. Zato so se nam pripadnikom te generacije »odpirale« oči pozneje, ko smo se sami popolnoma prostovoljno ekološko izobraževali in ko so se te teme začele pojavljat:! v knjigah in javnih občilih ter oob njih spreminjali svoja stališčaa do razvoja znanosti in industriije pa tudi do svojega preteklega dela v tem razvoju. Žal pa se očii še niso »odprle« celo nekaterim liz mlajših generacij, ki so v šolah že poslušali ekološke vsebine. Šaleško ekološko društvo predsednica Šavor Marija Prijaznost na višku gotovo ne sodi na delovno mesto, ki ga opravlja. Jeze pač ni treba stresati na ljudi, ki jih ne pozna. Mislim, da za to delo ni dovolj le šminka in frizura, ampak tudi malo več prijaznosti. Ni malo takšnih, ki gledajo mlade in pri tem poudarjajo, kako nekulturni in slabo vzgojeni so. Kako smo lahko drugačni, če so starejši, ki nam naj bi bili za vzgled, sami brez olike. Š.G., Velenje Dva dni za vneto uho Žena je v sredo peljala otroka k zdravniku zaradi vnetja levega ušesa. Ta ji je odprl bolniško v sredo, za kontrolo pa naročil v petek. Ker žena pred 9. uro ni mogla priti, jo je sestra v soglasju z dr. Stojanovičem zavrnila. Na kontrolo so jo naročili v ponedeljek. Ko je prišla v ponedeljek na kontrolo, ji bolniškega izostanka ni hotel več opravičiti. Žena se je razjezila, ni si znala več pomagati in začela je jokati. Dr. Stojanoviču je povedala, da lahko zdaj ostane brez šihta, pa se ji je smejal in ji govoril, naj si pomaga kako drugače. Se je še kakšna mamica razjokala pri dr. Stojanoviču tako kot moja žena? Prav tako bi rad opozoril vodstvo Zdravstvenega centra, da kaže morda preveriti etično moralo zdravnika in lepo bi bilo. če bi ga poklicali na odgovornost, saj v dveh dneh tudi ne more pozdraviti otroka s še tako dragimi in specialnimi tabletami. Rad pa bi se zahvalil sestram, ki so delale 18. februrja popoldne in so zdravnika opozorile na nepravilnost. A. H. (naslov v uredništvu) Pred nedavnim sem tudi sama začela nekako »verjeti« v igre na srečo in tako me je pot zanesla na loterijo v Velenju. Doživela pa sem vse prej kot prijaznost. Stala sem pri prvem okencu in ko sem opazila, da lu ne bo nič, sem stopila do drugega. In res ni bilo treba dolgo čakati, ko je gospa Gajšek izjavila, da ima vsega dovolj in odšla na »cigareto«! neglede na vrsto čakajočih. Ko sem bila na vrsti na drugem okencu, mi gospa uslužbenka pove, da sem listek izpolnila narobe. Povedala sem, da sem tudi teden dni prej izpolnila kolone tako, pa je bilo prav. Nato pa se z drugega konca s povzdginje-nim glasom oglasi gospa Gajše-kova, češ da sem imela že enkrat narobe, pa mi je ona to povedala. Bila sem zelo presenečena, da mi je to povedala na takšen način in to meni, ki še nikoli prej nisem bila pri njenem okencu. Jaz je torej nisem poznala, še manj ona mene. Medtem mi je druga uslužbenka izpolnila nov listek, češ mojega »nepravilnega« stroj ne bo »vzel«. Na njeno veliko presenečenje ga je kljub temu »vzel«. Mogoče je prii vsej zadevi bila tudi res kje mo ja napaka, toda odnos gospe Gajškove do strank Vojne postajajo vse bolj nečloveške. V prvi svetovni vojni je bilo med žrtvami 10% civilistov in 90% vojakov; v drugi svetovni vojni je bilo že 50% civilistov in 50% vojakov; v korejski vojni je bilo med žrtvami že 70% civilistov in 30% vojakov in v vietnamski vojni 90% civilistov in 10% vojakov. Vojne niso več sestavljene iz bitk med vojskami temveč iztrebljanje civilnega prebivalstva: otrok, žena in starčkov. Zato so vojne preživela oblika reševanja sporov med državami ali narodi. Vsaka vojna je negativna selekcija ljudi. V njej umirajo pogumni požrtvovalni, resnični tovariši, ki so pripravljeni izpostaviti sebe za rešitev drugih; ostajajo pa sebični, zvijačni, netova-riški, ki znajo izpostavljati druge za svoje preživetje. Najhujše zlo vojne pa je, da ne dovoljuje človeku, da bi v sebi razvijal človečnost, ker mu z vsiljevanjem nasilja jemlje vero vase in ga spreminja v ubijalca in uničevalca. V vseh vojnah so vojake omamljali z alkoholom, v tem stoletju pa. tudi z mamili, da bi jih tako spremenili v stroje nasilja. Ko pa se ti ljudje po streznitvi zavedo svojih dejanj, se lomijo v sebi in postajajo duševni invalidi z občutki krivde in gnusa. Tako so bili po vietnamski vojni v ameriških bolnišnicah skoraj enako polni psihiatrični oddelki kot kirurgični. Tudi pri nas militaristična filozofija še vedno manipulira z ljudmi in narodi. Tako pravijo, da bi slovenska vojska pomagala oblikovati identiteto slovenskemu narodu. Veliko bližje resnici je dejstvo, da bi lahko povzročila njegovo izginotje, njegov samomor. Kajti države imajo vojske zato, da z njimi sodelujejo v vojnah. Zato se pridružujem vsem tistim strankam, ki so za demilitarizacijo Slovenije in za resnično svobodo slovenskih fantov in mož, da ne bodo znova postali sužnji neke vojaške organizacije. Marija Šavor Razmišljanja 0 vojskah in vojnah Vesti o vojni v Zalivu v nas prebujajo najrazličnejše misli glede na izkušnje, ki jih imamo in glede na sposobnost vživljanja v čustva drugih. O njej lahko raumišljamo splošno, politično, moralno ali pa preprosto človeško. Ko gledamo svoje otroke, se nam smilijo tuji, ker vemo koliko strahu in groze je v njihovih srcih, ko okrog njih žvižgajo izstrelki in koliko obupa ob strahu, da bi v tem peklu ostali sami. Nepopisno strahotno je čustvo strahu pred smrtjo v otroški duši in neizmerno trpljenje matere, ko vidi ta strah v očeh svojega otroka in mu ne more zagotoviti občutka varnosti. K vragu vse vojne in tisti, ki jih netijo! Človeško življenje je enkratno in neponovljivo. Ali se ga splača žrtvovati za neke abstraktne ideje o narodovem ponosu, svobodi, za lepše življenje, za tuje sovraštvo in tujo željo po oblasti? Koliko 1 judi je z vero v te ideje umiralo zaman? V sedanji civilizaciji mora večina ljudi živeti brez svobode, z vsiljenimi življenjskimi stili, če hoče preživeti. Za svobodo odločanja o svojem ljudstvu se splača boriti le njegovim voditeljem. Kaj bo ostalo od Kuvajta po končani vojni vihri med njegovimi osvoboditelji in okupatorji, koliko njegovih prebivalcev? Kuvajt nam je lahko v opozorilo, ko pravimo, da bomo z vsemi sredstvi branili svojo suverenost in za to kličemo celo tujo vojsko na pomoč. Kaj bi ostalo od prelepe slovenske dežele in koliko njenih prebivalcev bi preživelo podobno vojno vihro, kot jo doživlja Kuvajt? V vojnah na tisoče ljudi čaka na svojo smrt brez možnosti, da samo odloča o njej. Zgodovina nas uči, da je pred davnimi časi obstajal suženjski red, ko je imel gospodar sužnja pravico, da mu vzame življenje. Smo v današnji civilizaciji kaj dlje od sužnja in gospodarja? Se vedno si nekateri ljudje jemljejo pravico odločati o življenju in smrti milijonov ljudi. Moški današnjega časa so moderni sužnji utilitarističnim organizacijam, katere jih lahko prisilijo, da se spremene v ubijalce ali pa žrtve. To suženjstvo je popolno, saj ljudi zasužni fizično in psihično, ker jih prisili, da počnejo tisto, česar v normalnem življenju niso sposobni, ker so preprosto ljudje. Ostala brez zdravniške pomoči Organiziranost komunalne energetike po Sloveniji V okviru aktivnosti, ki jih izvajamo za zaščito kapitala ter ohranitev in integriteto dejavnosti daljinske oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini, želimo naše uporabnike seznaniti z rešitvami, ki so jih v sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja (ZOP) pri reorganizaciji komunalnega gospodarstva izoblikovali v občini Trbovlje. Komunalno gospodarstvo občine Trbovlje predstavlja DO KOP Trbovlje, v kateri so sektorsko organizirane komunalne energetika, osnovne komunalna dejavnosti in plejada spremljajočih tržnih dejavnosti. Nezadovoljstvo uporabnikov in sodobnejši gospodarski pristop, ki ga v smislu ekonomske utrditve manjših zaključenih gospodarskih celot vzpodbuja nova zakonodaja, sta narekovala tamkajšnjim oblastnim organom, da predlagajo uporabnikom temeljit poseg v staro, preživelo organizacijsko obliko komunalnega gospodarstva. Opredelili so se za ustanovitev dveh javnih podjetij za področje komunalne energetike in osnovnih komunalnih dejavnosti, ter temu ustrezno pripravili tudi dva odloka. Razlogi, ki so jih privedli do popolnoma ločene obravnave komunalne energetike so bili predvsem naslednji: — Komunalna energetika opravlja dejavnost energetskega gospodarstva posebnega družbenega pomena na področju občine. - Dejavnost, ki se zagotavlja izključno s pretvorbo enega od Za ilustracijo navajamo nekatere podatke: Trbovlje Velenje priključna moč konzuma dolžina omrežja število toplotnih postaj število zaposlenih porabljena toplota industrijska poraba število ogrevanih stanovanj primarnih energetskih virov, je s svojo krajevno, kapitalsko in tehnološko celovitostjo, strokovno zahtevna dejavnost. Dejavnost nima nikakršne povezave z ostalimi komunalnimi dejavnostmi, zato ne obstajajo utemeljeni razlogi sožitja energetskih in komunalnih dejavnosti v skupnem gospodarskem subjektu. Organizacija samostojne komunalne energetike omogoča optimalno organizacijsko obliko, primerljivo s standardi oskrbe in dejavnosti med podjetji komunalne energetike povezanimi v GZ Slovenije in zahodnoevropskimi, izključno kapitalskimi družbami. Organizacija samostojne komunalne energetike omogoča neodvisno in celovitejšo obravnavo tekoče problematike in razvojnih možnosti, zlasti pri uvajanju plinifikacije v smislu ekološke sanacije področja. Organizacija samostojne komunalne energetike omogoča uvedbo normalnih gospodarskih prijemov pri poslovanju podjetja, ter neposreden in celovit nadzor. Organizacija samostojne komunalne energetike omogoča oblikovanje neodvisne in celovite sistemizacije vrednotenja delovnih nalog in opravil. 43,5 MW 257 M W 8,0 km 107 km 82 287 36 83 62.250 MWH 430.000 MWh 34.834 MWh 131.445 mWh 2.018 11.645 ki s komunalnimi niso primerljiva. — Organizacija samostojne komunalne energetike omogoča v odvisnosti od rezultatov poslovanja oblikovanje neodvisne in celovite politike zagotavljanja sredstev za osebne prejemke delavcev. — Dezintegracija obstoječe DO ni bila po volji nekaterim, zlasti komunalskim strukturam, vajenim ohlapnega gospodarjenja, ki težko dojemajo časovne in z njimi povezane miselne premike. Analogija navedene problematike slovenskih občin z razvito komunalno energetiko, še posebej pa občine Velenje, pri tem ni slučajna. Identična problematika se namreč razlikuje samo po obsegu dejavnosti. Navedeni podatki in trboveljski primer dokazujejo, da smo o reorganizaciji komunalnega gospodarstva v Velenju že pravilno razmišljali. Tega pa žal ne moremo trditi za predstavnike občinske vlade, še posebej njihovega podpredsednika, ki ga podobno kot na energetskem področju, tudi na komunalnem, očitno že prehiteva čas. Vodja obratovanja in operative Miran Cmajner, str. inž. v. d. direktorja Majda Jeram, oec. V torek, 12. februarja, sem prišla v ambulanto v Velenju, ob 11.25. Pri okencu sem dala sestri knjižico za sprejem, vendar mi je ta zelo neprijazno povedala, da ne morem biti sprejeta, ker so vse številke že razdeljene. Vprašala me je, kje sem tako dolgo hodila in povedala sem ji, da nisem mogla prej, ker sem od Velenja oddaljena osem kilometrov in ceste niso (bile prevozne. Kljub temu, da sem ji povedala, sem ledvična bolnica, me je odvrnila in mi niti poskušala vprašati katerega od zdravnikov za sprejem. Popoldanske izmene nisem mogla čakati, ker sem imela močne bolečine. Delalo je pet zdravnikov. Toliko sem jih naštela po razporedu. V čakalnicah pa je bilo tisti čas sedem pacientov. Skušala sem iskati pomoč v dežurni ambulanti, vendar mi je sestra pred vrati ordinacije rekla, da me ne sprejme. »Ni govora!«, čeprav je bil dežurni zdravnik v ordinaciji. Ali si predstavljate, kako je res bolnemu človeku, ki išče pomoč, pa je ne dobi? Na koncu sem morala v lekarno po zdravila brez receptov, kjer so mi svetovali tablete baralcin. Kupila sem jih, ne vem pa, če mi bodo ustrezale. Tu v zdravstvu ne vidim srčne kulture pomagati bolnemu. Tudi za paciente je zakon, ki ga še mnogi ne poznajo. Kaj naj na koncu rečem drugega kot to, da plačujemo visoko zdravstveno stopnjo in participacije pri vsakih vratih. Zdravstveno osebje pa se do nas vede nehumano. Naj velja raje pravilo — Za nedelo. ni plačila. Marija Glušič, Prelska 33, Velenje Obrtnik nasilno v stanovanje Marsikdo bi zlil ves svoj žolč ob takšnem — najmileje rečeno — gnusno izmišljenem pisanju, kot si » ■ je privoščil Rudolf Smrečnik v prejšnji številki Našega časa - pod istim naslovom. Ostajam raje na civilizacijskem nivoju, ki je piscu takega članka tuj. Moram pa reagirati, kajti kar je v članku v zvezi z mano, JE VSE IZMIŠLJENO. Pridružujem se samo vprašanju, zakaj je moralo stanovanje ostajati tako dolgo prazno, vprašanje postavlja pisec na koncu svojega podlega dela, iz katerega se da tudi sklepati, kakšnega značaja je. Javno, zavedajoč se v polni meri moralne in kazenske odgovornosti, izjavljam, da v svojem življenju še nisem nikoli nikjer prejel nikakršne podkupnine. Zato bom Smrečnika »poprosil«, da svoje izjave in trditve dokaže tudi na sodišču. Tu bo lahko ločil delo miličnikov od dela sodnikov za katerega se toliko zanima, čeprav predvidevam, da je imel že večkrat opraviti z Resnico. Ni mi za denar, zato se že danes odpovedujem odškodninskim zahtevkom, katerih ceno, seveda z določenim večkratnikom, si je določil Rudolf sam. Namenjam jih v dobrodelne namene. Ob tem dogodku, ki je za poštenega človeka ubijajoč, bi se želel zahvaliti vsem prijateljem, znancem in tudi anonimnim osebam, ki so mi osebno ali telefonsko izrekli priznanje človeka, ki se bori za pravičnost, katera je dandanes v nikogaršnji skrbi. Večina mi je očitala, zakaj sem še vedno tak idealist in »slepec« v času, ko se vsak bori le še za svojo rit. Po neprespanih nočeh sem ugotovil, da imajo še prav. Sam ostajam zvest človeški vrlini, ki NAJBOLJŠI OGLAS OGLAS V NAŠ ČAS se ji reče poštenost. Žena Narda in resnica pa ostajajo moji življenjski sopotnici. Jože Čas Draga gospa Krstič-Planinc in gospod Mugerle Opravičujem se vama in vsem tistim, ki jim je razumevanje članka pod naslovom, »Če raznese radiator«, povzročalo težave. Čeprav glede na način in ton vajinega pisanja težko verjamem, da je bil omenjeni članek kljub nekaterim uporabljenim tujkam tako nerazumljiv, da vama ni »uspelo« pravilno razbrati niti ene izmed napisanih dejstev oz. misli, čutim potrebo, da vama vsebino sestavka dodatno pojasnim. Osnovni namen pisanja ob primeru Skaza je bil opozoriti uporabnike z objektivno nevarnostjo izliva vode iz poškodovanih radiatorjev in na njihova nerealna pričakovanja, da lahko katastrofo v stanovanju prepreči še tako hitra dežurna služba. Za ilustracijo in boljše razumevanje je bila navedena možna količina izlite vroče vode (350 l/min) z ugotovitvijo, da lahko v takšnih primerih dovolj hitro in edino učinkovito reagira le uporabnik sam s takojšnjo zaporo ventilov. Pri tem pa niti približno nismo poskušali zagovarjati celo opravičevati brezbrižnost in nedelo službe, ki bi se na intervencijo morala odzvati, saj je za to organizirana in tudi plačana. Odločno smo zavrnili samo vse vajine krivične in morda celo zlonamerne očitke, ki sta jih v tem primeru naprtila delavcem Toplotne oskrbe. Če je bil kdo počasen tudi v visokem startu in ga je bilo potrebno čakati eno uro celo v rednem delovnem dnevu, potem to zagotovo niso bili delavci Toplotne oskrbe. Ponovno* poudarjam, da je služba za intervencijske posege na področju družbeno stanovanjskega fonda še vedno pogodbeno dogovorjena med Stanovanjsko oskrbo in Sekretariatom za javne gospodarske dejavnosti, ki to službo tudi plačuje. Kvaliteta te službe je zato odvisna zgolj in samo od njihovega skupnega odnosa do tega področja, ki ga v marsičem razkrivajo razmere na stanovanjsko komunalnem področju v občini Velenje. Resnica o tem, kdo je za takšno stanje odgovoren, pa se vama je groteskno ponesrečila v vajinem skorajda ciničnem sklepnem vprašanju. Draga novinarja! Čeprav mi na nek način ni vseeno, kaj vaju briga in kaj ne, si vendarle želim, da o problematiki poročata objektivno, sodita pa le o stvareh, ki jih poznata in razumeta. Brez zamere! Miran Gmajner Hvala za sodelovanje in pomoč Za izdelavo pustnega karnevala se zahvaljujem v imenu KS Staro Velenje, lastnem imenu in v imenu še vedno nezamenljivega Tonija Hercfelerja vsem, ki so finančno, materialno ali kako drugače pomagali, da je največji pustni karneval uspel kljub dežju. Zanj so prispevali: SO Velenje, Obrtno združenje, VEKO Velenje, Vekos Velenje, Ortopedstvo Jagodic, Vegrad Velenje, REK Mizarstvo, APS, Avtist — 5R, Tiskarna Bizjak, Tiskarna Donko, ERA Velenje, Ivo Gorogranc, Jože Napotnik, Marjan Vodišek, Stanko Brglez, Jože Miklavc, Postaja milice Velenje, Dreja Koren, Pajo, Naš čas, in Radio Velenje. Turistično društvo in krajevne skupnosti: Staro Velenje, Stara vas, Levi breg, Bevče, Kovče-Pod-kraj, Vinska gora, Lipje, Črnova, Selo, Konovo. Vsem gostincem in diskontoma Kraševec in Merx, ki so nas delno preskrbeli z brezplačno pijačo in nas spodbujali, da karneval izpeljemo, hvala. Naj mi bo oproščeno, če sem koga pozabil. Franc Sever Demilitarizacija — tretjič Izjava 0 Kar na začetku bi gospoda Martinška naprosil, da naj bo pri svojem pisanju vljudnejši. Razumem, da mu v najinem besednem boju zmanjkuje argumentov, in da se zato zateka k nizkim udarcem, vendar mu pri tem ne bom sledil. Argumentov imam namreč še dovolj, sploh pa ne napadam njega, ki ga komajda poznam, ampak politiko njegove stranke. Ta se mi zdi pa res od vseh najslabša. Mislim, da se je predsednik Liberalnih demokratov v Velenju obregnil predvsem v moje trditve, da sodijo med obrobne politične skupine. Predlagam torej, da se tokrat nekoliko pozabavamo s pojmom obrobnosti, drugič pa se posvetimo kakemu drugemu vprašanju. Med drugim ste, gospod Mar-tinšek zapisali, da so Nova družbena gibanja izraziti nasprotnik velikih nacionalnih projektov. Ampak kaj to pomeni, biti nasprotnik velikih nacionalnih projektov? Ali nismo sedaj sredi enega največjih nacionalnih projektov, ki se mu reče osamosvajanje? Ali ni vsaka nacionalni odpor — torej tudi NOB, velik nacionalni projekt? Ali ni postati nacija v modernem pomenu besede velik nacionalni projekt? Ali ni imel svoj denar, svojo državo in navsezadnje svojo vojsko velik nacionalni projekt, zlasti še zato, ker mi Slovenci vse to poskušamo dobiti z večstoletno zamudo? Torej se strinjava, da so Nova družbena gibanja proti vsem tem stvarem, da so torej, objektivno gledano, nasprotniki najbolj vitalnih interesov slovenskega naroda. Zato pa tudi so obrobna skupina in bodo to tudi ostali! Ampak vi Liberalni demokrati ste »po duši« zelo blizu Novim družbenim gibanjem. Saj menda vaši vodilni ideologi celo izhajajo iz te sumljive združbe. Vaša stranka se že ves čas obrača proti vitalnim slovenskim interesom. Sedaj boste vse to seveda zanikali, ampak nekateri imamo še kolikor toliko dober spomin, in če boste hoteli vam bom citiral vse, kar ste kdaj napisali. Tokrat se spomnimo tega, kar ste objavili v Našem času 6. 12. 1990, tik pred plebiscitom torej. Taki so bili, gospod Martin-šek, prvi stavki vašega pisnega »prispevka« k plebiscitnim pripravam : »V javnosti se danes prezenti-rajo velike nacionalne teme, kot so sprava, enotna nacionalna država, plebiscit... Za liberalca ti problemi pomenijo emancipacijo le nekaterih pogojev svobodnejšega bivanja, ki pa še zdaleč niso najpomembnejši in ključni.« Gospod Martinšek, vaša stranka torej meni, da osamosvojitev Slovenije ni ključni slovenski problem. Stranke Demosa pa mislijo prav to, da je za emancipacijo slovenskega naroda primarnega pomena njegova osamosvojitev. Šele potem, ko bomo sami odločali o sebi, bomo lahko reševali druge težave. Seveda je tako stališče Liberalnih demokratov dokaz, da so tudi oni proti velikim nacionalnim projektom. Mislim pa, da je več kot logičen zaključek, da je tisti, ki se sam izključuje iz nacionalne zgodovine, politično gledano obroben osebek. Spomnimo se, kdo vse je bil v času slovenske pomladi proti »velikim nacionalnim projektom« (Novih družbenih gibanj seveda sploh ne bom več omenjal). Začnimo z Majniško deklaracijo, ki je že eno leto pred volitvami zahtevala suvereno Slovenijo. Niso je hoteli podpisati ZKS (danes SDP), SZDL (danes SSS), ZSMS (danes LDS), z izjemo UK, in Zeleni. Lepšega dokaza za to, da vse te politične stranke takrat v tistih zgodnjih kritičnih in nevarnih časih niso bile za slovensko neodvisnost in za dokončno formiranje slovenske nacije, bi si pač le težko želel. Važno pa je, da tega ne pozabimo! Liberalni demokrati in Prenovitelji ste seveda z največjim veseljem podprli skupino Neue slowenische Kunst, ki so tako obrobni in v svojem bistvu tako provokatorski in protinarodni, da so si nadeli kar nemško ime, in da pri svojih »umetniških« nastopih uporabljajo med drugim nacistične simbole. V takih primerih se pa res konča absurdno govorjenje, da so take skupine kot je Neue slowenische Kunst potrebni za našo afirmacijo v svetu. Ob vseh tisočih brezposelnih, ob vsem pripadajočem gospodarstvu, zahtevajo Liberalni demokrati in Prenovitelji, da povečamo denarno pomoč skupinam kot je Neue slowenische Kunst! Slovenski narod, ti pa kar delaj in molči! No in nazadnje to zavzemanje nekaterih političnih strank za demilitarizacijo Slovenije. Prenovitelji, Liberalni demokrati, Socialisti, Zeleni. Spet so isti ljudje proti temu, da bi enkrat ta narod svobodno in prosto zadihal. Predaleč bi me odneslo, če bi dokazoval, zakaj potrebujemo svojo vojsko iz povsem praktičnih razlogov. Saj smo vendar še vedno v Jugoslaviji! Še vedno smo del Balkana, kjer bo mogoče vsak hip začela teči kri! Nekateri ljudje hodijo naokrog po Sloveniji kot angeli miru in se delajo, kot da je že vsega konec, kot da se je človeštvo že spametovalo, in da je božje kraljestvo miru in blagostanja tik pred nami. Ne vem, kako naj jih imenujem; naivneže ali pa predvsem politične špekulante, ki računajo na odmevnost takih velikih akcij. Govoriti o demilitarizaciji v trenutku, ko smo še vedno okupirana republika je dokaz, da nekateri svoje odklanjanje slovenske suverenosti in svoje podzavestno sovraštvo do bodoče slovenske države kažejo na ta način, da jo hočejo že kar takoj oslabiti. To so ali prikriti jugoslovenarji ali obrobneži, ki so in ki bodo vedno proti vsemu, ali pa predstavniki tistih kroničnih slovenskih podložniških tipov, ki bi radi še kar naprej hlapčeval komu-drugemu. dr. Borut Korun Slovenska demokratična zveza Dražja oskrba v domu za varstvo odraslih V dnevniku Delo z dne 14. 2. 1990 je bila objavljena vest, da je izvršni svet skupščine občine Velenje potrdil zvišanje cen oskrbe v Domu za varstvo odraslih Velenje za 26 odstotkov in sicer z veljavnostjo od 1.2. 1990 dalje. Izvršni svet skupščine Velenje je zvišanje cen oskrbe v Domu za varstvo odraslih Velenje potrdil brez ustrezne predhodne razprave odbora za socialno skrbstvo, v katerem so stalni delegati bivše samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, katerih mandat je bil po določbah 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXX1X k ustavi republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89) podaljšan do nove, z ustavo usklajene zakonske ureditve področja socialnega skrbstva oziroma sedaj po določbah 1. člena ustavnega zakona o spremembah prej navedenega ustavnega zakona (Uradni list republi- ke Slovenije, št. 4/91) do 31. 3. 1991. Prehodno mnenje si je bil izvršni svet dolžan preskrbeti na podlagi svojega predpisa o ustanovitvi tega odbora. Odbor za socialno skrbstvo je doslej svoja mnenja in predloge izvršnemu svetu pripravil vedno po vsestranski predhodni proučitvi problemov, pri čemer je upošteval tako interese izvajalcev kot interese uporabnikov in bi storil tudi v tem primeru, če bi se to od njega zahtevalo. S potrditvijo cen oskrbe v Domu za varstvo odraslih je brez predhodnega predloga odbora za socialno skrbstvo izvršni svet pokazal nezaupanje do dela odbora in naj zato pojasni, s čem si je odbor to nezaupanje zaslužil. Predsedstvo STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE Deklaraciji za mir Stranke združene v koalicijo Demos v občini Velenje menimo, da je slovenski narod tik pred zgodovinskim trenutkom, ko si bo priboril svojo državo in vse, kar sodi k njej. Prepričani smo, da bo to za našo samozavest in za našo državotvornost odločilnega pomena. Mnenja smo, da se kot druge države zaenkrat tudi mi ne moremo odreči samoobrambi. Prizadevanja, ki so usmerjena proti bodoči slo-venksi vojski smatramo za dokaz, da se nekatere politične skupine v Sloveniji še vedno niso sprijaznile s slovensko državnostjo, in da naskrivaj še vedno upajo, da bomo ostali v Jugoslaviji. Zato pozivamo vse Slovenke in Slovence, da se ne pridružijo gonji proti temu aspektu slovenske suverenosti, in da naj ne podpisujejo kapitulantske Deklaracije za mir. Velenje, 25. 2. 1991 Slovenska demokratična zveza Slovenski krščanski demokrati Socialdemokratska stranka Slovenije Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka Brez zamere g. Martinšek Vedno je vse mogoče Nisem imel namena posegati v dialog gospodoma dr. KORU-NU in MARTINŠEKU. Vendar sem po zaslugi slednjega v to prisiljen. Kot ste že ugotovili, gre za članek oziroma za pripis k članku »g. Korunu dobronamerno« v tedniku Naš čas z dne 21. februarja 91. Če je g. Martinšek nezaupljiv do države, ki le ta po njegovem mnenju ne zaupa svojim državljanom, je to predvsem njegov osebni ali strankin problem. Te pravice mu ne more nihče odrekati. Enako velja, ko je nezaupljiv do posameznika in drugih strank, ki zopet po njegovem in strankinem mnenju ta posameznik nima državnih funkcij, a si dovoli v tujini »razlago političnih potez države«, katere državljan je. Gre za dr. Pučnika. Kar zadeva Martinšekovo nezaupanje ali nezaupanje LDS do države, si dovolim trditi, da je obojestransko s to rezliko, da vlada zelo dobro zaupa svojemu narodu. Ostaja pa možnost, da v popolnosti le ne zaupa prestavni-kom nekaterih strank, ki so se V novem demokratičnem sistemu pokazale za nevredne zaupanja, zaradi svojih ravnanj in z izjavami času neprimerne. V kolikor in v kakšni meri sodi LDS med te stranke je to povsem njena zadeva. Zavračam in obsojam pa izlivanje čustev g. Martinšeka z namenom zagreniti razpoloženje občanom in se jim prikazovati v svetlejši luči kot mu (ji) to gre. Malce samokritike ne more škoditi. Če pa nekomu ne gre od rok kot si je to zamislil, naj stopi ob stran. Vsaj škoditi ne more, če že noče pomagati. Kar zadeva dr. Pučnika in njegovo razlaganje oziroma napovedovanje usode Jugoslavije in s tem v zvezi, kaj namerava storiti slovenska vlada za zaščito suverenosti Slovenije, je njegovo ravnanje povsem legitimno in pravilno. Naj g. Martinšeku in LDS malce osvetlim spomin in jih opomnim, da je dr. Jože Pučnik predsednik predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije ali krajše SDSS. Na to funkcijo je bil izvoljen na povsem legalen način kot to določa Statut stranke socialdemokratov Slovenije. S svojim delom je dokazal, da je te funkcije vreden in s tem tudi zaupanja članstva, kateremu je odgovoren. Nekaterim strankam in posameznikom pač ni povšeči, da je s svojimi dejanji pokazal slovenskemu narodu, da je končno prišel čas, ko moramo Slovenci strniti svoje vrste, izravnati svojo držo, zbistriti glave in napolniti srca z upanjem za svobodno in lepšo prihodnost. Ne bom se spuščal v podrobne možne vzroke, zaradi katerih g. Martinšek odreka pristojnost ravnanja dr. Pučniku in s tem zanika legitimiteto Socialdemokratski stranki Slovenije. Menim, da gre za grobo žalitev in napad na dr. Pučnika, kakor tudi za napad na SDSS. Iz slednjega sem upravičen kot predsednik Občinskega odbora SDSS Velenje, da zahtevam javno opravičilo od g. Martinšeka kot predsednika LDS Velenje v sredstvih javnega obveščanja. Jože Stefanie Socialdemokratska stranka Velenje NI POMEMBNA NACIONALNOST, AMPAK KARAKTER POSAMEZNIKA Ko danes \ tej nacionalni cu- Ver in Goranom Pandolom (oba Ko danes \ tej nacionalni eu-foriji razpravljam / Velenje.mi. ki so se priselili i/ drugih republik in so že dalj časa-v Velenju, imam občutek, da so nekateri /medeni in prepričani, da je njihova prihodnost negotova, kljub 'temu. da so mnogi v Velenju že asimilirani. Posebno njihovi otroci, ki so tu rojeni. Da pa temu ni tako in da morda poleg nekaterih očitnih nepotrebnih primerov cenimo drug drugega, ne pa nacionalnosti, ampak po karakternih lastnostih, ki jih posameznik ima, navajam naslednji primer. Nastal je ob zadnji rudniški akciji, ko so se družine odselile nazaj v Bosno. Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo se je od svojih sošolcev poslovil učenec Indir Hasič. Slovo je bilo tako težko. da je potrebno o njem napisati nekaj besed. Za primer sem /vedel slučajno. Obiskal sem šolo, Pomočnica ravnatelja mi je omogočila razgovor / Julijo Se- sošolca Indira Hasiéa). Clorali je povedal, da je bilo slovo resnično težko. Jokali so menda vsi sošolci. Indir je pomenil jedro razreda v pozitivnem smislu besede. Julija je bila mnenja, da ni potrebno ponovno odpirati komaj zaceljenih ran. Indirov odhod je zresnil učence tega razreda in jih še bolj povezal v vsakdanjem delu učenju. Da Goran in Julija nista govorila samo v svojem imenu se je izkazalo, ko sem zapustil pisarno pedagoginje. Pred njo so stali donedavni sošolci Indira kljub temu, da se je pouk za njih ta dan že končal. Ta primer nam pove, da nacionalnost ni toliko pomembna, kot so pomembne osebne lastnosti človeka. Človek večinoma nehote vpliva na okolje v katerem je mnogokrat »prisiljen« živeti. Pa naj bo ta človek Janez ali pa Indir. Albin AMON Ogorčenje je priznanje nemoči. Rathenau ' Brez strasti ni genialnosti. Theodor Mommsen Zgodilo se je. Pastorski odnos slovenske vlade do periferije, do države, ki bi jo naj predstavljali, do parlamenta in nenazadnje do vseh »suverenih« prebivalcev Slovenije seje pokazal v vsej resnični luči. Vse, kar ni Ljubljana za našo slovensko politiko ni bistveno! Kako nizkotno obnašanje vredno najsposobnejših pouličnih žeparjev je vodilo izdelovalce republiškega proračuna, ko so vehementno in brez trohice sramu prenesli sredstva, ki so bila namensko zbrana za izgradnjo in posodobitev slovenskih cest (zato smo plačevali dražji bencin!) v druge namene. Sicer nas sploh ne zanima, kam bo šel ta denar, čeprav si ob povečanju sklada, ki bo napajal Janševo ministrstvo zagotovo lahko mislimo svoje. Priznam, ko smo v prejšni številki Našega časa že upali, da se bodo ceste, tudi za nas najpomembnejša Arja vas—Ljubljana, vendarle gradile, smo poslali Skupščini občine in izvršnemu svetu prijazno pobudo, da se priključijo projektom in pri njih aktivno sodelujejo. Ne glede na korekten odgovor Predsednika skupščine, ki smo ga razmeroma hitro prejeli, zdaj ne bomo več dajali pobud, ampak bomo zahtevali, da se Skupščina občine Velenje na prvi svoji skupni seji opredeli do kraje tudi našega denarja. In v kolikor se to ne bo zgodilo, bomo smatrali, da poslancem, predvsem pa tudi vodstvu lokalne skupščine ni mar za prihodnost, za čas, za ljudi. Takrat bo konec našega prijaznega in strpnega pisanja po raznih lokalnih časopisih in bomo svoje početje in zahteve radikalizirali. Zaprli bomo vse slovenske ceste za nedoločen čas in ponudili ostalim, v našem primeru, štajerskim občinam bojkot slovenske vlade, bojkot centru »suverene« Slovenije. In prav malo nam bo mar, če bo kdo razlagal, da je to nedemokratično. Zdaj ne gre več za politični prestiž, za uglede neke stranke, za njeno prihodnost na volitvah, zdaj gre za ljudi. Za vsakega posameznika, voznika ali sovoznika, študenta ali poslovneža, delavca ali upokojenca. Podrli bomo mit o vsemogočnosti Ljubljane, o dobrih namerah vlade, o tako opevani »suverenosti«. Zakričali bomo: »Dost' vas mamo!« Kako prav smo imeli, ko smo podzavesnto omenjali najslabšo varianto osamosvajanja Slovenije. Ko smo opozarjali, da bodo deklaracije o razdruževanju za nas le eden izemd korakov k boljšemu življenju prebivalcev Slovenije. Da smo za samostojnost, ampak ne vsakršno. Da smo za podporo vladi v težkih trenutkih, a ne za vsako ceno in ne vedno. Da smo za enotnost in minimalen konsenz vseh parla- mentarnih strank glede bistvenih vprašanj, ki pa se lahko tisti trenutek zaostri, ko bodo vpeljani drugačni in za nas nesprejemljivi postopki konstituiranja nove države. In zadeve kažejo prav na ta korak. Kažejo na nekorektnost, postavljajo nas vse skupaj v položaj, ko je potrebno nekomu deja-ti, da jih ne podpiramo več. In danes v velenjskem delu Liberalno — demokratske stranke, da ne bomo več zaupali vladi, dokler ne bo: 1. V skupščini zavrnjen proračun, ki tako drastično omejuje možnosti in naložbe v posodobitev slovenskih cest. Če se to ne bo zgodilo, zahtevamo denar zbran iz taks in bencinskega dinarja nazaj. Od tam, kjer je prišel in za tja kamor je bil namenjen. 2. Skupščini predočeno, kam in za katere namene se zbirajo sredstva, namenjena vojaškim namenom. 3. Skupščini predočeni programi in namere posameznih vladnih resorjev, od kulture, šolstva, zdravstva do gospodarstva in zunanje politike. Sto dni, kolikor imajo vlade na voljo je zdavnaj minilo. Potez, ki jih je vlada storila do sedaj pa je moč prešteti na prste obeh rok, pa še te so lahko zelo sporne in diskutabilne. Obenem pa so poslanci do sedaj dobivali na klop le simbolične deklaracije, ki jih je bilo potrebno za pezo narodnega enoglasja tudi enoglasno sprejeti. Še enkrat pravimo, ni nam žal za Jugoslavijo, kakršna je bila. In verjemite, ni nam za enako centralizirano državo, pa četudi gre za Slovenijo. Toda pritiski slovenskih vojaških lobi-jev so popolnoma isti, kot so bili pritiski armadnih krogov v Beogradu. In če bodo prebivalci in volilci Slovenije sprejeli odločitev o pospeševanju oboroževanja po Sloveniji in uvedbi nacionalne vojske, morajo predvsem vedeti, da bomo storili to na slepo zaupanje. Nekomu, ki danes pobira in krade denar kulturi in šolstvu, denar, ki je bil namenjen za ceste in turizem, denar, ki smo ga in bomo davkoplačevaci namenili v dobrem upanju, da bo namenjen za druge, eksistenčno in razvojno perspek';vnejše stvari. Za to še enkrat, v kolikor ne bodo poslanci dovolj zreli in bodo tak proračun sprejeli: »Dost' vas mamo!« Dragan Martinšek za Liberalno-demokratsko stranko VELENJE POPRAVEK V zvezi z dvema sindikalnima notičkama v prejšnji številki Našega časa smo vam dolžni dva popravka: sestanek o tem ali se bo Šentjur priključil Območnemu sindikatu Velenje ni bil v Velenju, ampak v Šentjurju, možne predsednike Območnega sveta Velenja pa ni evidentiral iniciativni odbor ampak sindikati podjetij. Peticija za Mladinski kulturni center Mladi Velenja živimo v enem redkih mest v Sloveniji, ki ima prostora, kjer bi se lahko mladi izražali in družili. Družba v kateri trenutno živimo bi naj bila demokratična in pluralistično urejena in zato verjamemo, da bomo skupaj z vsemi, ki temu mestu želijo napredek in boljši jutri za svoje otroke uspeli v svoji zahtevi. S podpisom na tej peticiji se pridružujem iniciativnemu odboru Mladinskega kulturnega centra in zahtevam: Adi da občinska skupščina uvrsti (30 dni po zaključenem podpisovaju) na dnevni red problematiko Mladinskega kulturnega centra in prostora za mladino. Ad2 da poslanci v občinskem parlamentu in delovne organizacije občine Velenje najdejo skupni jezik in zagotovijo finančna sredstva, ki bodo potrebna, da postane Mladinski kulturni center realnost. Ad3 zatorej predlagamo, da se v širšem mestnem jedru odkupi že obstoječi objekt, da se objekt renovira in opremi za potrebe Mladinskega kulturnega centra. Ad4 Mladinski kulturni center naj bi vseboval (združeval): — prostor za manjše koncerte — galerijo — videoteko kinotečnih filmov — manjši bistro Če v širšem mestnem jedru ni mogoče odkupiti objekta, ki bi ustrezal potrebam MKC, predlagamo, da se tak objekt postavi na novo, saj gre za objekt trajnega in širšega družbenega pomena. S podpisom izrekam podporo iniciativnemu odboru in želim, da se ta peticija obravnava v interesu nas vseh. V Velenju, 18. februarja 1991 Iniciativni odbor MKC-a (Podpisovanje poteka v veleblagovnici NAMA od 16—18 ure do sobote 2. marca) ČETRTEK 28. FEBRUARJA 1 PETEK 1. MARCA SOBOTA 2. MARCA 1 NEDELJA 3. MARCA PONEDELJEK 4. MARCA TOREK 5. MARCA MHHHHHH TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 1 TV SLOVENIJA 1 9.00 Grizli Adams, 40. del ameriške nanizanke 9.25 Da ne bi bolelo: Zdravje 9.50 Ravnotežja: Družbene dejavnosti na razpotju 10.30 Senj, izobraževalna oddaja 11.00 Alpe Jadran 11.30 Zakon v Los Angelesu, 39. del ameriške nanizanke 12.15 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Alpe Jadran, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Žival-človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 1/5 17.55 Fosili, izobraževalna oddaja 18.25 ZBIS: Kovaška pravljica 18.45 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Simenon, tv nanizanka, 6/13 21.10 Tednik 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, ameriika nanizanka, 26/28, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Zdaj pa po slovensko: Dobro jutro, dober dan, izobraževalna oddaja, 3/10 20.55 Mali koncert. Hinko Haas, klavir 21.15 Svet na zaslonu. 21.45 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru — P. Turrini: Jožef in Marija 22.55 Yutel. 8.50 9.00 10.10 11.10 14.50 15.00 15.30 17.00 17.00 18.10 18.25 19.00 19.30 19.59 20.20 21.15 22.15 22.35 0.20 Video strani Klub Klobuk Simenon, tv nanizanka, 6/13 Video strani Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vinogradu, 3/12 Pasja pripoved ali kako je bilo ... češka nanizanka, 4/6 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Škandali, angleška dokumentarna serija, 2/4 J. L. Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 1/7 Tv dnevnik 3 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 2/24, Twin Pe-aks, ameriška nadaljevanka, 1/21 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Ansambel Rž, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ex li-bris 21.25 Koncert iz Zemona — Komorni orkester RTV Slovenija, 1. del. 22.10 Yutel, eksperimentalni program 23.10 Videonoč. Pstek. 1. marca HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko. nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored Ido 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Channel. 15.00 Hrvatski pisci na tv ekranu. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Genetika, poljudnoznanstveni film. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Jelenko. nanizanka za otroke. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik;. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Gilasbena scena. 23.45 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica.. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 Pirati z Misisipija. vestern. 12.20 Kolo sreče 13.00 TV-borza 14.00 Sosedje, Bolnišnica Ghostbusters. 15.35 Teleshop 15.50 Kadeče pištole. 16.45 Make up in pištole 17.40 Poročila. 17.50 Mr Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Pravi čudeži. 21.00 11 Horrowhouse, angleški. 1974 (Charles Grodin). 22.40 Poročila. 22.55 Grad krvave zveri, fantastični, 1964 (Vincent Priče) 0.20 Tenis. Stuttgart, Memfis. SAT 1 RTL PLUIS 6.00 Halo. EvropDa. 9.30 Prva krogla zadene, vestern. 1958 (Glenn Ford). 11.00 Tvegano! 112.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Dirty Dancing. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 1185 nadaljevanje. 14.50 Divja roža 15.35 Poročila 15.50 Buck James. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igral 8.00 Moški za šest milijonov dolarjev (Lee Majors). 18.45 Poročila. 19.20 21, Jump Street 20.15 Podelitev nagrad umetnikom. 21.50 Poročila 22.00 Skrivnost RTL PLUS modrega diamanta, pustolovski. 1984 (Stuart Whitman). 23.45 Taffin. akcijski. 1988 (Piercce Brosnan). 1.15 21, Jumo Street 6.00 Halo, Evropa. 9.10 San Francisco. glasbeni. 1936 (Clark Gable). 11.00 Tvegano 11.30 Šov. 12.00 Cena ie vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Dirtv Dancing 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.50 Narodna glasba. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija. 21.15 Grand ob Vrbskem jezeru, ponovitev serije (Roy Black). 22.15 Nogomet 23.20 Tutti Frutti. 0.20 Nor na SPO prvič., seksi komedija, 1988. 1.55 Noč štirih lun, nemško-jugoslovanski film, 1983. 3.35 Babek, rusìci, 1979. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.30 Tenis, V. Slims, Ci- 6.00 Sky News 6.30 Newsline 7.00 FT ! T^^^^T Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Tenis, Virginia Slims, Čikago 10.30 Odbojka ženske 12.00 Biljard 14.00 Golf 15.00 Vaterpolo. 16.00 Smučanje 16.30 Trai I. Bikes 17.30 Prosto plezanje. 18.00 Moto šport. 18.30 Novice. 19.00 Tenis 20.00 Atletika 22.00 Smučanje, prosti stil 22.30 Nogomet Belgija—Luxemburg 0.00 Novice 0.30 Biljard. -T um: 7.00 Daybreak. 8.30 Financila Times 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 20.00 Svengali. 1931 (•John Barrymore) 22.00 Novice. 22.15 Mrzel dan v parku, 1969 (Sandy Dennis). PRO 7 13.40 Velika dolina fBig Valley, začetek serije, 61 delov. 14.35 RascaL Dick. Flipper 16.00 Waltonovi. 16.55 Družinske vezi 17.20 Na zdravje. 18.00 Petrocelli. 18.55 Dick. 19.25 Colt za vse primere 20.15 Nisem Casanova, komedija. 1959 (Peter Alexander). 21.50 Hawai 05 22.45 Me Q, kriminalka, 1973 (John Wayne) 0.45 Maškerada S TELE 5 TELE 5 16.30 Poročila. 16.35 Bìm. barn, bino: Smrkci. cool McCool. Bluffersi. Popai. Flassh Gordon 19.00 Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliiskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Holokavst, zadnji del 21.50 Poročila. 22.00 The Giun. italijanski, 1978. 23.30 Policaj iz La:s Vegasa, ameriški, 1985 (Nick Surovy). 1.05 Bliskovito 88 8.10 8.20 8.35 9.00 9.20 9.40 10.05 10.15 10.30 10.55 11.55 12.15 12.40 13.25 13.35 14.20 14.50 17.00 17.05 18.30 18.55 19.05 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 1.20 Video strani Muzzy, angleščina za najmlajše, 20., zadnji del Angleščina, 2. lekcija Radovedni Taček: Rak ZBIS: Kovaška pravljica Čebelica Maja, risana serija Novinarske zgodbe: Športno poročilo, češka nanizanka Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vinogradu, 3/12 Alf, ameriška nanizanka, 18/38 Zgodbe iz školjke Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 9/10 Naša pesem 90, 12. oddaja Video strani Video strani Videogodba. ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Lolek in Bolek na Divjem zahodu, poljski risani film Zdaj pa po slovensko: Dobro jutro, dober dan, ponovitev izobraževalne oddaje, 3/10 Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Show program Tv dnevnik 3 Sova: Na zdravje!, ameriška nanizanka, 1/30, Twin Peaks, ameriika nadaljevanka, 2/21, Ground Zero, avstralski film Video strani HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 13.00 Hafiell, SP pokal, veleslalom (m), posnetek prvega teka. 13.25 Hafiell, SP, veleslalom (m), prenos 2 teka. 14.00 Satelitski spored: Super Chanell. 14.50 V. Lisinski: Po-rim. 16.20 Video strani. 16.35 Poročila 16.40 Tv koledar 16.50 93 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Oddaja za otroke 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Snježko Bjelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 120 let Zagrebške filharmonije, prenos iz koncertne dvorane V. Lisinski. 21.50 Du-optrija, talk show. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Slike časa. 0.00 Video noč. 3.15 Poročila. SATELITSKA TV TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Mati in sin. 14., zadnji del avstralske humoristične serije. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice. Ples vampirjev, angleški film. 21.40 To je Pariz, francoska zabavna oddaja. 22.40 Yutel, eksperimentalni program. 23.40 Satelitski programi, poskusni prenosi 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo 10.35 Kadeče pištole, Pravi čudeži. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-bor-za. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Glava, glavica. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 T. J. Hooker. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo, igra. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 Hardball. 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila. 22.05 Misisipi v akciji, kriminalka, 1984 (Chuck Norris). 23.40 Report iz St. Paulija, nemški, 1971 (Helen Vita). 1.10 Hardball, pon. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 9.30 Vesela sobota, spored za otroke. Izbor šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Izbrali smo za vas. 12.35 Preteklost v sedanjosti. 13.05 Dasty, ameriški film. 14.35 Mixer »M«. 15.20 Sedmi čut. 15.30 Oddaja narodne glasbe. 16.00 Lisica, film B. Marjanoviča. 16.50 Poročila. 16.55 Tv razstava: Pe-ruško Bogdanič. 17.10 Nafta, poljudnoznanstvena nanizanka. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Brez zlobe, ameriški film. 22.15 Tv dnevnik. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Silnice. 23.25 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 0.10 Športna sobota, oddaja TV Orna Gora. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Glasba, Glava, glavica. 9.30 ro.o5 glavica. 9.30 Gospodarski forum. Frenkov klub. 11.00 Paradiž. 11.50 T J. Hooker. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Gozdarjeva Kristl, nemški, 1952. 15.45 Družina Addams. 16.15 Zapp 16.40 Neon Rider. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Vražji fant, pustolovski, 1981 (Ken Wahl). 21.40 Poročila. 22.00 Alien Nation. 23.00 Mladi tigri iz Hongkonga, nemški, 1969 (Robert Woods). 0.35 Raport iz St. Paulija, nemški. RTL PLUS 6.00 Moški za šest milijonov. 7.35 Stri-ček Bili. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack, Počitnice, Ketsonsi, Piff. 11.20 Spider-man, Hulk Spiderrnan 5000. 12.35 He-man. 13.05 Super Mario Brothers, fantazijski. 13.25 Želvice. 13.50 Ragazzi 14.25 Kot mačke inpsi. 14.50 Lassie. kago 10.00 Tenis. 12.00 Biljard. 14.00 Golf. Afrika. 15.00 Atletika. 17.00 Biatlon. 18.00 Svetovni šport. 18.30 Odbojka 19.30 Novice. 20.00 Spidvej na ledu. 21.00 WW Wrestling. 23.00 Smučanje. 0.30 Dviganje uteži. 1.00 Biljard. PRO 7 6.15 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Velika dolina. Petrocelli, Na zdravje, Colt za vse primere. 11.50 Mirni dom, komedija. 13.20 Velika dolina. 14.15 Rascal Dick, Flipper. 15.40 Perry Mason. 16.40 Družinske vezi. 17.05 Barney Miller. 17.50 Sestre. 18.45 Charlie Brown. 26. nadaljevanj risane serije. 19.15 Colt za vse primere. 20.15 Silve-rado, vestern, 1985 (Kevin Kline, Co-ster) 22.35 Ceste San Francisca. 23.30 Viza za pekel (Black Gunn), akcijski, 1972 (Jim Brown). 1.10 A.S.H. 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30Hop ali top 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Flash Gordon, Barkleyi, Chack, H. Finn. 16.00 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool McCoo, Blufferei, Smrkci. H. Finn 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila 22.00 Jenny, 1948 (Jennifer Jones). 23.30 Killing in Action, 1986 (Michael Speero).