Ljudi in kralje je treba presojati v najodločnejših trenutkih življenja. Po pravici smatrajo pogum kot najime-nitejšo človeško lastnost, kajti to je lastnost, ki je jamstvo za vse druge.
Winston S. Churchill,
Uradnltlvo in uprava: Maribor, Kopalilka ul. < - Tel. 2E-67 . Iihaja vtako soboto Val|a lalno S( din, pollatne 18 din, četrtletno 1 din, za Inozemstvo lelno *# din Rokopisi se ae vračajo ■ Poit. it k. ra 4.11.78? Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Cena V50 din
Preužitek
Se naiboli grenak kruh na svefu, to vedo vsi, posebno na demla
Obdržite l Nič nazaj!
Kakor smo že napovedali, pošljemo na ogled prvih 5 zaporednih številk iz no-vega leta 1939. — drugo številko s po-loinico — novim naslovnikom z večine področij Slovenije. Drugim jih pošljemo pozneje. Teh številk ni treba vratni. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazati vsai del, to je najmanj za 3 mesece din 9"— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz r°h v roke med prijatelje! Cenjene nnike prosimo za sodelovanje. Zirn^ je pravi čas za to.
Uprava »EDINOSTI«,
Maribor, Kopališka ulica 6.
»Pokristjanite se!*'
( Tako kličejo, ukazujejo in pretijo mlad: --,toliški navdušenci, ki se ne strinjajo s Preveliko razliko med dejanji in nauki, *i hočejo ven iz okorelega formalizma, ^en iz pobeljenih grobov do prave krščanske mladostne borbenosti za pravo jedro krščanstva. Ponižnost in skromnost, Predvsem pa usmiljenje in resnicoljubnost so jim lastnosti, ki pri njih borbenosti Marsikdaj stopajo nekoliko v ozadje. Da so pri tem hudo neučakani in nepotrpežljivi, kdo bi jim to preveč zameril — kdo ^1 jim pri njihovi vročekrvnosti sploh kaj zameril, tako modrujejo starejši in pustijo, da delajo, kar se jim ljubi, saj so danes Prilike take, da se da s silo marsikaj doseči, kar so skušali prvi kristjani doseči 2golj s potrpežljivostjo in krotko besedo kr z dobrim vzgledom, časi se pač iz-Preminjajo...
In ti mladi borbeni katoličani nočejo čakati šele na sodni dan, ko pridejo ovce na desno, koštruni pa na levo stran, anipak so že sedaj potegnili ostro črto v slovenski dolini Jozafat; sami so se seseda postavili na oesno stran. A ne le to, temveč so sedli kar na sodni stol in zavrgli vse. ki niso našli milosti pred njihovim obličjem, na pogubljeno stran. Res da mnogi zmajujejo glavo nad takim po-Cetjem. Držeč sc vere, ki so jo sprejeli pd svojih mater, se ne morejo prav prisoditi novemu, človek bi dejal ame-^kanskemu tempu in amerikanskim [ali srednjeevropskim?) metodam. Vera |eh ljudi je tiha in skromna, kajti še vedno živijo po načelu: Ne tisti, ki ima Povsod Boga na koncu jezika in ga po šmarnem imenuje kakor vaški fantje ?voj »aufbiks!«, ampak tisti, ki izpolnjuje nostavo, bo videl nebeško kraljestvo. Joda vsi ti starejši ljudje danes ne pridejo več do besede. Danes je treba kultur-nega boja, kravijo mladi, in oni se ga Prav nič ne boiiio.
,. Da smo Slovenci premajhen narod, ki bi mogel odločiti kulturni boj, to jim ni Prav nič mar. Kaj zato, če bodo rešHi *o vprašanje drugi večji narodi in bo prf-?'a rešitev k nam sama od sebe, če se le,še tako otresamo! Glavno je. da pokajo ti mladi fantje svojo korajžo in mor-tudi svoio moč. Da pokažeio, da jim kakor za časa Mahniča narodnost, kul-*Ura in kar je še takih vprašanj, ni ne le drugotnega, amppk sploh brez pomena.
,	vendar bi bilo zgrešeno primerjati
današnjo »mlado« katoliško generacijo z dobo in generacijo, ki jo je vodil škof Mahnič. Mislim, da bi s tem delali Mah-n|ču veliko krivico. Kajti Mahnič je bil resnično filozofsko razgledan in globoko veren človek. Udejstvovanje te generaci-le. s svojimi — rekel bi skoro — nasilni-P1.* bojnimi metodami, s svojim orožjem, k' ni vedno povsem čisto, jih postavlja daleč pod Mahničevo resnično versko yiemo. Danes pa zadevamo na take pojave, da moramo često dvomiti v verski Cut tistih »glasnih« katoličanov.
Po navadi se smatra, da je pojav mla-"e borbene generacije v zgodovini znak jječesa svežega očiščujočega. Literarne in kulturne borbe so tudi med Slovenci pri-
Vsak družabni sloj ima v svojih navadah in načinu življenja svoje temne in svetle strani. Ene so bolj vidne, druge manj, vendar se opaža dandanes med kmetskim prebivalstvom, ki preživlja danes svojo najtežjo krizo, da se množijo tožbe, prepiri, pretepi in celo neredko umori, čigar vzroki so zelo pogosto — preužitek in preužitkarji. Preužitek kot tak je bil mogoče zelo dobro zasnovana ustanova, ki naj preskrbi starim ljudem na domačem posestvu mirno in udobno starost. Vendar S(> okolnosti, pod katerimi živijo danes preužitkarji, pogosto naravnost neverjetne.
Dokler so otroci še mladi in delajo na očetovem posestvu pod njegovim vodstvom, se pri količkaj velikih posestvih da živeti, vsaj toliko je vsega pri hiši, da nikomur ni treba stradati, a za obleko in druge potrebščine, potrebn« za vsakdanje življenje, gre že bolj trda. Oče — kmet — drži vsak dinar trdo v žepu, mora z muko nabirati denar za davke, a pri hiši so vedno kaki stroški in je treba nekaj denarja imeti vedno pri roki. Zato ni nič novega, ako čitamo, da sinovi kradejo doma deteljo, žito in druge pridelke, da dobijo par dinarjev, da imajo za tobak in vino vsako nedeljo. Hišni gospodarji so v tem oziru bolj ali manj trdi in ae dajo izpod rok niti dinarja.
Starši pridejo v leta, oslabijo, sinovi se poženijo. Sedaj ni več miru pri hiši. Tako dolgo silijo v očeta, dokler se ne odloči, da preda enemu izmed sinov svoje posestvo, drugi se za svoje izplačilo vknjižijo na posestvo, a sebi izgovorita starša — preužitek. Pogodbo naredijo pri kakem advokata! ali notarju in v njej si popolnoma točno dado zapisati, kaj so jima dolžni dati, kje smeta stanovati in sploh popolnoma točno določiti vse pravice. človek, ki čita tako pogodbo in nima s temi zadevami posla, se smehlja in čudi, kake določbe so vnešene v pogodbo. Vpiše se vsaka rjuha, ki jo morajo dobiti, hrana je popolnoma točno določena, soba, kjer bosta prebivala, prost vhod in izhod v hiši itd. Kako je sploh mogoče, da je kaj takega potrebno, si misli tak
Kljub temu, da nekateri napovedujejo padec oziroma zaton knjižne umetnosti in ljudsko desinteresiranost za njo, potreba po knjigi slej ko prej obstaja in v dandanašnjih časih ponekod celo narašča (postavim, pri malem narodu, navezanem na samega sebe). Zakaj, kdo more biti takozvanemu malemu Človeku ali celo izobražencu v teh toliko kantrastov in nesoglasij vsebujočih dneh zanesljivejši spremljevalec ali tolažnik kot lepa, visoko kvalitetna knjiga? živa, preprečujoča in neizkrivljena umetnikova izpoved ali opisovanje velikih in malih življenj brez maličenja je še vedno duhovna hrana tolikih in tolikih ljudi, ljudstev in narodov.
Slovenci take duhovne hrane vsled izpostavljenosti vsem križajočim se evropskim »vetrovom« še posebej potrebujemo. Krvavo, kot bi rekli, in še bolj pa te potrebujejo na naših državnih mejah izpostavljeni slovenski ljudje, slovenski obmejni živelj — kmetje, delavci in podobno. Koliko je še teh ljudi, n. pr. vzdolž vse prekmurske meje, Slovenskih goric in še kje drugje, že res, ustanavljale so se potujoče knjižnice, bile akcije za Izposo-
nesle mnogo novega nagona in mnogo resnično naprednih (v najboljšem pomenu te besede) idej in stremljenj. Zdi se, da ta mladina, ki je pokazala v znani kritiki Vodetove tako malo takta, smisla za objektivnost in odgovornost pred publiko v
človek. In vendar se še vse premalo točno določi preužitnina, kajti pred sodiščem prihajajo na dan stvari, ki jim skoro ni mogoče verjeti. Prva leta še nekam gre, ali čim dalje, tem slabše ravnajo s preužit-karjem pri hiši. Ne dovoljujejo mu več, da si ureže kruha, kadar hoče, gonijo ga iz ostalih sob vedno v izgovorjeno, začnejo se obregovati, če stoji pred hišo, češ, da je napoti. Dajejo mu najslabšo hrano, mesto nove obleke, mu dajo svojo staro ali sploh ničesar in kar je končno najslabše, začnejo te onemogle starše mučiti in neredko tudi pretepati. Zapirajo jih v sobe ali celo v hleve, da po več dni sploh ne vidijo sonca in naša sodna kronika nam lahko dokaže, da niso redki slučaji, ko te onemogle ljudi zastrupijo ali pa jim na drug način pomagajo na drugi svet, samo da se jih iznebijo.
Ko čitamo take in slične slučaje, sc nehote vprašamo, kako je to mogoče? — Kje je tolikokrat baš z vaške prižnice oznanjena krščanska ljubezen, kje ljubezen in spoštovanje do staršev? Bilo kakor bilo, naj bodo vzroki ti ali oni, vsako tako postopanje je vsega obsojanja vredno, ker kaže do gotove mere res zelo nizko stopnjo srčne kulture, žalostno je, ko morate dan na dan gledati na sodiščih stare ljudi, upadlih lic. popolnoma izmozgane, oblečene v cape, ki naj bi bile obleka, kako pridejo, vlačijo iz strganih žepov kako mastno kuverto, iz katere privlečejo že komaj čitljivo notarsko pogodbo in jočejo in tarnajo, naj se jim pomaga. Pri tem pa prav pogosto prosijo, da bi naredili tako, da jih radi njihove poti na sodišče sin ne bi — pretepel, češ da mu je že pogosto s tem grozil. — Nehote se moramo vprašati, kie so vzroki, da se tako ravna s preužitkarji?
Odgovor je treba iskati predvsem in skoro izključno v tem, da mora sedaj posestvo, ki je pred predajo enemu izmed otrok, moralo rediti eno samo družino, rediti dvoje ali po navadi še več družin. Bratje in sestre pritiskajo na izplačilo svojega deleža, grozijo s tožbami, hodiio ob vsaki priliki v hišo ter na vse mogoče načine skušajo čim prej priti do svojega
janje knjig našemu podeželju, ali vsega tega niso bili deležni — v dovoljni meri — obmejni kraji, ki so teh stvari najbolj potrebni. In vkljub temu, da se je tu in tam kdo pozanimal za revne, ob meji živeče šolarje in jim poleg nekaj hranil posla! še kako knjigo — tovrstnih del je še vse premalo. Vprašanje je, ali ne bi mogla naše založbe, recimo mladinske, z veliko naklado, poslati na leto nekaj knjižnih zbirk in svojih izdanj med šolarje v obmejnih predelih. Pa tudi druge založbe! Ali ne bi mogle vnesti v svoj proračun neko določeno vsoto za odpomoč pisane slovenske besede potrebni mladini na naših mejah? Seveda, nekaj bi bilo treba pri tem žrtvovati vkljub težkim prilikam — drugi narodi ne žrtvujejo samo nekaj, temveč naravnost ogromno in mnogo. Mladino, ki je pravzaprav kvas narodovega življenja, bi bilo treba v teh predelih najprej razgibati: pa tudi odraslim bi bilo treba nuditi slovenske knjige, morda najprej strokovne, šele potem leposlovne, zato bi se naj zavzeli in stvar proučili slovenski kulturni delavci in strokovnjaki.
Skrajni čas je, da bi nam potreba po
slovenski zgodovini ne bo imela tistega mesta, kakor so jo imele mladine pred njo. še več, senca bo padla tudi na tiste, ki se s tem početjem niso strinjali. In iz tega vidika je bila storjena nepopravljiva škoda.	D.
denarja. Drugega je še nekam vsega pri hiši, kar je za življenje potrebno, a denarja, tega navadno ni. In vsote, ki jih mora na posestvu ostali sin izplačati, gredo prav pogosto v težke tisočake. Kje naj jih pri današnjih cenah pridelkom dobi posestnik, ko komaj s težavo zbere denar za davke? Preužitkarji si navadno izgovorijo na leto po en par čevljev, po eno obleko in kakšne manjše zneske, da imajo za tobak in manjše potrebe. Za vse to je treba imeti denar, a denarja pri hiši ni. Najprej z lepa skušajo zadovoljiti pre-užitkarje, češ naj počakajo, ker pa živijo
v hiši z njimi in jih ti bolj pogosto opominjajo in terjajo vsote, jim postajajo nadležni in si ne želijo drugega, kakor da se jih znebijo. Da pride tudi pogosto do dejanskih obračunavanj, to je jasno.
Poleg materialnih vzrokov je treba iskati te tudi v povojni posurovelosti in brezobzirnosti ljudi med seboj, čeprav je to tem bolj žalostno, ker se godi v družini. Redki so oni preužitkarji, ki svojo starost v slogi in mirnem sožitju preživijo na nekdaj svojem posestvu.
Prevžitkarski kruh je najbolj grenak kruh na svetu. To vedo vsi, posebno ljudje na deželi, kjer imajo dnevno priliko opazovati'“take slučaje; a ko pridejo v leta,	kljub	vsemu naredijo	isto, kakor
ostali	in se	jim nič boljše	ne	godi kakor
njim. Ker pa je že to preužitkarstvo prišlo nekako v običaj in so redki primeri, da sam gospodar vodi do smrti posestvo, bi bilo potrebno, da se temu zlu nekako odpomore. Sodišče in orožniki bodo tu le malo	mogli	pomagati, pač	pa	imajo hvaležno	polje	dela predvsem	cerkev in uči-
teljstvo, ki bi morali ljudi že od mladih nog tako vzgojiti, da bi spoštovali starše, tako, da bi se staršem na domačem posestvu bolje godilo brez pogodb kakor danes s pogodbami in z večno pretnjo, da si bodo pomagali s sodnikom in orožniki. Dvigniti je treba srčno kulturo, kajti predvsem pomanjkanje srčne kulture je vzrok takim postopanjem; z njo bodo polagoma popolnoma izginili tudi taki žalostni poia-
vi med našim ljudstvom.	Eko.
slovenski knjigi v obmejnih krajih, poleg prvinskih življenjskih potrebščin, enkrat živo vstala pred očmi. To ni samo zadeva kulturne ravni našega naroda, temveč v veliki meri bolj naše narodne zavednosti, ki jo na teh postojankah krha — tujec in njegova propaganda.
Nepotvorjena, pisana beseda tudi navezuje in združuje!	fš.
Razne vesti
Ostro streljanje topov bo 6. in 7. februarja na Pohorju med Radvanjem, Razvanjem, Betnavo in Sv. Bolfenkom. Prebivalstvo se opozarja da dopoldne do 13. ure ta dva dneva ne hodi v bližini, ker je zelo nevarno. Nevarna mesta bodo zastražena in označena z rdečimi zastavicami. Kdor najde granato ali vžigalnik, ki ni eksplodiral, naj stvar pusti pri miru in se je ne dotakne, ker se lahko razpoči, obvesti pa naj o najdbi najbližnjo orožniško postajo ali občinski urad.
* Za tobak in cigaretni papir so lani izdali Mariborčani nekaj nad 26 milijonov dinarjev, Celjani pa 13 milijonov. V Mariboru so popušili za več kot 2, v Celju pa skoraj za pol milijona dinarjev več ka-kor v letu 1937.__________________
IZ VSEBINE
Kruha za nafte otroke!
Roosevelt in solidarnost demokracij.
Vraže v Slov. goricah.
Kajzerjeva 80-letnIca.
človekoljubne ustanove.
»Tuj« in »domač« kapltaL
if obmeine vasi
slovensko kniigo S
7 dni
domačih vesti
^ Romunski zunanji minister Gafencu
se mudi v Beogradu, kjer je bil toplo sprejet. Z ministrskim predsednikom Stojadi-novičem sta se razgovarjala o odnošajih obeh držav do madžarske in o mednarodnem položaju.
0 Narodna skupščina, ki je bila izvoljena pred par tedni, je sklicana za petek, 3. februarja dopoldne k zasedanju. Na dnevnem redu sta verifikacija poslancev in izvolitev predsedništva.
* Na mednarodnem šahovskem turnirju v Utrechtu na Nizozemskem je odnesel prvo zmago jugoslovanski prvak Vasja Pirc iz Ljubljane, ki je poprej dolgo 'et bival in deloVal v Mariboru.
$ Posvetovalni odbor za kmetijstvo se imenuje v smislu zakona pri poljedelskem ministrstvu. Sedaj je izšel pravilnik, ki določa delokrog tega odbora, ki naj bo posvetovalni organ ministra. Razen tega se pri vseh poljedelskih kontrolnih in poskusnih postajah postavijo strokovne komisije, ki bodo dajale smernice za delo teh postaj.
394 stanovanj je bilo lani zgrajenih v Ljubljani, 339 malih in petinpetdeset večjih. Največ je bilo eno- in dvosobnih. Nove hiše so veljale približno 33 in pol milijona dinarjev. Leta 1937. je bilo zgrajenih v Ljubljani 72 stanovanj več kot lani in zazidalo se je 46 in pol milijona dinarjev.
Demokratska
solidarnost
O Med Veliko Britanijo in Združenimi državami se vršijo razgovori o vpostavit-vi rednega prekooceanskega letalskega prometa.
O V Londonu so imeli v parlamentu debato o civilni obrambi. Izkazalo se je, da je razdeljenih med civilno prebivalstvo več kakor 4 milijone plinskih mask.
O Beilinska »Borsenzeitung« poroča, da je javno mnenje med visoko duhovščino in med posestniki na Madžarskem proti Imredyjevi nemški politiki, ki da hoče narediti iz Madžarske nemško kolonijo. Omenjeni list se proti temu mnenju ostro izraža.
□ Francoska vlada je morala radi velikega števila beguncev iz Španije svoje čete na španski meji pomnožiti.
O Več kakor 200 ruskih pisateljev, režiserjev in igralcev je bilo zadnje dni odlikovanih z najvišjimi ruskimi odlikovanji. Med njimi je tud znani psatelj Šolohov in filmski režiser Eisenstein.
V javnosti evropskih držav je vzbudilo že po Monakovskem miru veliko negodovanje, da demokratske sile niso znale postaviti proti enotnim zahtevam Osi, oziroma protikomunističnih velesil tiste trdnosti in vzajemnosti, ki bi mogla postaviti napadalni politiki avtoritarnih držav zadosti močan jez. Vseobče je bilo mnenje, da gre tu za neko šibkost v ustroju demokracije, ki ne dovoljuje naglih in obsežnih odločitev, ker mora tam vsaka vlada računati z občutno opozicijo in ker se mora preveč ozirati tudi na socialne zahteve nižjih slojev, predvsem delavstva, ki se s prenaglim tempom in s preveliko intenzivnostjo pri proizvodnji ne strinja. Delo. ki ga opravi delavec v zgolj 40-urnem delavniku in s sorazmerno visokimi plačami že po množini in uspehu ne more biti enako delu, ki ga opravi delavec s 60 in več urnim delavnikom in kjer se radi nižjih mezd prihrani zopet mnogo narodnega premoženja, katerega je mogoče zopet naložiti v podjetjih. Tako so uspehi v avtoritarnih državah višji, ker je tam delo cenejše. Tako so sodili in čakali na končni poraz demokracij. In res so dogodki te sodbe v marsičem potrievali. Velike stavke v Franciji, težave z zlatom, ki je hotelo vsak hip pobegniti iz bank v inozemstvo in pa velika ponustliivost državnikov de-mokracii, vse to je kazalo, da imajo kritiki prav.
Toda silovitost avtoritarnih držav je rasla in je vedno boli ogrožala živlienske koristi demokraeii in bilo ie videti, da bodo dmokraciie, ki so izgubljale postoian-ko za nostojanko, končno neslavno propadle. Toda nrav v zadnjem trenutku se ie stvar zasukala. Francovo zavzetie Barcelone in italijanski komentarji so dali vedno večjo veliavo tistim silam v demokracijah, ki so bile proti dosedanjemu popuščanju in za skupen nastop v obrambo lastnih koristi. Položaj v Španiji je še tesneje združil Veliko Britanijo in Francijo. Prišlo je do izjav, ki so postajale marsikomu v Evropi neprijetne. K vsemu temu se je pridružila še Amerika. Sorva je šlo za združitev ameriških republik med seboj. Kljub poročilom, ki so omalovaževala vsak še tako znaten usoeh in precenjevala vsak nesporazum, je bila konferenca v Limi vsaj dober začetek za skupno delo in skupno obrambo.
Toda Združene države pod Rooseveltovim vodstvom niso ostale samo pri izia-vah in resolucijah, ampak so pričele z delom. če se oborožujejo avtoritarne države, se bo oborožila tudi Amerika, saj dobro ve, da so vsi uspehi, ki so jih dosegle diktature, zgolj uspehi njihovepospešene
1 dni
po svetu
oborožitve. In Amerika bo to dobro opravila, pravijo ameriški državniki. V prav ameriškem tempu. Nemčija bo imela koncem tega leta 6000 prvovrstnih letal — Amerika jih bo imela 9000, Italija ima 10.000 pilotov, Amerika jih bo izvežbala 20.000. K vsemu teinu je treba prišteti še ameriško brodovje, ki naj obvlada Tihi in Atlantski ocean.
Toda lastna oborožitev bi bila premalo. Amerika bo poslala svoja letala tudi v Francijo. Saj ameriške tovarne lahko proizvajajo še dvakrat toliko kakor do sedaj.
Toda Roosevelt ve, da je treba zveze še poglobiti. In za obrambo demokracije se ne boji niti dobrih odnošajev s sovjetsko Rusijo. V tem so mu, kakor poročajo listi, sledili celo Angleži. Tudi vesti o odpovedi francosko-ruskega dogovora so se izkazale kot — pobožne želje.
V zadnjih dneh pa je vzbudila Rooseveltova izjava pred vojaškim odborom ameriškega senata, da je v primeru vojne fronta Združenih držav v Franciji, po vsem svetu pravo senzacijo. V prestolicah demokratskih držav so io soreieli z vid-■zim zadoščeniem in zadovoljstvom, drugod z ostro kritiko. Ugibanje o vzrokih te izjave so različna. »Petit Parisien« pravi da jih ie treba iskati v poročilih, ki lih je dobil Roosevelt o načrtih in namenih'diktatur, potem v Hitlerjevem govoru, ki je pokazal, da nameravajo diktature svoie stališče do demokracij še bolj zaostriti in ne nazadnie v javnem mnenju Američanov, ki so danes bolj kakor med svetovno vomo pripravlieni, da opustijo svoio izolacijsko, os^milno politiko in se nričeniaio brigati tudi za to, kar se godi izven Amerike, sai je videti, da se tih bo to v najkrajšem času prav temeljito tikalo.
Seveda se nekateri krogi v Evropi še vedno tolažijo z naraščajočo opozicijo proti Rooseveltu. Posebno bi jih v tem potrjeval govor, ki ga je imel v radiu Rooseveltov nasprotnik Hoover, ki je podvrgel vso Rooseveltovo politiko ostri kritiki. Radio oddajne postaje, ki so še pred tedni Hooverev govor o protižidovskih ukrepih kratko in malo utajile, sedaj Hoo-vera skoro dobesedno citirajo. Toda vedeti je treba, da je ameriška opozicija proti Rooseveltu precej močna, toda, s tem še dolgo ni rečeno, da vsa enotno odklanja njegovo zunanjo politiko. Upoštevati je treba, da se Rooveltova popularnost naslanja na najširše kroge delovnega ljudstva. Vsekakor mnogo bolj kakor Wi!sonova pri vstopu v svetovno vojno. In to Je mnogo.	jad.
O V belgijskem parlamentu je nastal 'silen vihar, ker je neki flamski poslanec zahteval izpremembo ustave. Niegov predlog je bil zavrnjen s 111 proti 42 glasovom. Ob tej priliki ie ministrski predsednik Spaak ostro kritiziral delo opozicije, ki ovira vsako resno delo. Vlada, je rekel, je teh večnih prepirov sita in bo odstopila, če se razmere ne bodo_ izpreinenile. Opozicija bo to gotovo upoštevala.
Canberra
Že okoli leta 1900 so sklenile avstralske države, da si zgradijo zvezno pre-stolnico in leta 1912 so začeli res v krasni dolini ob glavni progi Sydney-^ Melbourn novo zvezno mesto, ki naj 01
Španski begunci, ki so pribežali pred svojimi osvoboditelji na francosko mejo.
postalo nova, modema metropola Avstralije. Pripravili so sijajne načrte, da se bo mogel razvijati promet po ulicah nemoteno, zgradili so podzemno želez:':o, tik ob mestu so zgradili letališče m en-dar se je zgodilo nekaj naravnost neverjetnega: kljub vsem olajšavam, ki so jih nudile oblasti onim, ki so *.e naselili v tem umetno ustanovljenem mestu, se število prebivalstva ni moglo dvigniti nad 6127. Mesto, v katerega so vtaknili Avstralci milijone funtov šterlingov, je ostalo prazno in razen državnih uradnikov, ki so po svoji službeni potrebi bili poslani tjakaj, se nihče ne naseljuje.
Leta 1927 je vojvoda Gloucester prišel k otvoritvi novega parlamenta. K tej slavnosti se je zbralo na desettisoče ljudi iz celega sveta in Avstralci so upali, da se bo vendar našlo nekaj ljudi, ki se bodo preselili tjakaj. Zmotili so se, kajti celo poslanci so takoj po otvoritvi odpotovali in le novo nastavljeno uradništvo je nekoliko povečalo število prebivalstva. Prišlo je mnogo sodnikov, učiteljev, profesorjev, toda nihče ni imel dela, posebno šole so občutile pomanjkanje učencev. Razen trgovcev, ki so oskrbovali prehrano mesta, se nihče ni hotel naseliti v Canberri, ki je ostala sicer veliko, po velikosti skoro enako kakemu milijonskemu mestu, a po prebivalstvu malo mesto v provinci.
Da temu odpomore, je vlada začela z velikopotezno akcijo, čije geslo je bilo: »Naselite se v Canberril« Radi ponujenih ugodnosti se je res doselilo nekaj ljudi, ali so kmalu spet odšli. Ko je to opazila vlada, se je odločila za poslednji napor in žrtve, da reši Canberro propada. Odredila je, da nihče, ki se naseli v Canberri, tri leta ne bo plačeval nobenih davkov. Slabo situirani dijaki in visoko-šolci dobe štipendije. Uradniku, kateremu se posreči, da se poroči in da privede ženo s seboj v Canberro, se dodelijo posebni denarni dodatki.
□ Bolgarski kralj Boris je v ponedeljes slavil svoj petinštirideseti rojstni dan. Po vsej državi se je ta dan slovesno obhajal. Kralj se že par tednov mudi pri italijanski kraljevi dvojici v Rimu, ker se je omožila njegova svakinja kraljičina Marija.
□ V Kaunasu se vrši konferenca baltskih držav.
□ Med Nemčijo in češko-Slovaško Je
prišlo, kakor poročajo listi, do dogovora, ki dovoljuje četam ene kakor druge države prost prehod preko prijateljskega ozemlja. S tem bi bilo dovoljeno češkoslovaškim četam potovati skozi Nemčijo in obratno. Vest se z uradne strani zanika, baje gre le za progo, ki teče deloma po nemškem, deloma po češko-slovaškent ozemlju.
□ Italijanski listi še vedno poročajo o nasiljih, ki se baje vršijo nad Italijani «■’ Tunisu.
□ Za člane gospodarskega sveta je bilo imenovanih več odličnih gospodarstvenikov in strokovnjakov,	r
casptk na češko-Slovaškem.
□ Na španskih frontah frankovci še
/edno napredujejo, a sami priznavajo, da zadevajo na naraščajoč odpor republikancev. Na seji parlamenta je imel španski ministrski predsednik Negrin govor, v katerem je napovedal odpor do zadnjega.
□ Hitler je imel pred parlamentom velik dveurni govor, v katerem je orisal nemške načrte. Nova je bila le zahteva P° kolonijah, ki jo je prvič javno izrekel. Listi podčrtujejo njegovo neobičajno zmernost.
□ Angleška radiofonska družba je z
ozirom na Hitlerjevo izjavo, da bo znal prisiliti Angleže, da ustavijo svoja poročila, ki jih pošilja londonski radio vsak večer ob četrt na devet v nemščini, izjavila, da za sedaj ni govora, da bi s tein« poročili prenehali. Kakor znano, se Je nemški tisk že ponovno izjavil tudi proti nemškim poročilom, ki jih izdaja vsak dan radio Strassbourg (ob 7.20, 20.20 in 23.40).
O Na češko-Slovaškem je izšel zakon, da si morajo vsi, ki so si pridobili češkoslovaško državljanstvo v zadnjih 20 letih, ponovno pridobiti državljanske pravice. Zakon je naperjen proti političnim emigrantom.
D Norveški parlament je soglasno odobril 500.000 norv. kr. za politične begunce v Evropi.
□ Chamberlain je imel na slavnostni večerji, ki so jo priredili angleški draguljarji, velik govor, o katerem pravijo, dj« je odločnejši, kakor so bili njegovi prejšnji govori.
Ocgovor g. Rudolfu
Na Vaše javno pismo, ki ste ga priobčili v zadnji številki »Edinosti«, čutim dolžnost, da Vam odgovorim.
Na stvari, o katerih govorite Vi sem mislil, ko sem izrazil svoje mnenje o kulturni anketi in zlasti še o Vaših mislih. Ne bom se spuščal v podrobnosti Vašega Pisma, ker mislim, da si bodo čitatelji "Edinosti« sami ustvarili mnenje o tem, kdo ima prav: Vi ali jaz!
Vi sami dobro veste, da teče življenje naprej. Z njim prihajajo in odhajajo ljudje neenakih misli in naziranj in jih gotovo skušajo tudi uveljaviti, če je v današnjih kulturnih delavcih socialna stvarnost res utrjena in če je zmagala tudi v njihovem prepričanju, dobro! Kajti, tu ne gre zgolj samo za spoznanje, ampak za veliko več! In ta »več« bo od njih vas zahtevala, kei ga mora! Gre za približno to-le: če j e ž e spoznanje o krivicah, ki vladajo na vas), je potreba tudi, da se preide k delu za njih odpravo. Govorjenja, pisanja in sličnega je vas že sita, kar okusi vsak prej ali slej, ki se poda na vas. Da me boste razumeli: ne gre toliko za spoznanje, ampak za delo, ki je najvažnejše.
Samo socialno zdrava, in gospodarsko močna vas bo v stanu ustvariti svojo kulturo, ki mora biti drugačna kot meščanska! Gospod profesor, ali poznate življenje na vasi? če ga, potem morate vedeti, da ima drugačne kulturne potrebe kot mesto! če pa so potrebe drugačne, jim le potreba tudi na drug način zadostiti! In tega se danes vas v veliki meri že tudi zaveda! Ali še niste opazili gibanja kmetske mladine, ki je zbrana v Društvih kmetskih fantov in deklet? Če ste ga, in če citate njeno glasilo »Grudo«, ki je glasnik te nove dobe, ki jo ta mladina oznanja, potem priznajte, da je prišla ta mladina, h kateri se prištevam tudi jaz, že daleč. V tolažbo naj Vam povem, da to kmetsko-mladinsko gibanje nikogar ne odklanja, da pa bo vsak, ki bo deloval na kulturnem področju na vasi, prisiljen iti z njo. Danes pa je resnica ta: oni intelektualci, ki imajo dobro voljo, ne morejo sodelovati v tem pravcu, ker jim je to onemogočeno na korist tistih intelektualcev, ki so v službi raznih političnih agitatorjev. Ne gre tu za prepad med mestom 'n vasjo v kulturnem pogledu, o katerem Vi govorite, poudarjam pa, da je potreba kulturnega sožitja med vasjo in mestom velika. Toda ne na škodo vasi, niti mesta 1
Toliko v pojasnilo, gospod profesor, upam, da ste'me razumeli in če ste dobre volje, moje gornje trditve tudi sprejeli.
Josip Udovič.
GOSPODARSKE VESTI
★ Hmelj je glavni pridelek Savinjske doline. Lani je bilo približno 74% polja zasejanega s hmeljem .Obirači, ki v poznem poletju prihajajo v Savinjsko dolino Hmelj obirat, so zaslužili lani skoraj 3 in Pol mijona dinarjev. Hmelj je že davno ves pobran, le nekaj prejšnjih letnikov ga je še v skladiščih. Cene so bile ugodne In so se za dobro blago gibale okrog 30 dinarjev za kilogram. t $ Blagovne tarife namerava vlada po-yišati z novim proračunskim letom, t. j. s 1. aprilom, in sicer za pet do deset odstotkov. Računajo, da bo to vrglo kakih -SO milijonov dinarjev. Gospodarski kro-ki so seveda proti povišanju prevoznin in nameravajo storiti na merodajnih mestih Potrebne korake, da vlada to namero opusti.
Pošta „EdlnostiH
Vprašanje kruha za otroke
Velecenjeni gospod urednik!
Prav je, da ste v Vašem listu načeli to stvar! Namreč važno »slovensko vprašanje«, gladovanje dece v mesecih, ki bodo prišli. Resnica je, da se naseli z nastopom pomladi v marsikatero slovensko hišo tak glad, da se je čuditi, ali je to za našo dobo sploh mogoče. Oglašam se zato, da k zadnjemu članku dodam nekoliko misli in predlogov, a predvsem, da opišem, kako o stvari sodijo nekateri naši rodoljubi.
Ne dolgo tega, sem imela v dobro situirani družbi slovenskih rodoljubov priliko poslušati razgovor o številnih družinah. Sram me je bilo, da se kaj takega govori na slovenski zemlji! Ako bi slišali vse opolzkosti in dvoumne šale, izgovorjene na račun otrok, oziroma številnih družin, ne bi mogli verjeti, da je kaj takega v kulturni družbi mogoče. Dovtipi o materah so bili tako surovi, da bi jih težko mogli surovejših si izmisliti. Stavku za stavkom je sledil vseobči krohot poslušalcev, da je bilo izživljenje tega rodoljubstva prav temeljito. Nisem mogla drugače, kakor da sem ogorčeno zoper tako govorjenje protestirala in na licu mesta ozmerjala nesramne in nekulturne »rodoljube« s — fi-garji! če pomislim, kako nasprotno v sosednjih državah rojstva otrok podpirajo moralno in gmotno, in še posebno gmotno, nie tako prazno in surovo zmerjanje praznih ljudi še bolj raztogoti.
Ni moj namen, tu propagirati rojstva! Toda, če ugotovimo, da so pri nas veči noma najrevnejše družine najbolj oblagO' darjene z otroki, bodi naša narodna zavest in naše rodoljubarstvo pozitivna ljubezen do teh ljudi, katere nam je dejansko podpreti. Tako bomo najlepše vršili svojo narodno dolžnost Z zmerjanjem, zbadanjem in smešenjem kažejo ljudje samo nevzgojenost in nikakor ni čudno, da je pri nas med eno in drugo plastjo naroda ponekod tak prepad.
Kako se naj dejanska ljubezen vrši? Z direktno podporo! Sicer bo pri nas še mno go vode steklo po Dravi proti morju, preden se bomo lotili tega vprašanja tako, da bo zadovoljstva povsod obilo. Ampak, da smo to že načeli, naj nam pomeni korak dalje! Zavedamo pa se, da je treba kreniti z mrtve točke! Mi vsi skupaj mo ramo hoteti, da bodo naši otroci (otroci vseh številnih, toda revnih družin morajo postati naši otroci!) jaki, debeli, okrogli, rdeči, dobro zrastli, pogumni in lepi! Naša volja mora doseči zmago, da bomo vzgojili telesno močan, odporen in junaški rod, seme slovenskega poživljenja! Narod, ki je postavljen med dva velikana .na najkri-tičnejši točki Evrope, mora zrasti telesno in duševno — a duševne rasti ne bo, če ne bomo nudili telesu obilne hrane! Ob tem pa upajmo, da ne bomo naših otrok okrepili za hrano topovom in za razne neumne vojne, temveč za lepšo bodočnost Slovencev in ponos Jugoslavije.
Pozdravljam Vas in vse, ki so dobre volje!	M.	M.
Odgovor uredništva:	Spoštovana	na-
ročnica in čitateljica »Edinosti!« Vaše pismo nas je zelo razveselilo, saj kažete za današnjo dobo nenavaden pogum, kakršnega nismo vedno vajeni! Vaši pomisleki, kakor jih izražate, so vsega uvaževanja vredni 'in upamo, da bodo vzbudili splošno pozornost. Otroci so naš veliki pro-blem in do danes smo jih nustili rasti kakor drevje v gozdu. Le, da je gozdno drev-
tnterviuvi z znamenitimi neznanci
Odbornik	pri
.. M i ,,,
"7 -■ -	1	.............................................
HN ,	,
m
i
človek sam ne ve, kako pride do tega, da ima različne intervjuve. Tako sem zabeležil lani intervju z velezaslužnim nacionalistom, kateremu se je cedil nacionalizem dol po bradi, kakor se cedi mast, kadar v svetek in petek obiraš mastne gosi in tolste kapune. Imel sem nadalje priložnost razgovarjati se z idealisti in materialisti, narodnimi očeti in za vetrom obračujočimi se politiki. Obiski niso veljali toliko meni kot osebi, t. j. mali, drobčkani in skromni ličnosti, temveč ve-lezaslužnemu delu, odkrivati narodu njega velmože, ki se niso pomišljali, vzeti nase, na svojo grbo, skrb za narod, za njegov gospodarski, kulturni, socialni, ver ski, politični, nacionalni itd. napredek. In tako je nedvomna, od vseh mogočih slutenj potrjena resnica, da smo vsi skupaj vršili dobro delo za ubogi narod, za ubogo ljudstvo, kakor je treba sedaj to gmoto imenovati.
Tako ni čudno, da je zablodil (vsaj zdelo se je tako, čeprav je prišel namenoma) prošli ponedeljek v moj biro srednji človek, skoraj dobrih manir, in se kakor stresel pred moje obličje.
— Sem ta in ta, po poklicu to in to. Toda to, se mi zdi, ni važno. Važnejše je moje delo za narod, ki ga neopazno vršim že kopo let. Sem namreč tajnik društva A, blagajnik društva B, zapisnikar pri C, odbornik D, zopet tajnik E, tajnik
tudi pri F, blagajnik društva G-------------.
Pri društvu Ž je bil že predsednik nad-
zornega odbora.
Moj Bog, sem pomislil v svoji duši, tale pa je tič. Pogledal sem mu v obraz. Zdel se je sam sebi prepričan, da je važna in za narod ali ljudstvo, kakor se pravi tej gmoti sedaj, zaslužna oseba. Res sem v tistih trenutkih preudarjal, kakšen bi bil slovenski narod, če ne bi imel teh važnih društev, kakor so društvo A, društvo B, društvo C, društvo D..., in brrr, mraz bi me stresel, če bi samo podvomil v korist enega od njih za naš ljubi narodič, če bi enemu od društev, ki jih je našteval kakor da moli rožni venec, odrekel le za trohico pomembnosti. Nisem si mogel kaj, da mu ne bi bil na ta rožni venec odgovoril:
— Velezaslužni človek, vi ste vzor Slovenca! Društva so naše torišče in njih pra vo socialno delo je, če vsako teh ljubih ustanov izvrši svoje poslanstvo s krepko in sočno predpustno veselico. Da ste vi steber temu globokoumnemu delu, ni odveč podčrtati. S čim le, velecenjeni pro-svetitelj slovenski, naj vam izkažem svojo vdanost in globoko občudovanje?
Nagnil se mi je prav do ušes in reke! skoraj šepetajo:
— Jutri bo moj god in bi prav rad, da bi ob tej priliki napisali poveličujoč slavospev mojemu odbornikarstvu. Da bo bolj učinkovalo, napišite na konec tudi to, da sem rezervni kaplar!
No, vse to v slavo naroda slovenskega prav rad storim!	—din—
je bolje hranjeno, otroci slovenskih staršev pa so marsikrat izpostavljeni pomanjkanju. Z željo, da slišimo spregdvoriti o zadevi še katerega našega čitafelja ali či-tateljico, Vas iskreno pozdravljamo! — »Edinost«.
Barcelona, Stavno in največje mesto Katalo nije, ki ga je general Franco te dni zavzel, i
Mati, otrok in prosveta!
Naše kmečke in delavske matere, ki jih je v Sloveniji največ, garajo po ves dan kot črna živina in zvesto opravljajo kljub vsem težavam svoj kmetski poklic. Poleg preobloženosti z delom, se vendar ne odrekajo materinstvu, marveč se mu vdano posvečajo in zarajajo številno de-co, za katero tudi skrbijo. Toda možnosti za dobro oskrbovanje in negovanje otrok so vedno manjše, ker morajo porabiti kmečke in. delavske matere skoraj ves čas za delo, ker je prehranjevalnih možnosti na kmetijah vedno manj in ni sredstev za nakup obleke ter izboljšanje zdravstvenih razmer v stanovanjih.
Vzroke tega, da kmečke in delavske matere ne morejo vzrejati svojih otrok tako kot bi jih bilo treba, je iskati v splošnem položaju družbe, ki ga popisuje krščanski znanstvenik dr. Brecelj v svoji knjigi »Ob viru življenja« na sledeči način: »Tako nastaja in se vzdržuje in množi družabna beda, ki je bila prej delež iz-dedinjenega četrtega stanu, delavstva, danes pa sc širi tudi med kmetske in meščanske sloje. Družabna beda narašča, nepopisno je trpljenje bednikov samih kot zasebnikov, nič manjša ni zadrega družbe, države, javnih obiastev in samoupravnih ustanov, ki se zaman trudijo, da zajeze povodenj vsesplošnega gorja in rešijo družbo popolnega propada.
Tako je prikazal ta slovenski zdravnik današnje gospodarsko in socialno stanje družbe, ki ne more dajati dovolj pogojev za tisto oskrbo otrok, ki bi jo kmečka mati po svojem naravnem materinskem stremljenju, zakoreninjenem v nagonu, hotela nuditi svoji deci. Vzroki te gospodarske in socialne nemoči so v grobem popolnoma pravilno prikazanje. Jasno je poudarjeno, da je v razkrajanju današnje družbe, ki ni zgrajena na zdravih temeljih, leglo vsega zla in bede v človeštvu. Pri tem so seveda najbolj prizadeti Široki ljudski^ sloji, ki jim manjkajo najosnovnejše življenske dobrine.
K pomanjkanju kruha, zdravih stanovanj, toplih oblačil in podobnega, pa se pridružuje še neizobraženost kmečkih in delavskih mater glede pravilnega negovanja otrok že od zgodnje mladosti naprej. Radi te nevednosti, ki je niso krive matere, marveč tisti, ki imajo patent na prosveto, propade marsikatero, šele porajajoče se življenje, četudi so dane še kolikor toliko ugodne vzdrževalne razmere. žrtve neznanja, nerodnosti in mnogokrat tudi malomarnosti so nežna bitja, ki si sama ne morejo pomagati, čeprav imajo polno naravno pravico do življenja in pravilnega telesnega ter duševnega razvoja.
Stvar žive in tiskane besede je, da poved čim pogostejše v to prosvetno temo, radi katere trpi naš narodni naraščat. Zato bomo pa od časa do časa to temo razsvetlili z edino željo; da bi prosveta koristila materi in otroku. Naša ma-
ti namreč mora vedeti, kaj otroku pritiče, da se bo začela zavestno boriti za njegovo dobrobit. Mati, ki bo spoznala, kakšne so zahteve današnje medicine in higiene glede vzreje otrok, bo glasno vzklikala v svet: Dajte naše deci kruha, sonca, svežega zraka, zdravih stanovanj in toplih oblek ter mnogo, mnogo veselja! Da, takšen bo enoten klic vseh slovenskih mater, ko se bodo zavedle, kaj terja od njih in od celotnega narodnega občestva — otrok.
K temu napredku mišljenja pa želimo prinesti majhen delček tudi mi!
Nemški film
Iz ponedeljskega »Jutra« posnemamo: »Nemški film izgublja povsod na terenu, tako tudi na švedskem, kjer je do nedavna zavzemal prvo mesto v uvozu. Zdaj pa poročajo, da sta ga skoraj popolnoma izpodrinila ameriški in francoski film, prekosil ga je celo angleški, ko vendar angleška produkcija ni posebno velika. Tako je bilo lani na švedsko uvoženih nad 50 ameriških, 44 francoskih in 25 angleških filmov, nemških pa le 23. Vzrok nazadovanju nemškega filma je v tem, ker je po kakovosti res najslabši, na drugi strani je politično enostranski, poleg tega pa ni prezreti dejstva, da so leta 1933 švedski delavci sklenili, da bodo bojkotirali nemške filme. Tega sklepa se drže in tako v nekaterih manjših mestecih severne Norveške že pet let niso predvajali nobenega nemškega filma.«
K temu bi se dalo pripomniti le to, da smatrajo tudi nemški rasisti Švede kot najizrazifejše predstavnike nordijske rase, katere najvišja odlika je visoka inteligenca . ..
Rooseveltova prllgubljenost
Zadnje dni beremo često v delu evropskega tiska, da izgublja Roosevelt tla pod nogami in da se ljudstvo vedno bolj obrača od njega. Saj je še pred nedavnim doživel velik poraz v kongresu, ko niso sprejeli njegovega načrta za pomoč in podporo brezposelnim. Seveda pa je veliko vprašanje, če je prav to zmanjšalo njegovo priljubljenost. Sicer pa se da priljubljenost kakega državnika in sploh mnenje občinstva v demokratskih državah kaj lahko določiti. Za take pnimcre imajo v Združenih državah ustanovo, ki bi jo tudi 'pri nas, v Evropi potrebovali. To je zavod za javno mnenje., Ta zavod, ki slovi po svoji neodvisnosti, vam % raznimi vprašanji, ki jih stavi bralcem listov in pripadnikom vseh stanov na procente natančno dožene, kakšno je razpoloženje med ljudstvom. V septembru je ta zavod zabeleževal še samo 53 odstotkov za Rooseveltovo politiko — danes jih zabeležuje že 58 odstotkov. Amerika se je od svoje politike, skrajne izolacije in oddelitve od Evrope, že z.elo Oddaljila. Seveda pa povprečnemu evropskemu čitatelju tudi te številke bog, ve kako ne imponirajo, saj je vajen, da čita o 98, 99, da celo o 99.99 odstotnih uspehih v Evropi. Temu Čitatc-lju pa moramo povedati v tolažbo, ■ da Je ameriški zavod za javno življenje izredno strog in da pri njem tudi marsikateri 99odstotni uspeh ne bi niti od daleč dosegel Rooseveltovih 58 odstotkov..
Gospodarstvo
Me razismamo
Narodno gospodarstvo, kakor ga narodnim Slovencem vtcpa v glavo zagrebški „«£važd.,at“
Eden izmed najboljših gospodarsko-političnih ali narodno-gospodarskih, splo-sno poučnih razprav v letošnji »Edinosti« je v številki 2. od 14. januarja: »Izkoriščanje naših zemeljskih zakladov«. Pisec E k o opozarja na škodo, ki jo utrpimo, ker smo prepuščeni na milost in nemilost tujemu kapitalu, in veli med drugim:
»Sprijazniti se je treba s tem, da to, kar je tuje, ne bo tako kmalu naše, a da bi sledili zgledu Mehike ali pokojnega Ata-tiirka, ki je čisto preprosto izjavil, da pripadajo bogastva turške zemlje turškemu narodu in je pognal vse tujce iz teh podjetij ter podjetja podržavil, tega pri nas še ni pričakovati.«
In na drugem mestu:
»Ali ni greh, da dajemo te koncesije tujcem, tujemu kapitalu, ko je vendar več kor jasno, da bo tudi ves dobiček šel iz države, da mi od tega ne bomo imeli ničesar drugega nego to, da bomo dali človeški material, ki bo delal za smešno majhne mezde in ki ga bodo tuja podjetja še bolj izkoriščala kakor bi ga mogoče naša, ki bi vendar imela, odnosno morala imeti neke ozire do delavstva.« Itd.
Eko zaključuje svojo raznravo z vzklikom: »Bogastvo Jugoslavije — Jugoslovanom!«
Zdaj pa poglejmo, kako misli o stvari zagrebški tednik »Jugoslavens1;! f»vožd;ar«, stanovsko-strokovno glasilo železarske trgovine in obrtnosti, odnosno železarskih in sorodnih strokovnih združb. V svoji letošnji 4. številki od 25. januarja prinaša na prvi strani v posebno debelem tisku članek, ki ga prinašamo v slovenskem izvlečku.
Napis članka je: »Domače industrije zasebnega podneta ne smemo zavračati«, njega dolgi podnapis pa ie: »Pristojna oblastva so pozvana, da zaščitijo kovinar-sko dejavnost v državi. — Narodni pokre-ti Slovenije morajo imeti v tem pogledu pametne meje.«
Vsebina članka je približno tale:
Borba naših narodnih gospodarjev in združb za pravo, nespačeno in zdravo domačo (narodno) gospodarstvo je upravičena. So pa stvari, ki so sporne in o katerih lahko razpravljamo.
V naši zemlji so bili že različni pokre-ti, strokovno-stanovski, pa tudi čisto po-»Itično-ndrodni. Nobeden pa ni dosegel kaj trajnega in določnega, ker so bili ti pokreti nestanovitni in brez pravega re-formatorsko-stvariteljskega načrta.
Poedine združbe so v svoiem narodnem častiljubju mnogo grešile. Ko so to uvideli, je bilo tudi že konec pokreta.
Načelno nimamo nič proti temu, da se pojavljajo pokreti za jačanje domačega zdravega In tvornega gospodarstva. Moramo pa povzdigniti glas proti nedoslednostim v tem pogledu.
V Ljubljani je narodna organizacija »Udar«, ki po zgledu iz tujine izpodriva tuje trgovce. Pri tem pa se zaletava tudi v domačo kovinarsko obrtnost zasebnega podneta. Trdijo namreč, da je kovinarska industrija Maribora z okolico, Celja, Jesenic in drugih važnih krajev še pretežno
tujega porekla in da »dela za račun tujega kap.tala 1 tujih delodavcev.«
Kakor smo že rekli, nimamo nič proti borbi zoper izkoriščevalni in špekulativni tuji kapital. Toda nazivati kapital tujim ali domačim, je zabloda, ker kapital je stvarno mednaroden in postane domač tedaj, ko se ustali v kaki državi. To je potem domač pojav, ko začne v deželi nesebično delati in zadošča vsem zakon.tint dolžnostim. Ako tak kapital zadosti vsern državnim zakonom in ne izvaža iz dežele razen po zakonu dovoljenega zaslužka, prebitkov in profitov, je postal domač (asimiliran) kapital, ki je neogibno potreben državi in narodu.
Staroselci te zemlje, čeprav niso rojeni pri nas in niso Slovani, niso tujci. So taki, ki so praviloma postali že staroselci (domačini ali avtohtoni državljani), dasi niso pri nas rojeni. Po večini so neslovanskega porekla. Nj.h pradedje so polagali temelje našemu gospodarstvu. Prišli so v naše kraje pred nekoliko stoletji.
Mar so taki čestiti gospodarstveniki, produktivni in koristni činitelji, za nas nepotrebni tujci in lastniki tujega kapitala? Taka trditev bi bila nerazumljiva, vendar je čestokrat geslo nekontroliranih narodnih pokretov.
Zato moramo kot strokovno kovinarsko glasilo javno obsoditi vse tiste pokrete, ki ubijajo (manjšajo) ugled in moč domačega kovinarstva (metalurgije) kot zasebnega podneta v državi.
Mi ne moremo dovoliti, da proglašajo domače kovinarstvo zasebnega podneta v Sloveniji za tuio, »ki dela za račun tujega kapitala in tujih dslodavcev«, ker dobro vemo, kdo so lastniki kovinarske industrije v Sloveniji.
V ta pogrešni pokret narodne organizacije »Udar« v Ljubljani bi morala brezpogojno poseči odločilna oblastva. Kdo more napadati in proglašati za tujca, »čigar kapital dela za tuji račun«, gospodarstvenika, kovinarskega industrialca v Celju gda. Westena, ki je še nedavno bil odjikovan z enim od najvišjih redov naše države? Ali niso tudi oni drugi kovinarski industrialci zasebnega podneta v Sloveniji prav tako in prav toliko domači gospodarstveniki? Po zgledu gda. Westena in po načelu staronaseljenstva. Ti naši gospodarski pionirji in imetniki kapitala so dali naši kovinarski obrtnosti temelje in so si pridobili pri nas staronaseljenske pravice.
Zasebni pokreti ne morejo o teni soditi po volji in želji nekih skupin in poed;n-cev, često nepozvanih, nego je pozvana država, da napravi red na tem področju. To zahtevajo državni zakoni, državni ugled in industriisko-metalurgični napredek našega naroda.
Tako zagrebški »Gvoždjar«. Stavimo, da ni bilo zastonj in brez učinka, kar je napisal. Kako nam soli pamet! Zdaj vemo, kaj vse je domači kapital. In kaj je modro državno in narodno gospodarstvo. Komu ne zastane sapa?! Ne moremo razumeti. Kdaj bomo izpregledali?
So 11 s k i.
Mestno gospodarstvo mariborsko
Mariborski proračun 1939-40 predvide-.a za prihodnje gospodarsko leto vsega skupaj 62,278.440 dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračun je za 2,160.240 dinarjev večji kot v tekočem letu, to pa zato, ker je bilo treba nekaj važnih postavk zvišati. Na osebne prejemke osebja odpade 12.56 odstotkov celotnih izdatkov, kar je res malo, ako sc pomisli, da izdajo vsa večja mesta za uradništvo najmanj 20 odstotkov izdatkov. Največle breme predstavlja socialno skrbstvo, Ki predvideva 4,573.490 dinarjev, za 2817720 dinarjev več kot letos. Velike postavke so predvidene za podporo brezposelnih v obliki javnih del. Drugi veliki izdatki so predvideni za Mestna podjetja, namreč 31 milijonov 422.930 dinarjev, toda ti izdatki ne obremenjujejo občine, ker so dohodki podjetij mnogo večji in še sami precej krijejo potrebščine mestne uprave, sicer bi bile potrebne nove dajatve prebivalstva. Velike izdatke zahtevajo tudi anuitete za amortizacijo in obresti posojil, vendar pa povrnejo Mestna podjetja iz svojih dohodkov občini 5,332.410 dinarjev, ker je šla večina posojil v prid podjetjem, ki imajo vsled tega večje dohodke.
Kar se tiče dohodkov občine, odpade na razne davščine, doklade, pristojbine Itd. 19,229.030 dinnrjev. V tem znesku je tudi zapopadena 40odstotna doklada k državnim davkom ter lOodstotna socialna doklada kot nadomestek za dosedanjo po-
možno akcijo, ki se ni posebno obnesla. Občina prejema komaj 30 odstotkov na pravih dajatvah, ostanek prispevajo deloma Mestna podjetja, deloma pa občinstvo v obliki raznih protidajatev za gotove usluge, olajšave itd.
Regulacijski fond predvideva 1,600.000 dinarjev izdatkov in seveda prav toliko dohodkov. Mestni zaklad prispeva le 150 tisoč dinarjev, vsi ostali dohodki izvirajo iz raznih prejemkov, ki so šli doslej v prid gradbeni stroki ali drugim stro-Kam mestnega gospodarstva. Ta znesek je le letni obrok k celotnim stroškom 12 do 13 milijonov, ki jih bo zahtevala celotna regulacija cest in trgov in ki se razdeli na pet let. Lani se je uredil Glavni trg, kar je stalo okrog dva milijona dinarjev, denar pa je dala na razpolago država, iz kaldrtninskega fonda, v katerega orispeva Maribor več, kakor pa prejema. V prihodnjem finančnem letu se bo vsekakor zopet mnogo gradilo.	e.
Vinski sejem v lrufomeru
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne 28. februarja 1939 vinski sejem In razstavo vin v dvorani gospoda Zavratnika v Ljutomeru. Tudi letošnji vinski sc-fem se vrši v običajnem obsegu kot prejšnja leta. Izgleda, da bo dobro založen z dobrimi sortami in mešanimi vini, ki bodo en dan pred razstavo ocenjena. — Vabimo vse vinogradnike iz liutomersVega, ror-'•"‘eradffons^era in stripovskega okoliša, da razstavijo svoje vino. Vsi, ki bodo vi-
iSomkoSiubmh
mtanm —
Uveljavljenje pravilnika o čioveko.jubnit ustanovah bi zadela desetfisoče zavarovancev
V nedeljo, dne 29. januarja 1939 je bilo inlormativno zborovanje mariborskih človekoljubnih ustanov, ki ga je sklicalo mariborsko poverjeništvo organizacije grafikov pod predsedstvom gospoda Janka Duha.
iz informacij, ki sta jih podala zastopnika Učiteljske samopomoči in grafične organizacije v Ljubljani posnemamo:
Novi pravilnik predvideva, da mora biti pri vseh dobrodelnih ustanovah nastavljena oseba z višjo izobrazbo, ki vrši nadzorstvo nad ustanovo. Gotovo je to prav, toda to osebo bi bilo treba drago plačevati in bi tako članarina nepremožnih članov ne pripadla izključno za podpore. Človekoljubne ustanove imajo svoje, na občnem zboru izvoliene odbore, ki vršijo svojo funkcijo brezplačno in vestno. Proti državni kontroli pa, ki bi hotela ščititi koristi članov seveda ne bi imel nihče ničesar. človekoljubne ustanove pa ne razumejo, čemu bi morale biti uvrščene v resor ministra za trgovino in industrijo, ne pa v resor ministra za socialno poli-tiko.	,
Nadalie oredvideva pravilnik, da more ooslovati človekoljubna organizacija sa-ino v enem političnem srezu oziroma ob7 čini. Radi te odločbe bi morale vse človekoljubne ustanove prenehati, ali pa se
popolnoma preurediti. S tem bi izgubili tisoči in tisoči prejšnje članske pravice. To bi vplivalo na javnost naravnost strahotno — podobno kakor polom »Feniksa« pred leti. Toda pravilnik se ne zadovoljuje le z omejevanjem področja, ampak določa tudi znižanje podpornin. Š tem 01 izgubili mnogi člani interes do teh ustanov, kar bi imelo zopet za posledico likvidacijo teh ustanov. Tudi zahteva, da se mora vsa imovina naložiti v državnih denarnih zavodih in sicer v vrednostnih papirjih, bi bil hud udarec za človekoljubne ustanove, saj potrebuje vsak član, ki ga zadene nesreča, bodisi smrt ali bolezen svoj denar takoj in ne utegne čakati. Tudi zabrana brezobrestnih posojil, ki so jih dajale ustanove, bi člane hudo zadela.
Vsemu pravilniku se pozna, da so ga izdelale velezavarovalnice — a potrebno bi bilo, da se vsa ta vprašanja rešijo tudi ob navzočnosti zastopnikov človekoljubnih ustanov.
Vsa izvajanja obeh govornikov so navzoči pazno zasledovali in ob koncu sklenili resolucijo, v kateri soglašajo s spomenico, ki so jo spreieli člani človekoljubnih ustanov v Ljubljani in se pridružujejo sklepu odbora za deputacijo v Beograd.
Tragična smrt
a*
99
Sredi dneva je skočilo z okna drugega nadstropja sedemnajstletno dekle. Ljudje so privreli z vseh ulic in se sklanjali z vseh oken. Stražniki so razganjali množico in niso vedeli, kaj bi. Dvajset minut je ležalo na cesti nepokrito, razgaljeno, krvavo truplo. Potem so odnesli dekle nazaj v drugo nadstropje in čez dva dni spet nazaj na cesto — zdaj po stopnicah — in na pokopališče.
Ljudje so iskali vzroke. Prerekali so se med seboj in vsak je zagovarjal svoje stališče: ta, da so krivi starši, oni, da nesrečna ljubezen, tretji, da šola... Sorodniki so tekali po uredništvih, da bi jih preprosili, naj poročajo, da se je zgodila nesreča,	&
te-.-;-	-
Drugi dan so listi poročali: prvi, da se je dekle preveč nagnilo skozi okno, zgubilo ravnotežje in. padlo; drugi je previdno obšel pereči »zakaj« in utemeljil samomor s »hipno zme-denostjo in razburjenostjo«, tretji list je nesenzacionalno objavil le kratko vest o samomoru, ni opisoval padca in ni navajal vzroka.
Kje je vzrok? Ljudje hočejo vedeti za vzrok! Otipljiv, vsem jasen, razumljiv vzrok. Kriv je ta človek ali ta dogodek! Saj vzrok mora biti!
Pa ljudic kmalu nehajo spraševati za vzrokom. Hitro se ogrejejo, razburijo, obsodijo, jočejo, hlinijo in — pozabijo. Neki oregovor pravi, da vsaka nesreča pride s parizerjem in odleti kot lahek voz. Ljudje se niso nič spremenili in tudi svet se ni nič soremenil. Ob prvi priložnosti bo spet skočil mlad človek skozi okno, v vodo_ ali pod vlak in liudje bodo spet obsojali, spraševali... in — pozabili.
Prvi novinar se je očitno in hote zlagal, da je padlo dekle po nesreči skozi okno — češ, da so bili starši itak dovolj prizadeti, zakaj bi jim še poročanje težilo
položaj. V isti sapi pa je v »živih barvah«: opisal dogodek: kako je bila ulica »prizorišče strahotnega, pretresljivega dogodka ... Z okna je strmoglavila... da so izstopili možgani, zlomila pa si je tudi obe roki...« Samo tega ni napisal, kako je čofnilo in je brizgnila kri — iz obzirnosti. — Drugi novinar se ni hotel zlagati, da gre za nesrečo, zato je moral — po njegovem mnenju vsaj — navesti drug vzrok. Torej najenostavnejše: »Hipna ztne denost«. — Tretji se je zamislil: »Ali naj tudi jaz navedem vzrok? V nekaj besedah* mehanično, da bodo ljudje -siti?« Pa je na** pisal le štiri vrstice. Nič ni opisoval ifl ni navedel vzrokov. Ni mogel s kratko koi» statacijo obračunati z mladim življenjem. Vedel je, da ni otipljivega vzroka, da je bil zadnji dogodek pred smrtjo le povod, zadnji člen, kakor zadnji tresljaj, ki jc sprožil težo kamna. Resen študij dekleto* ve duševne slike, novela, roman bi mogl* več ali manj objasniti vso povezanost, ves kompleks vzrokov: družina, vzgoja, šola, cerkev, otroška leta, prvi vtisi... Čini globlje človek gleda, tem globlje se mil zdi človekova duša in tem težje se odloči, da napiše »vzrok«. Koliko nagnenj, vzro* kov, podzavestnih hotenj!
Znanci so darovali vence in poslali dnevnikom spominske članke. Napisali so veliko lepih besedi, O ugaslem mladent življenju, o sladkem spanju... »Ah, kako kruta si, usoda!«
Usoda! Samo dan, dva ljudje iščejo vzrok. Potem pokličejo na pomoč usodo. »Ah, kako kruta si, usoda!« To je zelo cenena oddolžitev mrtvemu človeku. Usoda, božja previdnost — to je cenen zamašek za vsa vprašanja, ki se jih duševno leni ljudje nočejo lotiti in analizirati.
Ali je kdo pomislil na potrebo reforme vsega javnega živlienia, na reformo šole, na mladinsko zaščito? Kako dati mladhn možnost, da se osvobodi duševne zapuščine stoletij, da se sprosti, da zaživi vedro in borbeno življenje polno vere, radosti 111 dela?	C.
no razstavili, naj to prijavijo do 23. februarja vzorce pa pošljejo do 26. februarja t. 1. od vsake vrste po tri buteljke. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Otvoritev bo ob 9. uri, zaključek pa ob 20. uri.
NASE TRŽIŠČE IN CENE
Meso: teletina 8—14 din, svinj, s kostmi 11—13, svinj, izlušč. 12—13, riba 15—16, zajec 12—14, alo 15—16, slanina 14—15, pljuča 7—8, rebrca 10—12, glava z jezikom 7—8, noge komad 1—2 din.
Zelenjava: krompir 0.75—1.25 din, čebula 3—4, česen 6—10, kislo zelje 3, kisla repa 2, karfiola kom. 3—10, ohrovt kom. 0.50—2, hren 8—10, peteršilj šopek 0.50—1, regrat kup 1 din, špinača kup 1, koleraba 0.25—1, redkva 0.25—1 din.
Sadje: jabolka 3—6 din, suhe slive 8—10, orehi celi 10, luščeni 30—32, oranže 0.75—3, limone 0.50—1 din.
Žito: pšenica 1.50—1.75, rž 1.50—1.75, ječmen 1.50. koruza 1—1.50, oves 1, proso 1.50, ajda 1.25, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4.50, fižol 2—3 din.j
Mlečni izdelki: smetana 7.50—10, mleko 1.50—2, surovo maslo 24, sir domači 8—1°-jajca kom. 0.70—1.25 din.
Krma: seno sladko 100 kg 80 din, seno kislo 50, otava 75—80, slama pšenična 40 din-
Kislo zelje kot zdravilo
Kislo zelje spada med najbolj zdrave zimske prikuhe. Vsebuje namreč mnogo mineralnih soli in viaminov. Zato bi moral vsakdo uživati mnogo kislega zelja. Mnenje nekaterih gospodinj, da je treba kislo zelje pred kuhanjem oprati aH popariti, ni pravilno. Zelje izgubi s tem važno redilno snov, namreč mlečno kislino, pa tudi dober okus. Vode, na kateri zelje kuhamo, tudi ne smemo odlivati. Cc je zelje preveč kislo, ga samo z mrzlo vodo naglo preplahnemo.
Pripraviš jo tako-le: Zelje vzami iz kadi in mu primešaj male kumine, sesekljanega P*-: teršilja in čebule. Nato zelje razgrni po skled' in vlij preko njega malo pogretega olja. ,
Lahko pa pripraviš zelje tudi tako: ni*» kislo zelje, kateremu najprej iztisneš nekoliko zeljnice, pomešaj malo popra, olja in nas*«* gano jabolko.
Kulturna obzoria
Naša vrednost doma
Vprav te dni, ko ljubljanska drama slavi Cankarja, nam prihajajo v misli njegove besede, ki jih je tolikokrat dejal in napisal ter z njimi obsodil vso našo malodušnost in zagrizenost. Marsikoga je zbodel njegov cinični in satirični jezik, s kate-rim je bičal po trpežnih hrbtih, da bi nas ozdravil. Danes, po več ko dvajsetih letih zopet zdihujemo za njim in si želimo, da
ne prišel le eden, marveč da bi prišlo deset takšnih Ivanov Cankarjev, ki niso sicer »blagodejna«, pa tembolj zdravilna potreba, želimo si jih, da bi dvignili narod iz mrtvila, ga usmerili v bodočnost m mu pokazali, kje je pravo mesto njegovega dela.
Naše razmere sc od Cankarjevih dob nis? mnogo izpremenile, prazaprav v ničemer; le kazalec na letih se je premaknil. Se vedno se bijemo liberalci in..., kakor v sedemdesetih letih; še vedno blatimo svoje največje' in najboljše ljudi; še vedno si dom išl ju jemo, da se svet vrti okrog nas in da je za nas edino merodajno samo to, kar se dogaja na slovenskih tleh. Ne gledamo okrog; očitno ne vidimo, ? kakšno bliskovito naglico se preobrača 'n spreminja ves svet in ne pomislimo, da oo utegnil ta vrtinec zavrteti tudi nas in nas ponesti kot lahkotno peresce, če ne oomo nanj pripravljeni. Kajti, ne smemo misliti, da je svoboda samo politična domena; ne, mnogo bolj se dotika kulture, ki traja, dočim se politika neprestano menjava. Zaostajamo za amerikanskim tem-Pom razvoja, ki ne čaka, marveč neusmiljeno hiti naprej in pohodi vse, karkoli je Prepočasnega ali pasivnega. Mi smo le neznaten del tega svetovnega vrenja; vendar more tudi neznaten del postati pomem oen, če je dovolj odporen in življenjsko 'Hočan.
Cankar (in mnogi z njim) se je pritoževal, da ga domovina zametava, da se ne potrudi, da bi ga razumela in priznala. Sele no smrti so mu od vseh strani slavo zapeli in vsi so se pulili zanj; vsem je bil >naš«, za živlienia ga ni nikdo poznal. Danes je temu dvajset let. Pa pogleimo, ali je kaj drugače kot takrat! Pisatelj napiše knjigo: vsesološna kritika, ne stroga, amoak omalovažujoča, češ. saj to sploh nič ni! Prav isto se godi skladatelju, ki-par:u, slikariu, tudi znanstveniku. In prav Ppdobno doživliaio naši gledališki in umet niški hrami; nride od nekod nekdo, ki je v davnih časih užival slavo, pa še vedel ni, da živijo na svetu Slovenci. Na stara teta, ko so mu malone povsod nokazali vrata, je prišel k nam, in še svojini ušesom verjeti ni mogel: »čudovito, baino! Naši domači se lahko pred niim skrijejo!« •n res se skrivaio. pa ne ored niim, temveč ored slovenskim ljudstvom, in ne zato. ker bi iih bilo sram. marveč iz ogorčeni m Često — žal — iz zam-enelosti. Vzdi-liuiVio s Cankarjem in oftfaio domovmi vlačugarstvo. Ne rečem, da bi bilo vedno fako, oa se vendar pogosto zgodi; tudi ne trdini, da bi bili vsi tnii Posfie nesno-sobni in ostareli, kajti včasih vendarle zaidejo k nam tudi dobri moistri. Trdim le j0- da ni prav, če zapostavljamo domače 'vorce pred tuiimi, četudi bi ti b;li od na-^n še toliko boljši; vsakdo je bolj ali mani
otrok svojega okolja, tudi naš človek. In če mu domovina ni mogla razprostreti peruti širje, mar je potem ni vreden? Tudi ne trdim, da bi vsakemu velikemu človeku že za življenja stavili spomenike; marsikdo je doživljal tudi v tujini podobno usodo kot naši Cankarji. Pa vendar ne morejo biti ti primeri razlog za to, da bi smeli že načelno odklanjati vse, kar je domačega, bodisi v kulturi, gospodarstvu ali čemer koli. Vsaj potruditi se moramo, da bomo doumeli stremljenja svojih velikih ljudi, da se jim bomo čim bolj približali in jih tako podprli v njihovem delu. Razumevanje je često dragocenejši lek kot vsi slavospevi, denarni ali časniški ali kakršni koli drugačni. Poglejmo si Čehe, Nemce, Francoze ali Italijane; večinoma jim je prva domača vrednota in potem šele pride vse drugo na vrsto. »Svoji k svojim« ni krilatica, ampak globoko prepričanje zrelih narodov, ki se zavedajo svoje lastne sposobnosti in svojega svetovnega poslanstva.
Pravijo, rla moremo pravilno ocenjevati vrednost nekega naroda po njegovi kulturi. Res je, res pa je tudi, da kulturo dviga narod tembolj, čimbolj dozoreva, čimbolj črpa iz svojih lastnih sil in čimbolj se zaveda samega sebe. Narod, ki hoče biti kulturen, ne sme biti malodušen, ne malomeščanski, ne enostranski; ne sme se zapirati v meje domačega plota, marveč mora s širokim pogledom dojeti svetovno problematiko in jo pravilno spojiti z domačo, šele takrat, ko bo ravnal v smislu teh dejstev, bo mogel primerjati in slediti . svetovnemu pretakaniu brez bojazni ža obstoi. Tudi za naš narod veljajo enaka načela, kakor za ostala ljudstva. Zato moramo obrniti najnrej pogled k sebi; vendar ne v malenkostne prepire, marveč v naše kulturo bistvo, da bomo trdno gradili in postavili slovensko kulturno stavbo, ki bo izraz naše stvariteljske moči in naše zavesti. Odtod šele bo sodila pot v svet, če bo hotela biti usoešna in če bo hotela pokazati svetu, da bivamo in bomo bivali. Cankarjeve pridige nai nam bodo spomin, da ne smemo delati naprej tako, kot smo doslej in da ne smemo biti narod zagrizenih prepirljivcev in strajikariev, marveč narod odkritih in močnih liudi, ki so premerili bodočnost in vedo,^ kod gre njihova pot. Zbrišimo s sebe pečat hlapcev in Martinov Kačurjev, da bomo vsaj enkrat videli, kdaj je človek vrednejši!	„ d.
Spol in kultura
Ali veste, kdo je bila Mary WolIstonec-raft? Prva feministka v modernem smislu. V dobi njene mladosti (rodila se je leta 1759.) so bili tudi v razmeroma prosvetljeni Angliji državni zakoni silno pristranski in v korist moškega. Tako je po očetovi smrti dobil vse pravice takoj njegov najstareiši sin, ki mu je morala biti tudi mati pokorna. Podrejenost žensk je bilo opaziti že v vsej vzgoji, ki nikakor ni stremela za tem, da bi napravila iz žensk misleča bitja (in za tem tudi danes še povsod ne stremi). Mary Wollstonec-raft je pisala leta 1792.: »če bi možje imeli rajši pametno družbo, kakor pa su-ženisko pokorščino, bi našli v nas než-
nejše hčerke in sestre, zvestejše soproge in razumnejše matere, z eno besedo, boljše državljanke.« Knjiga, v kateri to stoji, »A vindication of the Rights of Women« je izšla leta 1792.
Imela je velik uspeh. Mnoge žene so jo občudovale, druge, udane bolj ali manj pozlačenemu suženjstvu, so jo napadale. Stranka tedanjega korumpiranega ministra Walpeleja (istega, ki ga je tudi Swift napadal) jo je imenovala »filozofirajočo kačo« in »hijeno v krilu«. Vkljub vsemu so njene ideje o enakopravnosti moških in žen zmagovale in ko je koncem osemnajstega stoletja prišel Dositije Obradovič v London, se je prijetno čudil svobodnemu, normalnemu obnašanju samozavestnih Angležinj, ki jih je primerjal s svojimi revnimi in neizobraženimi rojakinjami, katerih položaj se v nekaterih predelih naše domovine na žalost niti do danes ni spremenil.
Tudi Slovenci smo imeli feministko Zofko Kvedrovo, ki -je načenjala žensko vprašanje bolj od čustvene plati. V novejšem času pa je stvar prevzela Angela Vode-tova. Njene knjige so pisane stvarno, s poznavanjem predmeta in vendar s toplim sočustvovanjem za usodo tolikih žen. —■ Zelo zanimivo. Mislimo, da »pošten moški« pred vsem tudi kritizira stvarno in pošteno stvari, ki iih je njegov nasprotnik v resnici izrekel. Človek pa lahko prečita kniigi »Spol in usoda« I. in II. del od začetka do konca, toda o kakšnem »zavzemanju za skuninske paritve« v njih ne bo našel sledu. Prav to pa omenjeni pisec »cunie« trdi. če izvira njegov neverjetno, res že pretirano surovi ton iz resnične prepričanosti, da je storil etično sijaino deianje, je knjigo razumel tako narobe, kakor ju more človek s količkaj zdravimi možgani ie razumeti.
In vendar pušča vsa stvar nenrijeten okus na ieziku. Ali so resnice, ki jih omenja Vodetova, res tako nevarne, da moramo moški, če sc proti niim branimo, izgubiti vse dobre manire? In odreči se vsak' kulturi, ki v boju, kakor znano, škodi?
Štimac: Au*ome!ody
Misel te dramske reportaže — avtor je upravičeno skromen in ne rabi besede »drama« — j£ kaj enostavna: Današnjemu družbenemu ustroju se kot posameznik ne moreš ustaviti, ali te potegne s seboi, ali te pa pregazi. Izmed dveh revnih in-ženjeriev, mehanikov v garaži ob glavni cesti, ki sta se ooleg svoiih izumov pečala tudi z raznimi socialnimi utooiiami. se eden izneveri in gre med »industrija!-re«, dokler ga živlienisko razočarance *r> žena strtega ne bruhneta zopet nazaj na ulico. Tehnika te renortaže je reviiska, oolna več ali manj filmskih zanletov — zato mora publiki imaiati. Posebno v res-okusni, človek bi deial razkošni inscenaciji režiserja V. Skrbinška. Tu je nokaz^l Skrbinšek res veliko. Naj omenrni dvorano, v kateri se vrši seja akcionarjev s svoio bledo zeleno lučio, ki ie dala vsemu prizoru neko resnično veleindustrijsko preutrujeno obeležje. Sploh se je v tei igri Skrbinšek kot režiser nolno uveljavil.
Igralci so bili kot običaino dobri. De-butirala je Skrbinškova kot Ethel. Morda bi se v kaM drugi vlogi bolje obnesla — no tej je težko soditi. Njena velika pred-
Vraže v Slov, goricah
Kolikokrat se veselimo dejstva, da naši, ljudje veliko berejo; to nam je zagotovilo, da stoje na visoki kulturni stopnji. Odkrit pogovor z deželskim človekom, posebno z žensko, pa nam odkrije svet take teme, da se kar zgrozimo.
To velja v prvi vrsti za vraže, ki temelje še v poganski dobi in se za čudo v tolikih stoletjih niso izgubile.
Rekel bi kdo, da so prav znani, veliki možje bili tudi praznoverni, vendar je v *em velika razlika. Pri njih je bila praznovernost protiutež preveč razvitemu razumskemu življenju, v nekaterih naših deželskih krajih pa je to še vedno pomanjkanje zdrave razsodnosti. Pri prvih Praznovernost nikomur ne škodi, pri dru-R'h pa škodi njim samim (kmetje si ku-Puiejo čare!), še več pa škodi tistemu, oziroma tisti, ki jo soravljajo v zvezo s temnimi, hudobnimi silami .
Kolikokrat nas zazebe, ko beremo o nesrečnih ženskah, ki so jih kot čarovnice zažigali na grmadah. In vendar v nekaterih slovenskih pokraiinnh čarovnice niso izumrle. Vanje veruje trdno večina žensk in moških.
Ta ali ona vas ima svojo čarovnjco, govorice krožijo o njih. s prstom kažejo nanje in hi jih brez vsake žalosti spravili ' sveta, če bi bilo javno dovoljeno kakor nekoč.
Saj so te žene krive vseh nesreč pri ži-
M. O. Š.
vini! One jih urečejo. Konjederec ima — še danes — proti njihovemu uroku sredstva. Kmet gre k njemu, »pik«, kakor mu pravijo, mu da kako zelišče, recimo za bolno svinjo, in mu obenem naroči, naj ženi, ki pride prva k njemu, da bi si kaj izposodila, nič ne da, kajti ona je tista, ki je žival urekla; zdaj sluti zdravilo in skuša uničiti njegovo moč s 'tem, da dobi iz te hiše kak predmet. Zaželeno mora lastnik takoj zažgati (pomislite, kaka izguba!). Tako je ob nekem slučaju, ko ji je prizadeti odrekel čeber in ga vrgel nato v ogenj, baie kričala »coprnica« za hišo! O joj, moji prsti gorijo, moji prsti gorijo!
Neka žena je pobraia pod tujim drevesom lepa jabolka in lastnica, ki je slučajno prišla v bližino in jo videla, je baje »coprnica«, ker jo je urekla in sama (!) priznala. Zena si je namreč tisti trenutek izpahnila nogo (vsekakor je nerodno stopila, ko ie hotela ubežati!!), Hst-nica pa se je približala in ji dejala: »Zdaj mi je pa res žal, da sem ti to storila, toda čara ti ne morem več odvzeti«.
Besedo *čar« je tatica gotovo dodala v svoji jezi!
Nekatere »coprnice« škodijo predvsem majhnim otrokom. V plenice jim neopazno narediio posebne vozle, medtem ko ga občudujejo, dete nato začne hirati, one same pa od njihove moči — vzcveto.
Nekatere pa so nevoščljive tudi od-rasHm. Tako je ena pogosto govorila neki šivilji, kako da je lepa in jo pri tem božala po vratu in ramenih. Prej lepa šivilja je začela hirati, da je ni več spoznati. (Kdo ne ve, kako more šiviljam škoditi njihov poklic, ker sede po cele dneve sključene nad strojem?) Ta šivilja še živi in veruje, da ji je čarovnica škodila.
Kdo so te nesrečnice? Včasi najbrž žene, ki imajo prodoren pogled (morda hipnotično moč?), včasi kaka žena, ki ni priljubljena, včasi žena, ki se iz katerega koli vzroka ne meni veliko za druge, vcasi pa prav gotovo kaka prav izredno bistra žena, ki nadkriljuje svojo okolico. Primer za to je ona »coornica«, ki je prišla na ta glas radi sledečega dejstva: točno opoldne, ko ie zazvonilo (kai niso zvonovi posvečeni?) je dejala: »Hitro, hitro moram iti domov molzt. Najprej so se ii drugi smejali, ko pa so spoznali, da dajejo njene krave veliko mleka, ker jih je pap nekoč držala v velikem redu, so ji jeli očitati.^ da je »coprnica«; skleoali so, da dobi višek mleka seveda no taini poti, s tem, da ga odvzame sosedovi kravi, ki zadnje čase ni nič prida. Celo, ko sc je njena krava otelila, da je še imela dovolj mleka.
Ali ni s kako tako vražo v zvezi tudi upornost, s katero trdijo nekatere mlekarice, da ne smejo pred molžo oprati vimena? Rajši ga cedijo skozi ne vem ka-ko gosto krpo in prenašajo psovke gospodinj, ki še vedno najdejo na dnu črno, fen-ko goŠčobo.
nost pred drugimi je pomanjkanje vsake rutine.	‘	Jad.
PRE3ELI SMO
Dejanja. Januar 1939. S to številko stopajo Dejanja v drugo leto. V uvodu pravi urednik E. Kocbek: »Zato nočemo biti ni-kaka zgolj teoretična revija, posebno pa ne literaren magazin, kjer se več ali manj slučajno zbirajo neobvezno ustvarjajoči' kulturni delavci. Revija je važna celica v življenju naroda ...« O »človekovi veličini« razpravlja dr. A. Trstenjak. A. Kolar je prispeval leposlovni sestavek »Bratovščina«, dr. A. Slodnjak je posvetil Cankarju članek »O neminljivem Cankarjevem delu« ter pravi med drugim: »Toda v Cankarjevi umetnosti se ne razodeva samo elementarna želja našega naroda, izoblikovati samoroden načrt človeškega življenja, v nji je izražena tudi globoka utrujenost, morebiti celo življensjja potrtost našega naroda«, V »Zapiskih na robu« šiba dr. A. Gosar slabe lastnosti, kot nasilje, malodušnost, ki jim zapadejo tudi mnogi kristjani in katoličani. V reviji je tudi priobčen začetek razpravljanja. S. Šalija o »Krščanski atropozofiji Nikolaja Berdajeva«, v katerem nam prikazuje sodobnega filozofa Rusa N. Berjajeva, ki živi sedaj v Parizu. Med dokumenti je izšlo v prevodu eno poglavje iz knjige W. Schubarta: »Europa und die Seele des Ostens«. B./ Grafenauer v Pregledih prikazuje slovenski položaj. Pod Književnimi poročili je kritika L. Legiše o pesniški zbirki Alojza Gradnika: »Večni studenec«, Kritika dr. A. T. o knjig? dr Josipa Mala »Zgodovina slovenskega naroda«, dr. A. 1. o knjigi Hrovat Emil »Spoznavni vidiki dinamske psihologije« In Janezu Logarja o knjigi L. Legiše: »Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokuš:r>o do priprav za Kranjsko čbelico (1806-1828)«. v r.
Gruda št. 1. Januarska številka tega mesečnika, ki je namenjena kmetski prosveti, prinaša na uvodnem mestu pesem Jožeta Jermančiča »Zimske rože«; Ivan Nemec v sestavku »Delajmo in ustvarjajmo!« upravičeno graja tisto vrsto revežev,_ki je sama kriva svoje nesreče; J.-o »Našim pesnikom« daje nekaj nasvetov pesnikom; v prevodu članka dr. Chloti-peka »Delaj kakor oče!« seznanja čita-telje z življenjem kmetov pred dobrimi1 stopetdesetimi leti in nazorno prikazuje, kam bi prišli, če bi se vedno držali tl-stega »Delaj kakor oče!«. Slede pesem J. Struje »Zimsko pismo«, A. Podiavorška razglabljanja »Borba za novega človeka«, poročilo o novih knjigah; »Morfij« je naslov članku, ki nas pouči o kvarnem vplivu mamil; dr. Sr. Goljar v »Obličju slovenske vasi« pravi med drugim, da »slovenska vas čaka mož, ki bodo zgradili zanjo dovolj potov in cesta, da jo priveda-j0. k spoznavanju resnice in k volji, ne odnehati od borbe, dokler ne bo izvoje-vana«. V rubriki »Svetovna opazovalnica« ie opisana borba za kanale in prekope. V sestavku »Važna pridobitev« pravi poročevalec, kakšne važnosti je za nas Slovence ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. List se spominja umrlega Karla čapka, J. Udovič poroča o knjigi Vinka Moderdorferja »Slovenska vas na Dolenjskem«. List zaključujejo manjši sestavki in roman »Delo« W. St. Reymonta, ki se nadaljuje.
Ali vera v tolikih stoletjih ni znala iztrebiti takih zaostalih nazorov in vraž? Saj ljudje hodijo zvesto v cerkev!
Hodijo, toda nekaterim cerkev ni pregnala praznovernosti, temveč so celo za-kramente izrabili v svoje praznoverne namene.
Še danes vedo povedati na deželi o tej ali oni ženski, ki je jemala pri obhajilu hostijo iz ust in jo spravilp v torbico. Taka ženska je vrgla nato košček v svinjak, da bi imela s prašiči več sreče. Pozneje jo je pekla vest in sama je pravila, da je po tistem dejanju slišala večkrat v hlevu jok, podoben otroškemu in je to pripisovala svojemu zlemu dejanju.
Drug slučaj je še značilnejši. Neka pritlikava ženica, ki je radi tega živela precej zase, je bila na glasu, da je čarovnica. Pri vsem tem pa ljudi ni nič motilo, da bi ne pravili, kako je tudi vzela hostijo iz ust in jo dala med žito ter je samo zato imela tak blagoslov(l), da ji je lepo rodilo in je imela vedno vsega dovolj, dasi je imela zelo malo polja.
Ali ni to dokaz, kako površno jemljejo ljudje vero, ako se jim zdi popolnoma naravno, da coprnici pomaga k blagostanju tako bogoskrunstvo!
Nehote si ob takih pogovorih zaželimo, da bi nastopila nova, poglobljena doba prosvitljenstva, ki bi delala na vso moč na to, da bi kultura ne bila samo predpravica mesta, temveč bi razsvetlila tudi vsak podeželski kot.
M. O. S.
Za	ženo dom
Žene, čti so bile prve . . .
Prva žurnalistinja na svetu je bila Fran-iozinja 01ympe de Gouges, ki je končala eta 1793. v Parizu pod giljotino, prva rancoska advokatinja je bila leta 1900. jospa Petit, prva poslanka je bila Rusinja Aleksandra Kolontajeva, ki je leta 1926. :astopala sovjetsko Rusijo v Mehiki, pr-»a ministrica v Zedinjenih državah Sev. Amerike je Miss Perkins, ki je zasedla to 7ažno mesto leta 1933., francoska letalka Adrienne Bolland je bila prva žena, ki je eta 1921. preletela Cordiljere od Atlanti-'ca do Pacifika, avijatičarka Lena Bernstein pa je leta 1929. dosegla prvi rekord y letenju na daljavo in dosegla 2269 kilometrov, iz letečega aviona se je prva spustila s padalom na tla gospa Cayat de Castellas, prva, ki je uporabljala padalo, ?a ie bila Elisa Garnerln, ki se je v letih 815. do 1828. spustila vsega 40krat, prva iviiatičarka, ki je preletela Atlantik leta .'928. je bila Amelia Earhardt, prva žena, ii je dosegla Nobelovo nagrado, je bila Madame Curie, in sicer za flziko 1. 1903., ta kemijo pa leta 1911., prva žena z Nobelovo nagrado za mir, ie bila baronica Berta de Suttner. Eugenija Nibovet pa je astanovlla leta 1848. prvi ženski časopis »La Voix des Femmes«, prva predsednica Trgovske zbornice je Angležinja Edith Trinder, ki so io te dni izvolili v Earlu v Angliii, prva. ki je preplavala kanal La Manche, ie Gertruda Ederle, leta 1926.
Slovenke pa smo dobile nrvo doktorico filozofije leta 1906. Bila je to Marijana Urbasova. Prva naša zdravnica pa je dr. Eleonora Jenko-Groyerjeva, leta 1923. smo dobile nrve nmvnice in leta 1925. prve inženjerke kemije.
O ž-snskl telovadbi
V »Edinosti« sem čitala zadnjič članek, v katerem se priporoča telovadbo poročenim ženam. Vendar ima izvedba svoje težkoče, in to ne le za poročene žene, temveč deloma tudi za dekleta. Kajti, žal, za priproste žene in priprosta dekleta nc obstojajo prave možnosti telovadbe.
Imamo sicer res različna društva — ln hvala bogu, da imamo vsaj ta, ki imajo pravzaprav namen gojiti v prvi vrsti telovadbo, toda taka društva so navezana na to, da od časa do časa pred javnostjo pokažejo svoje uspehe. Radi tega so prisiljena vežbati eno in isto vajo neštetokrat — da res sedi, kar pa je za ljudi, katerim naj je telovadba samo razvedrilo in sredstvo za ohranitev zdravja in gibčnosti, deloma preutrudtjivo, deloma pre-dolgočasno. Na drugi strani pa obstojajo sicer društva, ki na takšno tekmovanje sploh ali vsaj direktno niso navezana, vendar se tamkaj ne vrši telovadba zastonj. Saj je treba plačati učno moč, pa tudi dvorano, kurjavo, navadno razsvetljavo, čiščenje in slično. To vse ima za posledico, da je telovadba širšim slojem otež-kočena.
Treba bi bilo torej temeljite fzpremem-be. Naj stavim dva predloga. Na eni strani bi morala prevzeti telovadna društva modernejšo podlago gimnastike, ki jo dela mnogo zanimivejšo in dostopno tudi za ne povsem mlade ljudi. Saj smo vsi potrebni zdravja in razvedrila, in to v poznejših letih še morda mnogo bolj nego v mladosti. Na drugi strani pa bi bilo treba, da se nekoliko razbremenijo društva, da se uvede širokopotezna akcija za čim cenejšo, če že ne brezplačno telovadbo. Podpreti bi jo morata država, ki ima vendar sama največjo korist na čim bolj zdravem ljudstvu, predvsem zdravih bodočih materah, kakor tudi, da ohrani mptere, vzgojiteljice in deloma ohranitelliee naraščata čim dabe sposobne za Izvršitev svoje težke naloge.	din.
Izobrazba sodobnega dekleta
Več hčera v družini je pravi problem za starše, še sinove je dandanes težko spraviti do zaslužka, kaj šele dekleta. Nekoč so dali dekletom samo ljudskošotsko izobrazbo, potem so jih pa vzgajali v tihem zatišju domačega ognjišča In pripravljali na sprejem ženinov. To je prišlo danes skoraj popolnoma iz mode. Takega starinskega, na moža čakajočega dekleta, si sedaj skoraj predstavljati več nc moremo. Današnje dekle se mora prav-tako kakor deček usposobiti za samostojno pridobivanje svojega vsakdanjega kruha. Ni pa s tem rečeno, da mora vsako dekle v službo. Saj vsakemu dekletu tudi potrebno ni, kajti veliko žen je v prvi vreti določenih za zakon, materinstvo in gospodinjstvo. Izobrazba ji je pa vseeno potrebna. Prvič že radi tega, da se lahko sama preživlja do takrat, ko se poroči, kajti dandanes ni navada, da bi se dekleta možila tako mlada kakor nekoč, ko so smatrali peindvajsetlcno gospodično že za aUf* devico. Poleg tega ji tudi nič nc
škodi, če si do poroke nekaj prištedi ali
nakupi, kajti malo je pač deklet, ki dobe Kakšne bogate prince za može.
Drugi vzrok, ki terja od dekleta neko izobrazbo je ta, da vendar ni nikjer zapisano, da mora vsako dekle dobiti moža. če se torej ne omoži, mora imeti neko možnost eksistence.
Posebne važnosti pa je dejstvo, da se bo kakorkoli izobražena žena v gospodinjskih poslih mnogo lažje znašla, nego ona žena, ki so jo kot dekle samo poslali malo v ljudsko šolo, potem pa čuvali do ma. Res je, da se dekle doma nauči mnogih gospodinjskih spretnosti, toda to je za današnjo gospodinjo premalo. Poklic gospodinje ne zahteva samo ročne spretnosti, ampak je do gotove meje odvisen tudi od izobrazbe oziroma inteligence, ki jo poseduje gospodinja. Gospodinje, ki so obiskovale še kakšne druge šole razen ljudske, so si izšolale možgane, izurile spo min, ki je za gosoodlnjo zelo važen, dobile smisel za razdelitev dela, zavest dolžnosti itd. Predvsem pa znajo mnogo bol računati s časom.
Nekoč ie bil svet mnenja, da so vse šolane ženske slabe gosnodinje. Danes ni vač tako, kajti prepričali smo se o obratnem. Razum, povedan s pridnimi rokami, da Šele pravi rezultat.
Sol {e koristna v gospocTnjstvu
Cvetlice v vazi ostanejo dalje časa sveže ako dodamo vodi nekoliko soli.
Skoti dodaiajo kavi, med tem ko vre, malj ščepec soli. Trdijo, da ima kava potem boljši okus in fineiši aroma.
Ako primešamo škrobu malo soli, preprečimo, da bi se železo pri likanju prijemalo perila.
če dodamo beljaku ščepec soli, se bo hitreje ln lepše napravil trd sneg.
Opaljeno dno kozice pobresemo s soljo in pustimo stati več ur. Nato dodamo prav malo vode in dobro drgnemo. Ko je posoda umita, je čista.
Madaže, ki jih včasih pusti čaj na porcelanu, očistimo najlepše z vlažno soljo.
Kuhinjsko sito se tudi zelo lepo očisti s soljo. Prav malo vlažno sol drgnemo po situ in nato splaknemo z vročo vodo.
Vinske ali sadne madeže, ki so prišli na na mizni prt, hitro pokrijemo s soljo. Ko je prt opran, madežev ni več.
Madeže od črnila hitro popijemo s pivnikom, nato pa potresemo z mokro soljo in pustimo stati več ur. S toplo vodo, kateri smo dodali malo kisa, madeže nato izperemo.
Nove krtače za roke namočimo nekaj časa v mrzlo slano vodo in jo sušimo na svežem zraku obrnjeno navzgor; tako se ohrani najmanj dvakrat tako dolgo kakor običajno.
Občutljive noge se takoj počutijo bolje, ako jih kopljemo v vodi, kateri smo dodali soli. Sol tudi utrdi kožo, da ni tako občutljiva.
Tudi steklenice se dobro očistijo s soljo. V steklenico damo pol žličke soli in veliko žlico kisa ter steklenico dobro stresemo. Tako naj stoji 2—3 ure. Ce so v steklenic^ madeži, vtaknemo vanjo leseno palčico, ovito z kupico in drgnemo po madežih. Ko so steklenice izplaknjene, so čiste.
Da ne zmrzne sneg ali voda po pločniku, stopnicah ali stezah, raztopimo veliko pest soli v vedru in polijemo povsod, kjer ne maramo, da bi drselo. Se prej pa je treba odstraniti — po možnosti — čim največ snega. Sneg, ki bo zapadel nato, se ne bo držal in ne bo zmrznil. Stopnice in pločnik pa delajo vtis, da so bili ravnokar prav čisto pomiti. Ta način je dosti boljši kakor potresati sol po zmrznjenih mestih, da se ne drsi. Delo je hitreje opravljeno, je lažje in lepše, ker je sol enakomerno porazdeljena.
korja, kolikor tehtajo odcejene lupine. Sladkor kuhaj z malo vode toliko časa, da se vleče, stresi v sladkor lupine in kuhaj še pet minut. Lupine poberi potem iz sladkorja na cedilce, deni v kozarec, sladkor kuhaj Še 10 minut, hladnega nalij na lupine in shrani.
Oranžni kompot Umite in posušene oranže z lupinami vred zreži z ostrim nožem na prav tanke rezine. Pečke odstrani. Rezine vloži v okusni obliki v stekleno skledo za kompot, oblij z rdečim vinom in potresi s sladkorjem Na drugi način pa se pripravi ta kompot na ta način: Oranže olupi, ostrgaj belo kožico razdeli oranže na krhlje, zloži v skledo in potresi s sladkorjem.
Praktični nasveti
Ščurke zanesljivo odpraviš. Kupi v drogeriji borovo kislino v prahu. Ta prah potresi povsod krog štedilnika^ koder se sprehajajo ščurki, če ima štedilnik kake razpoke, nasuj prah tudi v te .razpoke, ščurki se namreč drug od drugega zastrupijo in kmalu ne boš videla nobenega več. Prav tako lahko uporabljaš ta prah za vsak drug mrčes, ki je zašel v stanovanje.
Sveče, ki so predebele in jih ne moreš vtakniti v svečnik, pomoči za trenutek v vročo vodo, da se zmehčajo in se dajo oblikovati.	*
Govedina ostane sveža, ako jo zaviješ v čist papir, namazan z oljem. Ako želimo meso ohraniti za naslednji dan sveže, ga zavijemo v zdrave liste solate, katere namočimo prej v vodi, pomešani z limonovim sokom.
Tobak se v mehurju ne posuši, ako deneš med njega košček jabolka ali krompirja.
Povoščeno platno čedi sanio z mlekom, nikoli ne z vodo. ' Na ta način se dalje Časa ohrani.
Ako se pri likanju ožge perilo, namakaj do-tično mesto v vroči razstoplni vode in bo-raksa; ako niso niti prežgane, se rjava lisa izgubi.
Mastne ovratnike na moških suknjah očistiš tako: Zmešaj enake dele tople vode, sal-mijaka in terpentina. Pomakaj krtačo v tekočino in drgni po ovratniku. Nato izperi s čisto vodo, in ko se ovratnik nekoliko osuši, ga zlikaj.
Deževnica je poleg jutranje rose za umivanje obraza in sploh vsega telesa izredno ugodna, ker je mehka voda. Ob deževnem času si je lahko vsak dan priskrbite za umivanje. Tudi za namakanje in pranje perila je deževnica jako dobra.
Koristna uporaba papirja. Vsako prazno škatljo od pralnih pripomočkov, cikorije in druge sicer nerabne zaklopnice prav tesno nabaši s časopisom ali drugim starim papirjem. Spravljaj to, ker je izvrstno gorivo, ki dolgo zadrži v štedilniku žerjavico. Poleg papirja uporabljaš v ta namen lahko tudi posušene olupke od krompirja in jabolk, stare nerabne zamaške ter še marsikaj.
Volnenih nogavic nikoli ne peri v vroči vodi, ki škodljivo deluje na vse volnene predmete. 'Zato peri volnene izdelke v mlačni, nikakor pa ne v mrzli vodi. Pri izpiranju volnenih predmetov primešaj zadnji vodi malo kisa. Na ta način se barve osvežijo.
Ko režeš čebulo, natakni na nož najprej rezino surovega krompirja, potem reži z istim nožem; oči se ne solze.
KUHINJA
Kislo zelje z morsko ribo. 1 kg kislega Ija dušimo nekaj časa na 5 rikg mas drobno sesekljani čebuli. Radi boljšega prilijemo še malo belega vina. Medtem kuna mo v malo slani vodi 1 kg na drobne košare zrezanih morskih rib. Nato položimo v z lom pomazano pekačo plast zelja in ga p ' parno s smetano, nato plast rib. ki, jm pr tako pokapamo s smetano. Io se ponavij ■_ na vrhu mora biti zelje, ki ga lahko potre., s parmezanom in s kosmiči surovega pn -1 To pečemo v precej vroči pečici 20• ct° minut, dokler se lepo ne ■ zarumeni. •. Nampuj morske ribe lahko vzmamemo tudi ščuko au kakšno drugo ribo,	/•	••	,
Kislo zelje z jabolki. 1 kg zelja zalijemo-vodo, damo na vrh celo olupljeno čebulo, tri na štiri dele razrezana olupljena _ jabolka, 5 dkg masti in malo sladkorja Vse počasi kuhamo, dokler zelje ni mehko, Nato vzamemo čebulo z zelja, jabolka pa vmešamo vanj. če hočemo, dodamo malo popra in kumine. Da se zelje igosti, nastrgamo vanj en surovi krompir. Ta prikuha zelo dobro sodi k pečenicam.	.
Pašteta iz kislega zelja, V obliki za pudinge, ki jo dobro, namažemo s surovim maslom, stresemo dušeno zelje, ki naj bo precej zabeljeno Vrh zelja naložimo plast ostankov od pečenke in jih pokapamo z mastjo od pečenke, nato zopet kislo zelje, potem zrezane hrenovke, ki smo jih imeli poprej nekaj easa v vodi, itd. .dokler ni oblika polna. Na vrh denemo masleno testo, postavimo obliko v pečico in pečemo; v precej hudi vročini. Lahko pa to jed pripravimo tudi v navadni posodi.
Sarma. % kg svinjine zmeljemo, opečemo na masti sesekljane Čebule in nato še 3 žbcc riža. Zmletemu mesu dodamo soli in popra ter mu primešamo 1 jajce. Glavi kislega ze.ja norežemo liste in zavijemo v vsak list za eno žlico nadeva ter list na obeh koncih stisnemo. Te zeljnate klobasice zložimo drugo ob drug; v primerno kozico, zrežemo zeljnate liste, ki so nam še otali, in jih damo na vrh. Potem zalijemo vse skupaj z vodo, posolimo in kuhamo na zmernem ognju, če je ogenj prehud, damo pod kozico opeko. Nato napravimo posebej na masti prežganje, dodamo prežganju sesekljane čebule, na drobno zrezane prekajene slanine in paprike. Prežganje, ki ga moramo napraviti z ostro moko, polijemo na zelje, da se polagoma vkuha. Iz zgoraj navedene količine mesa napravimo približno 20 klobasic.
Nadev: 12 dkg sladkorja stolčemo s koščkom vanilije in prevremo nato v % I vode ali mleka, nakar pridenemo še Vt 1 maka, ki smo ga poprej zmleli v kavnem mlinčku: in nato še stolkli, da nastane gosta kaša, ki mora zavreti. Namesto sladkorja je dober tudi med. V nadev lahko damo tudi 2—3 dkg zmletih, poparjenih mandljev.
Makaroni s šunko. Pol kg makaronov nalomimo na koščke, skuhamo v slanem kropu in odcedimo. V kožico razpustimo sirovo maslo in stresemo vanjo, ko se je maslo razbelilo, makarone in nekoliko na drobne koščke zrezane šunke, čez vse polijemo potem osminko smetane ali mleka. Preden serviramo, lahko potresemo makarone s nartu -nom.
Dopisi ..Edinosti
• t
Uživajmo čim vmt oranž!
Ker vsebujejo oranže mnogo vitaminov, naj bi otroci, bolni in tudi zdravi ljudje v tem času, ko so oranže najokusnejše in najcenej-šc, uživali čim več tega sadja. Zdravnik) pravijo, naj bi slahotni ljudje vsak dan uživali po dve oranži. Nervozni pa tudi do pet. Redno uživanje oranž nas varuje pred influenco, gripo in drugimi nalezljivimi boleznimi.
Toda ne le sok oranže je velike važnosti za naše zdravje, temveč tudi lupina.
Lupina oranže je tako prepojena z zdravilnim eteričnim oljem, da gori v ognju kakor smola. Posušene lupine zmeljejo v lekarnah v prah ter izdelujejo iz nje vodo, marmelado, olje in izvleček.
Kandirana oranžna lupina je tudi v finih kuhinjah dobro znana dišava za razne sladice. Sirup, ki se izkuha iz lupine, je zdravilo za želodec, čaj ki pa ne sme biti premočan, ker sicer Škoduje, rabijo za vzbujanje teka.
Izvleček iz oranžnih lupin pa služi proti grintam In izpuščajem na koži. Namoči 15 g lupine (brez bele kožice) v četrt litra finega špirita, pusti na soncu 4 dni, tekočino nato precedi skozi platneno krpo, shrani v steklenico in dobro zamaši.
Mezga iz oranžnih lupin. Razreži 75 g lupin, zalij jih s pol litra dobrega belega vina, pusti na soncu dva dni, nato vse skupaj pre-vri s pol kg. sladkorja. Deni v kozarec, ko se ohladi, zaveži in shrani.
Kandirane lupine. Lupinam odstrani belo kožico, zreži Jo na rezance, kroge ati kvadrate, namakaj 24 ur v čisti mrzli vodi, odllj to vodo in kuhaj zopet v drugi čisti vodi 10 minut. Odcedi in stehtaj. Vzemi toliko siad-
Murska Sobota
Občni zbor Sokolskega društva. 25. l. m.
se je vršil v Sokolskem domu redni letni občni zbor vsega članstva. Referati posameznih funkcionarjev so pokazali, da je društvo precej napredovalo v gmotnem oziru, rešilo se je precej dolga, da pa je v prireditvenem pogledu nekaj nazadovalo; dramatskih in drugih predstav je bilo v primeri s prejšnjimi leti dosti manj. Pri tem se je sprožila tudi živahna debata glede društvene knjižnice in delovanja na deželi, pri četah. Razpravljalo se je tudi o župnem zletu, ki bo v Soboti predvidoma 18. junija t. I. Zlet bo ena izmed redkih in velikih prireditev na našem obmejnem ozemlju. Končno je bila izvoljena nova uprava z dolgoletnim in agilnim starosto Velnarjem na čelu; podst. je po novem tudi g šumenjak, tajnica Mastekova, prosv. Nemec, ref. za čete Kocmur itd.
Pertotov podporni sklod. Bivša uprava Sokolskega društva je na občnem zboru predlagala ustanovitev posebnega podpornega sklada v višini 10.000 din (na leto) za revne prekmurske člane-študente. Zbor je predlog sprejel in odobril, da se bo sklad imenoval po bivšem starosti in podporniku mladine — Pertotu Kristjanu, ki sedaj živi v Mariboru. — Stvar je vredno podčrtati, ker je to, lahko bi rekli, eden izmed prvih prekmurskih skladov v tovrstne namene.
Pred preimenovanjem utic. Pred kratkim je občinska uprava sklenila, da bo preimenovala oziroma na novo »krstila« nekatere ulice. V Soboti bomo tako dobili ulice prvih prekmurskih književnikov, obeh KUzmičcv, Kardoša, Temllna, Ivanocija in drugih.
Zvez« polj. delavcev je pred nedavnim priredila za preddelavce in »palirje« takozv. izseljeniški tečaj. Take tečaje misli zveza prirediti šo v bodoče, kar je treba samo pozdraviti in želeti, da bi se stvar čim bolj posplošila (prišla v poštev za vse sez. delavce).
Svetina
Naši »nezadovoljneži« imajo zdaj vsa to veselje, ker trdijo, da lahko dokažejo tudi »s črnim na belem«, da imajo zaradi predrage elektrifikacije tudi naše obmejne postojanke vendarle prav. Gre za čisto določen primer, ko je neki posestnik resno nameraval napeljati elektriko na svojo posestvo, kateremu zgledu bi seveda sledili tudi drugi. Zadevna
napeljava meri 970 metrov (računjano od transformatorja). Za to kratko napeljavo se zahteva 40.000 din. Razen tega pa za priklo-pitev kot tako še 3000 din in pa še posebej za napravo (instalacijo), tako da bi ta niti cel km električnega daljnovoda veljal okroglo
60.000 din. Ta številka pa je seveda za današnje čase — previsoka. Naši »nezadovoljneži« pa so med tem nekje iztaknili nasproti
40.000 din za 970 m napeljave le 16.000 din za cel kiti — namreč če bi ta napeljava prišla neposredno od Fale. Ker pa gre v tej nad-polovični raziiki ne samo za ta slučaj pri ias v Svečini, marveč gre za vprašanje splošne koristi z elektrifikacijo tudi drugih krajev, bo treba tej razliki v zaračunjevauju električne napeljave posvetiti še nadaljno pozornost. To je tem bolj na mestu, ker se ravnokar namerava napeljava elektrike tudi od Sv. Kungote na št. Jurij ob Pesnici — torej do našega soseda. In treba sc bo s tem v zvezi pobližje seznaniti tudi z vprašanjem, pod kakšnim! pogoji je mestna občina Maribor svojčas prevzela od centrale na Fali v zakup elektrifikacijo in kateri kraji so odvisni od Maribora odnosno od Mestnega električnega podjetja.
Zidani most
Iz železniške službe. Pred kratkim je bil imenovan na lastno prošnjo tukajšnji prometni uradnik g. Grčman Stanislav za postajc-načelnika na Savo pri Litiji. Na njegovo mesto je prišel g. Pogačar iz Dravograda. Obema želimo vse najboljše na novih službenih mestih. '
Pomanjkanje stanovanj na Zidanem mostu. Kakor znano, primanjkuje na Zidanem mostu že vso povojno dobo primernih družinskih in tudi samskih stanovanj za železniške in poštne uslužbence. Upravnik pošte mora zaradi tega stanovati v pol ure oddaljeni gostilni, do kamor vodi skrajno slaba pot. V času male poplave je pot pod vodo. Zato je silno težavno za naše uslužbence. Kakor doznavamo, se be še letošnje leto dvignilo poštno poslopje na Zidanem mostu za eno nadstropje, s čimer se bo le delno rešilo pereče stanovanjsko vprašanje na Zidanem mostu.
Za dvakratno dostavljanje poštnih pošiljk. Naprošamo poštno upravo, da bi se dnevno dvakrat dostavljale poštne pošiljke na Zidanem mostu Enako naprošamo, da bi dobili poštni nabiralnik tudi izven kolodvora, t. j. kjo v sredini pred hotelom Juvančič.
Radeče
Občinski sejem. Običajni vsakoletni Pavlov sejem (25. jan.) je prav lepo uspel. Že na predvečer so nekateri kramarji pripeljali svoje blago. Večinoma pa v sredo zjutraj. S tovornimi avtomobili so ga pripeljali iz raznih bližnjih in daljnjih krajev ter ga razstavili sredi ‘ega. Prignane je bilo tudi precej goveje živine. Lepi voli o bili od 4.50 do 5.— din žive teze. Srednje in slabše vrste goveja živina pa je bila seve veliko cenejša. Krave in teleta pa večinoma kar počez. Sejem je bil dobro obiskan. Enake so bile tudi kupčije, s katerimi so biji kramarji kar zadovoljni. Na svoj račun so prisil tudi gostilničarji, ki so prodali mnogo pijače ir. jedače.
Tatvina železa v papirnici. Pretekli torek okoli pol sedme ure zvečer so neznani tatovi odnesli iz tukajšnje papirnice precej železa. Tatvino so takoj opazili ter pričeli s poizvedovanjem. Upati je, da bodo prišli tatovi kmalu v roke pravice.
Grahovo pri Cerkniti
Društvo kmetskih fantov in deklet Grahovo ic radi tehničnih ovir preložilo igro »Dve nevesti« pa napovedani 5. februar na dan 19. t. m. ob 15. uri v Sokolskem domu v Grahovem. Občinstvo se vabi na prireditev napredne kmetske mladine, ki z požrtvovalnim nesebičnim delom orje ledino vasi za v boljšo bodočnost.
Rogaška Slatina
Sokolski plesni venček se bo vršil drugo soboto, dne 11. febr. t 1. Za prireditev vlada povsod živahno zanimanje in je pričakovati številnega obiska tudi od drugod. Vsi, ki cenite nekoliko neprisiljene zabave, ste vabljeni, da sc plesnega venčka udeležite in se v krogi1 r-aše ljube mladine nekoliko poveselite!
letošnji predpust obeta mnogo živahnosti. Kdo pa bi si tudi ne privoščil nekoliko nedolžnega veselja?
Sv. Andraž v Slov. gor.
Že več let se nam obljublja državni avtobusni promet, ki bi vozil štiri pošte. Vozil bi naj iz Ptuja v Št. Andraž v Slov. goricah in obratno. Zadnja okrožnica, glaseča se na YSe interesente, je pisala, da je vzel pred volitvami celo zadevo v roke g. nar. poslanec Krajnc. Ako je na tem kaj resnice, prosimo g. poslanca, da naj v Beogradu pri ministrstvu malo podrega, ker avtobus za Slov. gor. je nujno potreben. Sedaj dobivamo pošto komaj zvečer v poznih urah, nekaj po 6. uri. Ne vem, kako je to mogoče, da sedanji voznik pošte rabi iz 'Ptuja v Sv.- Andraž 5 in pol ure, peš pa prideš v treh urah. če se hočeš s pošto peljati, moraš imeti dobro voljo, da lahko pozimi sediš 5 ur na vozu. Prizadeti prosimo predpostavljene in merodajne gospode, da preskrbijo poštnini voznikom dobre konje, uro in dober bič. Najboljši bi pa bil seveda avto. — Andraževčan.
Sv. Bolfenk pri $redišiu
Na splošno željo bo »Lipa« in Društvo kmetskih fantov in deklet ponovilo svojo uspelo igro: »Na Trški gori« v nedeljo, dne
Zidovski problemi
Zidovski značaj
(Nadaljevanje.)
Značaj Židov razumemo le, če poznamo njihovo preteklost; kajti v kakršnih razmerah so živeli skozi stoletja, tako so se razvijali tudi njihove vrline in napake. Ker pa so bile razmere v raznih krajih različne, je različen tudi njihov zna-čaj. V naslednjem upoštevam samo prilike v Evropi, kjer je bila usoda Židov več ali manj enaka. Seveda so tudi od tega splošnega značaja možne številne izjeme, ker se moramo v vsakem slučaju nzirati tudi na osebne, rodbinske in dru-3e razmere posameznikov. Znatno vlogo ori presoji značaja imajo tudi osebni _na-:ori tistega, ki se bavi s tem vprašanjem.
Kakor je bila pestra in polna nasprotij zgodovina Zidov, prav tako je tudi njihov značaj poln jasnih in temnih strani — morda boli kakor pri katerem koli drugem narodu. Med Židi so bili najboljši in najplemenitejši ljudje, kar jih pozna zgodovina, pa tudi ljudje nizkega in podlega mišljenja. Zato so tudi sodbe o njih tako različne.
Menda ni zločina, ki bi ga. nasprotniki ne očitali Zidom, često ne da bi navajali konkretnih dejstev. Mnogi očitki so bili plod ljudske domišljije, praznoverja, neumnosti in zlobe; mnogi pa so bili in so več ali manj utemeljeni. Najodurnejši zločin, ki so ga očitali kristjani sinovom Izraela zlasti v srednjem veku in še dolgo potem — deloma celo do konca prejšnjega stoletja —je bil r i t u a I n i u m o r, t. j. da koljejo Židje krščanske otroke^ in uporabljajo njihovo kri v bogoslužne svrhe. Za ta očitek ne nudi zgodovina niti najmanjšega dokaza in to nasprotuje povsem židovski liturgiji, ki pozna le molitve in daritve poljskih pridelkov, »o je potrdil tudi znameniti židovski konvertit, kanonik in cerkveni govornik na Dunaiu E. Veihi (r. 1876), ki jc izjavil v stolnici sv. Stefana pod prisego, da so ritualni umori samo zlobne izmišljotine. Prav tako neosnovani so tudi očitki, da skrunijo ži-
5. februarja ob 18. uri v šoli. Kdor si je še ni ogledal, naj ne zamudi lepe prilike!
Braslovče
V nedeljo, dne 5. februarja t .1. bo imela Hmeljarska podružnica v Braslovčah letni občni zbot po rani sv. maši. Po občnem zboru bo govoril g. Janko Dolinar, hmeljarski nadzornik iz Celja. Med drugim bo tudi razlagal osnutke novega hmeljarskega zakona.
Pretečno nedeljo se je vršil občni zbor naše Kmetijske podružnice v tukajšnji šoli. Posamezni funkcijonarji so podali svoja poročila o delu, ki so ga izvršili v pretečenem letu. Na-giašali pa so vsi veliko važnost zadruge za kmeta in želeli, da bi naša centrala mogla nuditi svojim podružnicam čim večjo podporo in priliko za prodajo kmetskih pridelkov in istotako cenen nakup vseh potrebščin za na-šga podeželana. Padli so razni predlogi o nakupu kmetijskih strojev, o čim večjem sodelovanju s kmetijskim odborom občine in drugimi strokovnimi organizacijami v občini, o poživljenju dela za izbero mlade plemenske živine potom rodovnika, o veliki važnosti postavitve skladišča v Braslovčah ali na Polzeli. Za srednji in gornji del Savinjske doline o potrebi nastavitve mladega žrebca, Savinjčani so se zopet zavzeli za konjerejo. Dalje o zaščiti malega vinogradnika s samorodnico »Izabelo«, ki mu je edini življenski dohodek in o skupnem naročanju vseh potrebščin potom Kmetijske družbe.
V petek, 27. t. m. se je vršilo v tukajšnjem gasilskem domu filmsko predavanje iz sadjarstva in žita. G. predavatelj je sproti obrazložil pomen predvajanih slik. Slična filmska predavanja so zelo poučna in zanimiva in bi pač bila potrebna večkrat na leto in tudi na večjih mestih. Kajti za tako velik okoliš je bila udeležba zelo pičla; nekaj pa je bilo krivo tudi skrajno slabo vreme in najbrže tudi preslaba reklama.
Dolina Seniflorianska
Delavec s 15 din na dan brez odtegljajev bo predaval na 'predpustni zabavi v korist brezposelnih moških in žensk. Opravičenost predavatelja (da je namreč samo in le delavec) upravičuje vsega upoštevanja vredni razlog, da je imenovani delavec tudi posestnik bogate družine. Družina pa se ne more košati s premoženjem v zemeljskih dobrinah, pač pa po številu otrok. Trinajst (13) jih je, tega božjega živ-žava, ki imajo eno dobro lastno: 'zdrav in nikoli sit želodec.
Zdrav želodec še nikokor ni merilo blagostanja, kajti bogatini trpijo po večini za želodčnimi boieznimi.
Naslov predavanja bo moderen: Boj proti beli kugi. Naša domovina je žalibog še redko naseljena, dasi rabimo poleg tega razloga še močnega in jakega naroda, ki bi povžil dobrine, kakršne nudi dobra mati narava. Ker ni ust in kljunčkov, je treba marsikaj stran metati. Odpadki se kupičijo okrog in okrog hiše, a naroda ni, da bi jih požrl. Ubogi odpadki!
Bela kuga je kriva vsega zla današnjega veka. Francozi izumirajo, a kdo bo nas ščitil v dogledni bodočnosti, če bomo v nevarnosti? Bela kuga mesari po Francoskem že desetletja in skrajni čas je bil, da smo se zdrznili. Velika skrb malega individuja do velikana je
di posvečene hostije, zastrupljajo stitden-e, povzročajo bolezni, povodnji, požare itd., ki so bili zlasti pogosti v srednjem veku. Taki »zločini« dokazujejo samo silno sovraštvo napram Zidom; za pijesojo njhovega značaja pa so brez vrednosti.
Utemeljeni pa so drugi očitki, dasi so jih nasprotniki Židov često pretiravali. Zlasti so navajali — in še navajajo — kot dokaz njihove moralne in socialne manjvrednosti, njihov izraziti »trgovski duh« in s tem v zvezi njihov pohlep po posvetnih dobrinah, predvsem po denarju in oblasti. Gotovo imajo te lastnosti mnogi Židje v večji meri kakor pripadniki drugih narodov, med katerimi žive. To jc tudi razumljivo, če upoštevamo njihovo preteklost. Kakor sem že omenil, so bili Židje ves srednji vek in še dolgo potem navezani skoraj izključno na trgovino in denarni prome*t. Tu pa so bili več stoletij neomejeni gospodarji. Saj je cerkev sama prepovedala svojim vernikom jemati obresti in jim s tem onemogočila vsako trgovsko udejstvovanje. Zakonite obresti pa,. ki so jih Židje smeli — večkrat celo morali — zahtevati, so znašale v srednjem veku do 180°'o letno in so se šele pozneje polagoma znižale. Zato pa so morali prevzeti Židje tudi ves liziko — zlasti številna preganjanja — in plačevati velike davke. Skratka: Židje so odirali druge, zato, da so jih potem odirali drugi (vladarji, mesta itd.) To je bila srednjeveška finančna politika! Seveda so Židje spoznali, da je denar gospodar sveta in mislili v svojih poslih povsem realno in brez iluzij. Tako se je tekom stoletij razvil njihov »trgovski duh«, ki je zapustil sledove pri današnjih Židih, zlasti ker se bavijo le-^ti tudi večinoma s trgovino in denarstvom. S tem »duhom« v zvezi so često razni specifični zločini, kakor oderuštvo, krida, prevara, ponarejenje listin, tihotapstvo z valutami itd., ki so pri Židih pogosti. »Trgovskega duha« Židov pa ne smemo precenjevati. Predvsem trgovska sposobnost sama ob sebi ni nečastna, ker bi bili sicer vsi trgovci manjvredni. Sramotno je le, če se poslužuje trgovec nereelnih sred-stv in če ga vodi pri poslih izključno želja po prekomernem dobičku. Teh last-
ZanimSvo štivo
Gospod iz Doorna jih ima že osemdeset
Doornski gospod, kakor pravijo sedaj nekdaj mogočnemu nemškemu kajzerju Wiihelmu, se je narodil 29. januarja 1859. Svoj letošnji rojstni dan je proslavil le v intimnem krogu v Doornu na Holandskem in na prav, prav skromen način. Saj ima ta gospod velike gmotne skrbi. Kje so časi, ko je bil mogočen vladar? Na svojem posestvu, ki ga obdaja ogromen park, živi, odkar je pobegnil iz Nemčije. Niegovo premoženje so takrat cenili na 30 milijonov švicarskih frankov. Posestva, ki iih ima še v Nemčiji, ne prinašajo skoraj ničesar, poleg teera pa lahko radi izredno stropih deviznih predpisov le majhen del dobička prenese v inozemstvo. Praviio. da je gospod v velikih denarnih težkočah in da bo prodal celo del parka v Doornu. Adjutantov, tainikov in služab-ništva ima okrocr 50. Nekdanjepra kajzer-ia so se spomnili ob roistnem dnevu dediči nekdanjih kraljev in velikih knezov iz Bavarske. Saksonske, Wurttenberga, Hessena in Merktenburga, povrhu pa še stotina Hohenzollerskih princev in prijateljev. Pri tei oroslavi pa ni bilo ne šam-oanica. ne kaviaria in seveda tudi n« leska in bleska nekdaniih dni. Sat se ie visoka gosnoda pri zaitrku morala zadovoljiti le s čaiem in nrenečencem.
In pred tem kajzerjem so se tresli nekdaj Nemci in ves svet. Ko je zasedel prestol ie deial: »Lahko me liudstvo sovraži.
čednost prijateljstva in duševna zveza, kakršno je tako lepo potrdila prošlo jesen v pomoči do sirotice ČSR!
Predavanje ponazorujejo slike. Mesto skiop-tikona bo omenjeni delavec pripeljal v dvorano svoje trinajstere otroke, ki bodo uganjali razne norčije. Na programu bodo čudaštva in neolikanosti, kakor n. pr. požiranje krapov ali krofov, in sicer celih krapov ali krofov, duhanje svinjine in pitje likerjev._ Prireditev bo vsekakor posebnost naše domačije. Da bo prav dobro obiskana, tako da bodo morali prepozneži na cesto, bo skrbela reklama takih individujev, ki sami nimajo otrok ali le po 1 ali 2, pa grme proti beli kugi, kakor da so samo za to in le za to plačani. Ljudem, kateri bodo,morali ostati na ulici, bodo nudili predavanje po zvočniku, kakor je to navada n. pr. pri navalih na shode, a otroke jim bodo kazali, požirajoč krape ali krofe in duhajočo svinjino kar skozi okno. Tako ne bo na užitku poslušanja in gledanja nikdo prikrajšan.
Smešnp je res, da človek, ki nima otrok, a je udobno obdarjen s sredstvi in materialom, propagira roistva otrok tam, kjer se itak rodijo sami od sebe in kjer je vsega drugega dovolj, razen bele kuge. Komedijanti pa se zde posebno tisti, ki so bogati denarja in jedače, ki imajo zdrave žene in ki kljub vsemu ugodju tega sveta nočejo roditi več kot ene-
nosti pa ne moremo očitati prav vsem Židom; saj je znano, da so mnoge židovske tvrdke povsem solidne. Nadalje moramo upoštevati, da niso izvrstni trgovci samo Židje, temveč tudi drugi. Saj pravi neka prislovica, da pride na sedem Židov en Grk in na sedem Grkotf en Armenec. 'Zato se tudi Židje med grškim in armenskim prebivalstvom niso mogli nikdar uveljaviti, temveč samo tam, kjer so po . svoiih trgovskih zmožnostih nadkriljevali druge, n. pr. na Poljskem, na Ogrskem itd. Slednjič pit tudi niso vsi Židje trgovci. Nadalje se očita Židom često, da so kadar so zatirani, potuhnjeni, zahrbtni in hlapčevsko ponižni, da pa postanejo, ko pridejo do moči, objestni in prevzetni. Ti očitki so bili pogosti že v srednjem veku. Tako primerja n. pr. nek neznani krščanski pisec iz 14. st. Žide s psi; »Dokler je gospodar strog, obirajo kosti pod mizo; ko pa popusti, skačejo na mizo in hočejo vse požreti!« O tem poroča židovski zgodovinar A. Rosenberg v svoji knjigi: »Die Juden in Steiermark«. Gotovo je, da se nahajajo taki značajo tudi med današnjimi Židi. To pa je razumljivo, če upoštevamo^ njihovo življenje v ghetu. Povsem napačno pa bi bilo smatrati to kot splošno židovsko lastnost. Njihova večtisočletna zgodovina nam nudi obilo vzgledov, kako odločni, samozavestni in požrtvovalni so bili sinovi Izraela. Junaški boji Makabejcev za svobodo in sambstojnost, obleganje Jeruzalema 1. 70 po Kr. in obupni upor Bar Kohbe (131 po Kr.) zaslužijo naše občudovanje prav tako kakor vojni čini Grkov, Rimljanov itd. Prav tako dokazujejo njihovo odpornost in možatost poznejša preganjanja, ko so nešteti Židje rajše žrtvovali vse, premoženje, svobodo, domovino in celo življenje kakor da bi'se izneveriil svojemu prepričanju. Pa tudi v svetovni vojni so!se n. pr. srbski Židje borili za našo skupno domovino prav tak6 hrabro kakor Srbi, kar so naši državniki — zlasti minister Vesnič — večkrat izrecno poudarili. Res je tudi, da so Židje v splošfiem napram tujcem — zlasti kristjanom (gojim) — zaprti in nezaupljivi predvsem, kar se tiče njihovega rodbinskega in verskega živ-
toda da se me le boji.« S svojimi strogimi ukrepi v Alzaški in Lotarinški, ko Francozi niso smeli imeti niti napisov v svojem jeziku, si res ni pridobil simpatij. Kako neuravnovešen je bil, pa kaže neka njegova izjava, ki jo je dal francoskemu novinarju: »Želim, da bi me narod ljubil.;; V vseh njegovih dejanjih pride na dan njegova nesigurnost in neuravnovešenost, čeprav si je silno prizadeval, da bi na zunaj izgledal močan. Nesrečno roko je imel tudi pri izbiri svojih najožjih sodelavcev, tako sta n. pr. kneza Eulenberg in Biilow bila modra dvorjana, a na drugi strani intriganta.
Kajzer, ki je preživel sebe in svojo dobo, živi že dvajset let v pregnanstvu in je svarilen vzgled vsem onim, ki mu hočejo slediti v njegovem častihlepju, a sc ne zavedajo, kam lahko tako častihlepje pripelje mogočnike tega sveta.
Je bila devica Orleanska Italijanka?
Da, tako bi jo radi naredili Italijani. Najprej so dokazovali, da je Napoleon Italijan, sedaj si pa laste še devico Orleansko.
Znameniti italijanski pisatelj Mazzini •trdi namreč, da je leta 1401. neki Ferran-te Ghislieri s svojo ženo Bartolomeo Lu-dovisi zbežal iz Bologne v Francijo. Tam je prevzel ime Jacques d’ Are. Narodili so se mu trije otroci: Stefano, Giuseppe in hčerka Juana. In ta poslednja naj bi bila znamenita Jeanne d’Arc.
Le kateri znameniti Francoz ali Francozinja bo prišel sedaj na vrsto...
ga otroka, a istočasno z besedo in peresom grme zoper belo kugo, češ da sta narod in domovina v nevarnosti. O sveta nedolžnost, kako si čista, kadar skrbiš za svojega ljubega bližnjega in jadno očetnjavo!
O domovini in narodu govoriti je eno, za njo delati je drugo, za njo trpeti je tretje. Prvo je pametno, pri drugem se je treba božati po trebuhu, tretje pa ti bodi v ponos, kadar boš po prekrokani noči lečil glavo in želodec od pustno-nočnih dobrot, povžitih v svrhe dviga ljudstva, njegove kulture in prosvete ali skratka: utrujen po delu za narodov blagor!
Ubogi odpadki. Neizogibno je, da se bo tega mnogo, mnogo nabralo. Je pač takšna morala. »Dvojna morala« se ji pravi. Mirne ' duše pa bi se lahko imenovala tudi »trojna^, »četvorna«, »petornac morala. Ali kaj, ko pa nima duše!
Zakaj pa imate otroke? — so nahrulili delavca s 15 din plače brez odtegljajev, ko jc zahteval poviška in izboljšanja. In nerodno mu je bilo posestniku otrok pri duši (sram ga je bilo), ko so mu očitali, da niti premožni sloji ne marajo takega — nečuveneg; in neumnega — luksuza!
Ah, da — ubogi luksuz! Vse drugo je bajka. It-. — laž.
Ijenja. Zato je težko dobiti v te razmere vpogled in zato so napačni nazori dokaj pogosti.
Pogosto se očita Židom, da so inter-nacionalci, brezdomovinci in zato tudi razkrojovalen element. Ta očitek je vsaj deloma opravičen, pa tudi razumljiv. Židje so zgubili vse: svojo domovino, svoje vladarje, svoj jezik, svojo skupnost; razkropljeni so po vsem svetu in žive dolga stoletja v najrazličnejših razmerah. Edino, kar jih veže, sta ista veroizpoved in — v splošnem — ista tradicija. Zato je naravno, da se bore predvsem za mednarodne ideje kakor za socializem oziroma komunizem, esperanto itd. V teh gibanjih imajo celo vodilno vlogo. Tod^ tudi ta »mednaroden duh« ni splošen iii mnogi Židje so si pridobili za ta ali oni narod, za to ali ono državo velike in trajne zasluge, zakar bom še pozneje navedel vzglede. Slednjič pa tudi plemeniti inter-nacionalizem (n. pr. epseranto) ni nečasten; saj je končni cilj vsega hrepenenja človeštva mir, sprava in ljubezen med vsemi narodi, kar poudarja zlasti židov-stvo v svoji mesianski ideji.
Prav tako se čujejo pogosto očitki, da se smatrajo Židje za »izvoljeno ljudstvo« in da prezira zato druge. V dokaz temu navajajo antisemiti razne izreke iz sv. pisma st. z. in talmuda, ki označujejo ne-žide celo za živali v človeški podobi. Omenil pa sem že, da so taka mesta primeroma redka in da prevladujejo izreki, iz katerih odseva občečloveško in plemenito čuvstvovTinje. Nadalje ->o bili Židje vedno preganjani;' kdor pa je preganjan, smatra preganjalca za manjvrednega. (Spomnimo se h, kako smo sami sodili o naših zatiralcih pred vojno!) S'ednjič se 2 a veda (o Židje, da spadajo med najsta-rejve kulturne narode in d4 je njihov vpliv v zgodovini velik, z!as*i v vetsko-i.ior-Jncm oz'ru; saj ie žido.-;** > zibelki krščanstva in islama. — Sicer pa taki nazori niso lastni samo Židom, te m-v e č tudi drugim. Saj je celo modrijan Plato imenoval sužnje (med katerimi so bil: tudi njegovi sorojaki), »govoreče živali«.
Ali imamo res samo pet čutov?
Po šolah učijo mladino, da ima vsak človek pet čutov in tako je v splošnem danes mnenje. Med tem pa so učenjaki, posebno pa nekateri zdravniki mnenja, da ima človek več kot pet čutov. Tako je delal dr. Hans Ehrenwald v Berlinu sledeče poizkuse. Do pasu golemu človeku so zavezali oči in so ga potem obsevali z rdečo lučjo. Roke, ki jih je ta človek moral držati v odročenju, so se pri obsevanju z rdečo lučjo podale proti izvoru luči. Ko pa je bil obsevan z plavo lučjo, tedaj so naredile roke ravno obraten gib. Iz tega poizkusa sklepa omenjeni zdravnik, da obstoja v naši koži neki čut, ki ga imenuje »čut za žarke«.
V prejšnjih časih so smatrali kožo kot edini organ-čutilo za tip. V naši koži je okrog 5 milijonov živcev, ki so v zvezi ?, možgani. Iz tega ogromnega števila živcev se pa ne čuti samo predmet, temveč se mnogo lastnosti predmeta. Imenovati je treba predvsem občutek mraza in toplote. Na eden kvadratni centimeter kože pride do četvero točk, ki občutijo toploto in 6 do 23 točk, ki občutiio mraz. Po celi naši koži je okroglo 30.000 točk, ki občutijo toploto, in 300.000 točk, ki občutijo 'iHraz. Da ti občutki nimaio skoro ničesar skupnega z navadnim tinom se vidi iz tega, da pri nekaterih boleznih bolnik otiplje in čuti dotik gotovih predmetov, ne razloči pa toplote od mraza.
Po mnenju dr. Ehrenwalda obstoja tudi poseben občutek bolečine, čigar sedež je v koži, pol-ostnici in v še nekaterih no-traniih delih našega telesa. Pod besedo bolečine razumemo bolečino, ki io čuti oni, ki se ureže, in bolečino, ki jo čuti oni, ko se mu izdira zob, a je v resnici to ponolnoma neka drugega. Razen tega ie tudi razlika v bolečini, k! jo človek čuti na svojem telesu oopolnoma natačno ter more poVarati, kie (»a boli. in med bolečino, ko občuti neko slabost, bolečino, pa neve, kie <e n<‘en sedež,
V zadniem času je zelo sporno vpraša-nje, ali obstoja čut za čas. Danes je mnogo ljudi, ki lahko skoro na minuto natančno povedo oh vsakem času, bodisi po dnevu alj po noči, koliko je ura. Nekdo ima ta čut, drugi manj, nekateri pa ga sploh nimaio. — Kai pa občutek lakote In žeie? Ni iih mogoče uvrstiti med onih običainili 5 čutov, ki jih noznamo, a brez-dvomno ie. da ta dva občutka obstaiata. Nadalje trdi;o nekateri znanstven!ki, da je tudi popolni posluh čut, ki ga doslel 5e
raznovrstno svilo p • e e n i po 8, 10, 12 din meter
•e priporoča P«
I. Trpin u
Maribor, Vetrinjska ul. 15
ELFIDARDO ITALI A
Cfen. za&T&ti&UHr
SINOVA MARIBOR
Med tem časom je poskočila poraba tako, da je 1. 1914 odpadlo na v?3ktjga Amerikanca 39 koščkov, avl. 1929 IU4 koščki. V Ameriki obstoja 37 tovarn za žvečilni gumi, ki so doslej izdelale m razprodale za 67,000.000 dolarjev tega blaga.
Kaj je to žvečilni gumi? V glavnem obstoja iz »chicle« gumija, ki je rumen-kasto-bela snov, ki se pridobiva iz drevesa, po imenu »sapotil«. ki raste ob ka-ribdijskem morju ter na havajskih otokin. — Največ žvečilnega gumija izdelajo v U. S. A. Na čelu vseh tovarn stoji firma W. M. Wrigley, ki izdela 60% celotne produkcije žvečilnega gumija. Ta tovarna ima svoje podružnice v Kanadi, Angliji. Nemčiji in Avstraliji.
Zanimivo je, da za U. S. A. porabno največ žvečilnega gumija Filipini, Japonska, Kitajska in Francija.
O koristih žvečilnega gumiia je bilo, j« in bo mnogo polemike; jasno je, da delaio tovarne naravnost neverjetno reklamo za svoje blago. Pravijo, da oostane žvečenic gumiia navada in strast kakor kajenie ali pa uživanje kakega drugega struoa. Na vsak način žvečenje vsa? ne škoduje, kakor na primer kalenje, če pa ie koristno, odnosno če je leno in estetično gledati liudi. ki bodisi v pisarni, vlaku ali na cesti žveči — kakor naše kravice, ko prežvekujejo, ie to drueo vprašanje. Danes ie to moda, ki se širi kot druge modne norost’ po svetu.
nismo navajali kot poseben čut. Pri nekaterih je razvit do popolnosti, pri drugih manje, a pri nekaterih je sploh nerazvit. Ravno tako navajajo kot poseben čut tudi čut za ravnovesje. Ta čut so raziskovali posebno z ozirom na občutke potnikov na ladjah ob razburkanem morju, kjer so še ugotovili, da obstoja nek novi čut, ki so ga imenovali čut mišic, ki nam pove, v kakem razmerju je ena mišica s svojimi sosednimi ter ravno v tem, da človek na ladji »lovi« korake, vidijo dokaz, da ta čut obstoja.
Naše telo je predmet, ki ga preučujejo že tisočletja in tisočletja. Reiali so ga, imenovali vsako koščico, vsako mišico, dalf imena posameznim boleznim, našli v večini slučajev zdravila, a kljub temu te naše telo še zelo neraziskano in vprašanje je, ali bo kdaj človeštvo toliko prodrlo v tajne našega organizma, da bo lahko reklo, da ga pozna do zadnfefta
O žvečilnem gumiju
Pri nas v Evropi povprečen človek komaj ve, kaj ie to: žvečilni gumi, a v drugih kontinentih, posebno pa v Ameriki je malokdo, ki ne uporablja tega sredstva, ki baje tolaži žejo in koristno vpliva na kožo dlesni; razen tega nadomešča baje žvečenje gumija umivanje zob in pospešuje prebavo. Amerikanci trdijo še marsikaj o žvečilnem gumiju in ga v te veri žvečijo vsi stanovi Amerike. Pri nas je bila uporaba žvečilnega gumija pred svetovno vojno komaj poznana, a šo jo amerikanski vojaki prinesli k nam in se je kmalu razpasla tudi pri nas, čeprav še dolgo ne v tisti meri, kakor je razširjena v Ameriki. Izvoz tega gumiia je znašal I. 1914 200.000 dolarjev, a i. 1929 1,547.000 dolarjev, kar pač jasno kaže, kako se je razpasla ta navadi tudi v Evropi.
Krmljenje mladega severnjaka
AUGUST GAILIT:
25
Potepuhovi letni časi
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS
Martin Meos je prskal od srda. Hudiča, si je mislil, ta hijena drži spoštova-nega gospoda cerkovnika pod pazduho, on pa, gostitelj in stari oče krščenca, stoji ob strani! S krepkimi sunki odriva pred njim stoječe vstran in si utira pot.
»Izvolita gospoda, merico žganja, požirek žganjčka?« vpraša, moleč Niper-maadiju steklenico pod nos,
»Pusti to!« pravi ogorčeno Kadri. »Gospoda vendar ne bo na sredi ceste pila žganja in povrhu še iz steklenice! To vendar niso nikaki kmetje!«
In pomigne z ljubeznivo kretnjo Niper-maadijevemu spremljevalcu in vpraša i milim glasom:
»To je bržčas vaš mladi pomočnik?« »Da«, odvrne Nipermaadl, »To je moj mladi pomočnik. Izboren dečko! Imenuje se Taavet Joona. Ce potrebujete kakega pevca, — angeli v nebesih ne pojo lepie od njega.«
Joona je stal kakor na žerjavici. Poizkusil sc je sicer braniti in oporekati, toda ženske so ga že prijele za roke In za škrice. Med njimi se je zvijal kakor sveder. Kakor ujet pes je godrnjal in se ma-lodtišno oziral na vse strani, iščoč prilike za beg.
Ko so prispeli pred hišo, se je Kadri lahno priklonila, se nasmehnila in rekla: »Ostal! gostje lahko ponovno sedejo za mize. Mi pa se hočemo z gospodarjem poprej še nekoliko pogovoriti o sporedu slavnosti in kmalu pridemo.«
»O sporedu,' da«, pravi Martin Meos. »Brezpogojno. —■ Toda mogoče Izvolijo gospodje poprej izpiti malo žganjčka? — Pr:"rizek sam prinesem.«
Meos potisne Nipermaadlju steklenico v roke in odhiti v shrambo.
»čez mero prijazen mož!« pravi Niper-maadi in ljubeznivo gleda za postarnim možem,
»Res, čez mero!« izpregovori sedaj tudi Jo^na s v o'o prvo besedo,
Kadri Parvi se je čutila malo užaljeno,
da je prva cerkovnikova pohvala veljala Meosu, temu štorastemu telebanu, ki se mu niti ne sanja, kako je treba govoriti in občevati s tako plemenito gospodo. — Res, da je bif cerkovnik videti preprost mož, kajti vratnika ni imel in na nogah je nosil velike, ohlapne škornje. Toda izobraženi ljudje se pogosto oblačijo kakor navadni smrtniki, da bi se od okolice preočitno ne razlikoval?. Njihova notranjost in njihovi običaji pa ostajajo kljub temu vedno isti.
In Kadri Parvi je pokimala, kratko in vljudno ter povabila oba gospoda na vrt. Tu jima je pokazala na prostor v senci, izvlekla svoj obširni spored svečanosti in ga začela brati od začetka natanko po paragrafih, poudarjajoč posebno ona mesta, ki obravnavajo petje in govore.
Zdaj se je pojavil tudi Martin Meos in njegova žena Ann. S širokih pladnjev sta vzela in položila na mizo mesa, divjačine, paštete, steklenico, konjaka In drugih užitnih in pitnih stvari.
»Gospoda $ta gotovo lačna«, pravi Meosova žena Ann. »Premeriti pel takšen kos poti ni lahka stvar!«	/
Nlpermaadi in Joona »ta ganljivo gledala.
»Kako ste zadovoljni z našim načrtom?« vpade kar na lepem Kadri vjneg.
Nipermaadi je počasi srkni!, potem pa je odvrnil:
»Beseda boija je gotovo lepa in dobra stvar. Vendar počasi ogreni, če se jo prepogosto uporablja. Vaš velikopotezni načrt je brez dvoma sestavljen z veliko mero okusa in poznavanja stvari. Vendar pč se mi zdi, da obsega preveč pridig in cerkvenih pesmi. To utegne motiti praznično razpoloženje in dolgočasiti ljudi. — čeprav je bilo nekoč rečeno, da človek ne živ? samo pd kruha, temveč tudi od božje besede, moram vendar, pp svoiih Izkušnjah ugotoviti, da tud! božia beseda izgubi svoj notranji čar, če je brez kruha. —■ Ali ni tako, gospod posestnik?«
Martin Meos je bil grozno vesel, da ga je cerkovnik vprašal za njegovo mnenje.
»Seveda, seveda!« je reke! hitro, nalil znova v čaše in odrinil s komolci svojo ženo vstran.
Kadri Parvi ni vedela, ali naj vzame Nijjermaadijeve besede za resnico ali za
»In vendar, spoštovani gospod cerkovnik«, pravi z ranlo sramežljivostjo, mi vsi smo zelo bogaboječi ljudje, in vsaka nepotrebna božja beseda h vaših ust nam bo pripravila samo veliko veselje in resnično zadoščenje!«
»Čvekanje!« zakliče hipoma Meos vmes. »Jaz že od nekdaj ne morem trpeti velikega pridigovanja in čeljustanja. Izmoli majhno molitevco, zapoj nato kratko pesemco, —- to zadostuje tebi in ljubemu bogu! Tako mislim jaz, meoški gospodar Martin Meos, in tako misli tudi moja žena Ann. Kajne?«
»Da«, pritrdi Ann, čeprav ni slišala, kaj je dejal njen stari Martin.
»Ko bo spoštovani gospod cerkovnik lepo krstil mojega vnučka, lahko opravimo vse drugo kar na kratko!«
»Ne mešaj se v to stvar!« zakliče Kadri divja, in njena lica, vzplamtijo. »Ti govori a krstu svojega vnuka! Vse drugo je moja in spoštovanega gospoda cerkovnika stvar!«
»Oospod cerkovnik ima popolnoma prav«, je ugovarja! Meos. Nepotrebno izgovarjanje božje besede utegne resnično ogrenlti vso našo pijačo in jedačo. Jaz sem namreč zaklal štiri teleta, dva prašiča, dve jagnjeti in trumo perutnine. Kdo bi mogel vse to pojesti, če bi se od iutra do večera samo pridlgovalo in molilo?«
»Tako je!« pravi Nipermaadi prestrašen in odrine skledo od sebe. Za cerkovnika ga torej Imajo? Pravi cerkovnik n! prišel, in zdaj sedi on kot cerkovnik tu!
Nipermaadi pogleda Joono, ki je mečkaj v rokah svojo čepico.
Tedaj se dvigne Kadri Parvi, prime Ni-permaadija za roko in reče:
»Naše obotavljanje se bo zdelo našim dragim gostom čudno. Mislim, da naj načrt ostane kakor je. Težko bi bilo, če bi ga zdaj izpreminlall. — Najprej pride torej govor za mene, potem bo pa krščen otrok. Potlej spregovori gospod cerkovnik nekaj prijateljskih besed novoporo-
čencema. Tako. Ali smem prositi?«
»To pridigo bi si moral poprej nekoii-ko razmisliti«, je menil Nipermaadi boječe.
»O, vi!« se je smejala Kadri. »O tem ste pač gotovo že pred tem premišljevali. Tudi pri mizi imate še nekaj časa za preudarek, da si urdite misli in si osvežite v spominu izreke iz svetega pisma.«
»Seveda, seveda!« je soglašal tudi Meos, ki je stal kakor častna straža za Joono.
Gostje so se bili medtem temeljito zalili z žganjem. Razgovor je bi! nemiren in glasen. Tu in tam je krepko udarila po mizi pest. Tedaj so vselej planili kvišku psi, ki so siti poležavali pod mizo in preplašeno gledali svoje gospodarje. Obrazi mož so se rdeče barvali. Zenski glasovi so postajali vreščeči.
»Moja družina!« je vedno znova klical stari Tikuta svoje ljudi s poveljniškim glasom. »Kozarce v roke! Ena — dve — tri!« — In ko je zadonela starega Tikute »trii«, je ves njegov kot zgrabil za kozarce in jih v dušku izpraznil. Reditelj Albert Tikuta ie bržkone že pil tudi izven povelja. Kaiti bil je že pošteno natreskan in je buljil predse s temnimi, rdečimi očmi.
Poleg liud? Tonisa Tikute ie sedela številna družina JUrija Aapsinliaja. Tu s'cer niso pili tako hitro in složno, kajti Aap-sloažiieve ženske so bile previdne in boječe in so svojim otrokom prepovedale piti. Vendar je tudi tu sin nalival očetu, oče pa sinu. Oba moža sta mirno in tiho pila, kakor da bi bila čisto sama tu. Pila sta In sooihala kakor da se iima erre za stavo. Bila sta vsa rdeča In potna. * razpetimi jopiči in telovniki, z ovratniki in ovratnimi rutam? poleg sebe na kloni.
Dalje je tam sede! nemirni rod taaka tarskega. Kakor hitro ie stari laak treščil s pestjo po mizi, da bi tako okrepil kako svojo trditev, je položil nie^ov cin Jaan na nasprotni strani še kreokelši udarec na mizo. Otroci so zraven vedelo tulili. takisto zahtevajoč ■svoje pravice.
Hipoma se razleže klic:
-»Cerkovnik prihaja!«
(Dalje prihodnjič)
SIRITE „EDINOST
II
• ZlZjS*
Izdaja konzorcij »Edinosti*: v Mariboru, govorni urednik Jarotlav Dolar, »ovi#«- Tllkft Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.