etij sitih narodskih Odgovorni vrednik Ur. J««e* Mšleitcein. O ÏW jf. saboto t septembra (ranojesna) 1852 List 91. Devetnajste bukve WLomerove Iliade (Dalje.) Odgovori pa rekoč mu jadrenonogi Ahilej : »Atreič, vojvoda čet, přeslavní vladar Agamemnon, Stvori kar se ti zdi, pristojne darove mi davaj AH zaderži mi jih 5 le hitro na boj se podajmo! Dalje ne gré muditi se tù s pogovori praznim Djanje pusaje v nemar; veliko se delà je treba, Preden Ahileja spet med pervimi vidite v bitvi Podirajočiga v prah Trojanee s piko jeklenko; Tak imate primer, kak valja sovražnike biti«. Njemu opomni na to v sovetih izurjen Odisej : y bogovam enaki Ahilej, »Bodi še tako moćan Tirati téš proti Ilji v prepir s Trojanci nikar jih Kajti boritva ne bo terpela časa le malo, Kdar enkrat se sprimejo prav razpaljene rajde, In s pogumam obá navdajo naroda bogovi. Pusti da prej okrepčajo se s pijaco i hrano V ladjah urnih možjé 5 to dá življenje i zmago. Ni ga junaka da teš brez jesti in piti bi mogel Šekati vražnike clo cei dan do večerniga mraka» V ^ Ce je se tako voljan obnašati serčno se bitvi, Zeja ga stare i glad, po malim uterpnejo udje , y y 9 Peša mu moč, in tresejo se kolena hodecim. Vitezu pak , če vina i hran dovolj je nasiten Ako bojuje se tud cel dan z vojšaki sovražnim Serce veselo igra, ne peša mu hrabro koleno, Dokler clo posledni vojak iz bitve ne zgine. Ljud razpošli tedaj, nej vsak si omisli kosila, Atreja sin Agamemnon 0 tem darove prinesi V skupštino les, da lastnih oči jih zrejo Ahajci, Ti pa raduješ 0 njih se verlo v junaškimu sercu.' On prisezi scer stoječ pred ljudstvam ahajskim, Da se dotaknu] je ni, da nikdar ni se ji bliža!, y y y Kakor ženi se mož približa v rodu čoveškim; Ti zadovolji se s tim, in umiri v nedriju serce. Zadnic obed nej dá dragocen ti v šotoru svomu Da se ti skaže vsa čast, ki takiniu vitezu grede. Atreja sin Î ti pak zanaprej v obziru na druge Bodi pravedniši scer, ker ní nevredno vladarja, Z možem umiriti se, ak uzrok žale mu bil je*. Spet se oglasi nasprot kardela vladar Agamemnon »Bad, 0 Laertovi sin, jaz tvoje besede poslušam Ker po pravici si vse razločil i lepo govori!} Tudi prisežem rad, že sam hrepenim po prisegi Ino krivična ne bo pred bogam taka beseda. Ti počakaj Ahil , ce ravno te mika do bitve , Tudi vi drugi pomudite se , da dojde dařilo Simo iz mojih bark in zvezo skleneva zvesto» Tebi pa to, Laertovi sin, velivši ukazem: Berž izvoli si nar žlahnejši mládenče ahajske In 0 prinesi iz bark darove, katere mu dati Včera namenvala sva, in deklice sabo pripelji. ^ taboru scer ahajskimu nej merjasca omisli Taltibios, da zakolemo v dar ga Apolu i Cenu«» Njemu overne na to tekún siloviti Ahilej: »Atreič, vojvoda čet, preslavni vladar Agamemnon Biti bi znala ta skerb spodobniši drugiga časa, y y y Kadar vojske vihar počitka dovoli nam uro Ino togota mi tak divjala v sercu ne bode. Zdaj pa leže merliči še tam, katere je Hektor Priama sin pobil, ko čast mu zmage je Cen dal. Jesti vi nudite jih, jaz rajši bi treznim ukazal Brez prevdarka v prepir podati se verlim Ahajcam Gostovanje pa dal zvečer bi napraviti slavno, Ko mašovana šramot bo naših tenja posledna. Meni že nič gotovo poprej skoz gerlo ne derkne y y Bodi pijaca alj jed 5 uzela mi smert je prijatla, V šotoru tam leží, raztergan z ojstrino jekla, Vratam obernjen obraz, tovarši plakaje v okroguj Torej kar ne zeli Ampak uboj 1110 kaj taciga serce si moje, — ino grozni stok umerjočih. kri y y y Odgovori mu na to v sovetih izurjen Odisej: »Peleič, iskren Ahil, nar višji junak med Ahajci Bolji si v bitvi ko jaz, in hrabriši, res ne le malo Tode modrosti bi znal mnogterno prevagati jaz te Kajti dalje živim, in torej več sim opazil; Mojmu sovetu tedaj ukloni serce prijazno. Kmalo ljudjé nasítijo pač se bojniga hrupa, Ako železo kosi ko bilkice trudne junake; Prid negotov je sicer, ce vago oberne Kronion, On ki borivnih osod vladar je v čoveškimu rodu. Bomo Ahajci mi mar žalovali s trebuham 0 mertvih? Vsaciga dne zaporedama jih pogine veliko, Kdo nadloge bi tak neskončne prenesti zamogel? Daj mo, bi djal, usmertjeniga zakopati spodobno, Ter mu žalujmo ti dan, potem utolažimo serca. Kar pa zadela do zdaj ni strašne pobitve nevihta Spomni se hran, se spomni pijač, da bomo še hujši Neprenehama v bron okorni zaviti y se bili Z moži sovražnih trum. Potem pa nihce vojaštva Ondi ne mudi se dalj, i ne čakaj drugiga klica! Kajti opomba bi ta v pogubo taistimu stekla, i^ob enim združeni zvesto Ki bi se v brodu mu Udrimo v grozni poboj nad konje jahavne Trojanee«. (Dalje sledi.) MkNL- Mirne tor arci močile senožeti! (Dalje in konec.) Kar vprašanje vtiče: jeli vsaka voda do bra travnike močiti? bi se utegnilo misliti vsaka, ako se: sploh le od močenja govori j da Ker pa kmetovavcu ni zadosti, da bi le vode po seno rasti dobre tra ki žeti napeljal, ampak le take ve pripomore, je gotovo važno vprašanje: ktera voda je za to nar bolji? rék. Vode imamo narveč iz studencov, potokov in ? Po mojih skušnjah ima čista in večidel merzla studenčnica le to dobroto, da ž njo močene senožeti varje suše, scer nima nobeniga posebniga prida za zboljšanje trave. Bolji je voda potokov in rék, ktera pa tudi vsaki cas ni enaka. Kakor smo ze rekli, je spomladansko močenje nar koristniši, pa tudi 0 poznim poletji za otavo ali po košnji otave ni brez prida. Je pa kmetovavcu mogoče, da zamore vodo iz štirne, studenca, potoka ali reke skoz stranisa 282 (sekret) ali skoz gnojnico v vodnjáku nabirati in pa pridelajo na močenih senožetih v srednjih leti odtod na svoje senožeti napeljevati, je srečen mož, nah na oralu 57 do 68 centov. Kakošen razlocek f kterimu se velik dobićek sam ponuja, će ima da srećo vidi, ktera ga ise. Gnojnicaf um zato gnoJ nica! ti prekoristna stvar, da bi te pač kmetovavci po gnojnico, vin prida odtekati, je v glavi! i vaui luiiiu ^v ? ui ^ vtu> ui fv j/uv nuiv potih lovili in v svoj prid obraćali t ki cvét za tli Kdor pustí brez Ali ni jasno kot beli dan, kakoneizrečeno ko ristno je umno in redno močenje senožet? Ni bolj šiga pripomočka povzdigniti pridelke travnikov, ka kor je voda, umno napeljevano po njih Tode (uma) sam sebi priča, da nima cveta ni a vodník umnimu močenju je treba de in Se vé. da vsak kmetovavec nima studenca ima to storiti polnoma skusen ; tak mora p o t ce nika, kteri je v tem po pokazati, kako se ali kakošne druge vode tako v svoji oblasti, da bi jo skoz gnojnico peljati zamogel, — ali dostikrat žali itd 5 dajeprimerno legi senožeti. zem bi se znalo kaj taciga z umam storiti, pa se bog Da se pa to v vsaki deželi zgodi, je pred f Allai u rv fi i tatina /i uuiaui pa au, ne storí, ker se ljudem v misel ne pride vsim potreba da da *) pripomore k temu se m Kdaj 5 kolikrát in kako dolg t, naj bo ravna ali navzđol? aJ Predolgo močenje, da bi voda veliko dní ali neprenehoma čez senožet stala, bi ne teknilo ne k i sli m ne le si ad kim travam: kislim zato ne ? skisa « O X « « ....... ... .. c » , ker vsaka voda če tudi za gnojenje dobra v i i • i « r ■ i » i . 1 ? se 5 če dalj stoj ? dka trava pa se cio Potovanje po JLaskim. Spisal M..Vernè. 17. pismo. Dragi prijatel ! Nekoliko naprej na izhodni straui sepridevFIav pokvari in pa v kislo ali saj kisljato spreoberne], jevo °bpozorje (amfiteater), ki mu Colosseo ali Ko ako se senožet predolgo moči škim času 5 5 loss eu m pravijo. To je narveci poslopje vsih, kar jih Po mojih 23 letnili skusnjah, posebno naNem- je iz starih časov še ostalo, tode zlo je poškodovano in je dosti, ako se, tudi o nar hujšim poletinskim poderto. Na visokost meri 157 čevljev, na okrog pa 1641. Tù so nekdanji Rimljani zijali in kohotali, kadar se je senožet na dan ur moči; obilna ko šnja merve in otave bo povernila vse stroske za kak borivec (gladiator) sercno ponasal in jako mahah napravo umetniga močenja Kakošen senožet? dobićek a iz močenih in ko so divje zverine kristjane prav nemilo tergale! Nekoliko vstran od obpozorja proti Palatinskimu griču stoji Konštantinov obok, ki ni še skoraj nič Kako neprecenljivo dobro je močenje vsim ra- poskodovan. v • i • V « « v * • TT71 • t • TiT ^ .1 ^ stljinam, nam nar očitnisi kažejo v Egiptu povod ki jih vsako leto napravi reka Nil, ktere čisto Ne dalječ od tod sim ogledal potem se drugo cer kev, ki ji „San Pietro in viuculis" in tudi „Basilica Ku same gnojijo Egipčanam njih polj da vsa radovitnost iz vira po njih Óe ravno v naših mamo 5 bi pa krajih mogli vendar slepi biti, ako bi ne spo in senožeti tako, dossiana" pravijo, zato ker jo je cesarica Eu dok s i a, J žena Valentiniana III. v letu 442 sozidala. V ti cerkvi dovitmVa Nila ni- Je spominek vojaškiga papeža Julia IL s tisto veličansko O _ __« « * . . « < Mojzesovo podobo, ki jo je Buonaroti sam stesal, m znali veliciga razločka med močeno in nemočeno ki jo umetniki toliko cislajo. senožetjo Poslednjič sim ogledal tudi dolino med Kapitoljskim Dvé napčnosti pa vidimo na svojih senožetih i« Palatinskim gričem, kjer je bilo v silno starih čas h pogostoma; ena in scer stara razvada je, da en vel»ko močirje. Zatoraj je bil že kralj Servi Tuli tu kos senožeti suhe ostane, en kos se moči in kisa, druga napčna navada pa je ta, da dostikrat nar merzlejši studenčnico vidimo iz gore napelj veliko odtocnico (Cloaca Maxima) napravil, ki je od Ve liciga terga (Forum Romanům) po ti dolini v Tibero peljala, de se je dolina osušila. Se jo je viditi. in čio j po senožeti, ktera kakor smo ze gori rekli I 1 1 • V • • druziga prida nima, kakor da zemljo zmoci m suse obvarje. Vse naše umetne naprave za močenje zemljiš veku se serce razveseli, ko tako za věčnost napravljeno prekoristno delo vidi. Tako prostorna pa vender ni, de bi se s senenim vozam lahko po nji vozilo, kakor mende Pli ni piše, ali pa so nekdanji Rimljani manj sena na- so po slabim starim kopitu. Naj reče kdo da za- kladali, kakor mi dan današnji. bavljam ali resnica je umetne naprave V dolini je bil nekdaj Rom ulje v tempelj, ii za močenje zemljiš niso naprave za mir in spravo ravno na tištim mestu je zdaj majhna cerkvica sv. Teo med sosedam in sosedam, ampak za prepir in so dora. vraztv vodo Zakaj ? 5 Konec doline proti jugu je lep obok iz marmorja, če je treba,*vzame "sosed sosedu ki mu Janov obok (Areo di Giano) pravijo; in še nekoliko naprej na desno je blizo Tibere zal okrogel tem- ce je pa ne potrebne, jo spustí po zemlj soseda čenji po svoji termi, ker post a mu vse potopí. Vsak se pn mo peljček 5 ki ga Tempio di Vesta" imenujejo; pa gotovo zamore vodo v narveči bogastvo za kmetijstvo pravi blagoslov Božji povzdigniti nimamo, ktera ni tisti, v kterim so nekdaj Ve st alke vecni oginj hra 9 V novale, ker je silno majhen. Na levi strani doline pa je ena tistih cerkev, ki Ako primerim senožeti na Brajzgavskim s temi, jih bazilike kličejo. Ti cerkvi se pravi „Santa Ma ki jih tukaj vidimo kakošen razloček! Tam so ria in Cosmedin", in tudi „Bocca délia verità" zavolj mocene senozeti ob kosnji merve bolj Polj jivxju kakor travniku podobne, — i«au ———, r— -------- -........— -— ------- Red ko se vidijo garjeve zeli, zlatice, kozja brada, de je strah. Kjer je zdaj ta cerkev, je bila nekdaj učil tnim tako lepe so nekakiga zlo gerdiga, iz kamna prav na debelo iztesa r niga obraza, ki pod klonico stoji, in ki ima oci in usta, V f zvoncice itd ? pahovka, glavniknice in trave pa rastejo goste kot žito, —o ce vi je v vi- uj«^, v F.. soke in košaté, da tudi Štajarska kosa se kmalo gustin nekaj časa v nji učil. drille dobre nica, ki se ji je „Schola Cassir; in pozneje „Schola - • . __ • __^««íí J.'nln in « l^f Aa. io ^nri; atrnt; A 1. 5 cevljev vi grœca djalo in o kteri, pravijo, de je tudi sveti Au skerha in močniga kosca peha K večimu zamoremo na svojih lepih senožetih gornjiga Stajarja na 1 oralu 25 centov klaj delati okoli Freiburga, sim se e pri sam prepriča! v r Na Štajarskim, kakor nasi bravci že vedó, je ze tak izveden inženir, ki vodi umetao močenje, in vis. ministerstvo je dovolilo vsako leto 1000 ti* iz deželne kase ? za povzdigo senožet. Vred. 283 Tako sim bil malo po malim Rim na vse kraje narodnima gledišča, za kterega se je do zdaj 55.400 ogledal. Poslednjič sim hotel tudi se saj slovečejši spo- gold, nabralo. Društvo se je za vstanovljeno izreklo in minke okr os: mesta viditi, in sim šel narprej po Ostien- bo postave, ko bodo zdeljane, visoki banski vladi v po- eki cesti (Via Ostiensis) cerkev sv. Pavla ogledat. Tu terjenje predložilo. Nekteri udi so bili naprošeni v Za pridem, se v mestnim ozidji, k drugimu precej velicimu grebu še delnice nabirati; v drugih mestih so se pa v griču, kimu Ce pi nj ski grič (Monte testaccio) pravijo. ravno ti namen podružnice osnovale. Pričakovati je te-Ta grič ni nič druziga ko silno velik kup razbitih opék in daj, da se bode 100.000 gold, za to narodno napravo .. V . . ■ >. « V 1 «V • V • « « . * drugih čepinj ubité lončene posode. V griču je okrog in okrog vse polno vinskih hramov, ki so poleti prav hladni. nabralo. Pri g. Zup v Zagrebu se tiskajo nektere Malo naprej stoji poleg ceste sred mestniga zida nove izdanja starih dobrovniških pisateli O est jev spominek (Cajus Cestius") ali grob, krasna, 165 rimskih pedí visoka piramida, ki je od zunaj vsa Ijena po Dominiku Zlat 55 3v , kakor Sofokleva Elektra"; tragedia v hervaški jezik přestav n Lj u b o mi r u iz lepiga rezaniga kamna. Od te piramide do cerkve vest Tor qua ta T 5 po sv. Pavla je še skoraj pol ure. Sred poti stojí na levi rič. „Razí • v přestavil Dominik Zlat pri cesti majhna kapelica y ki jo 75 Domine quo vadiš" c Potem 55 pesmi" (izvirne) Dominika Zlata a v 5 djanjih, v her Heku ba", traged imenujejo, zato ker je sv. Peter Kristusa, ki ga je bil, vaški jezik prestavlj kakor pravijo. tu srečal, tako prašal. po Vet • V C v « V Svetiga Pavla Dubravčanu cerkev, ki je bila ponoći med 13. in 14. mal. serpana 1833 pogorela, še ni dodelana, pa si moćno in čversto prizadevajo , jo kmalo ali saj do svetiga leta 1850 do-delati. Silno velika in lepa je Novićar iz slovanskih Kra jev f le škoda , de v samot mm i zlo nezdravim kraji stojí, in de jo o povodnjih Ti lz Radgone 29. aug. Te dni sim bil pri šolski bera doseže. preskušnji v fari s. Petra zvun Radgone. Lepo pridno sta se mogla častita gospoda kateheta J. H. in F. R. skozi leto Potem sim se podal kScipionovim grobam z otroci v domaćim jeziku pečati, ker otroci so tako med Apjevo in Latinsko cesto (Via Appia — Via Latina extra Portám Capenam); pa nisim druziga vidil, ko neke sežnje dolgo jamo. Kar je nekdaj v jami ali v rabi in enmalo v pisanji, akoravno je število otrok prek cversto in gladko odgovarjali, da je bilo veselje slišati. le, da se slovenšina samo pri keršanskim nauku Zalibog grobih bilo , so vse raznesli. Tu blizo sim ogledal 360 i med kterimi je čez 320 slovenskih. Bog daj bolje! tudi cerkev sv. Sebastiana, pri kteri so sloveće grob- Kar vinograde dotiče, bode branje in vino, ako Bog nice (katakombe), v kterih je, kakor pravijo, čez 100.000 da, večidel dobro, semtertje pa tudi slabo, posebno kde mučencov pokopanih. Ko sim v njih krog hodil, se mi je toča poškodila. Plesnína grojzdja se tudi na nekte- je zdelo, kakor de bi bil v Idriškim rudniku, le jame rih krajih kaže, vendar se nadjamo, da se ne bo pre so nižji in ožji. Kaj so te katakombe v začetku bile, več razširila in veseliga upanja nogradnikov vničila. mende nihće ne vé ; narberze so jame ki so jih v silno Kercmarji ogerskiga vina kupujejo; zato domaće zao starih časih malo po malim naredili, ki so tisto rudeč- staja, vendar se sliši, da to dolgo terpelo ne bo ? ker kasto semtertje pa tudi cerno pocolana" pravijo, in ki se posebno pri zidanji v zemljo kopali ki našim ljudém ne godi dobro. Druziga malo ? sadja je cisto Franc Jančar. de J1 » vodi rabi. Menih, ki mi jih je kazal, mi je terdil so čez 5 laških milj dolge. Od tod sim šel naprej po stari Apjevi cesti do vtihnilo tako hasno in potrebno razglasovanje sodniških groba Cecilie Metele, ki je, desiravno nekoliko po- preiskav in razsodb v zadevi hudodelstev. Kaznovanje zvun sliv na nekterih krajih. Na Pahorjina Štajarskem. L. Prav žal nam je, gosp. dopisnika Xp. iz Celja je da z odhodom castitega škodován, vender še eden nar lepših starih spominkov. hudodelcov naj bi druge svarilo in strašilo, da bi hudo ne delali ; kako jih pa bo strašilo, ako nič o tem ne zvejo ? Ko grad stoji na veršiću pole tr » ceste krasna okrogla mertvaska zidanca z napisam : „Cœcilia. Q. Cretici. F. Dobro bi tedaj bilo, da bi se saj obsodbe hudodelnikov Metellse. Crassi". — To je resspomiuek, de je kaj. Ko- prav po domaće z vsimi okoljšinami v domaćem jeziku liko ze sam ta napis opomni in pové! občje razglasovale. V Dunajskih ćasnikih se berejo mno-gokrat sodniške obravnave in sodbe popisane, kar gotovo Slovanski popotnik. Vém Sp Fr. Cegi V/ V Ljublj ni brez obcjega prida; pri nas sedaj ni duha ne sluha , da vradniki nimajo dolžnosti se s tem pečati, pa želeti bi vendar bilo, da, kakor drugod, bi se o tem. poslovenjena kmećke ljudi V C naslovom : je na svitlo prišla iz spisál Jaisa tudi pri nas priložnost dala, da bi se saj važniši ob povest: T in J u Velj 1 kr » namenjena za ravnave oćitno naznanovale. Rado in gotovo s pridom A » Le p d je ravno izdana nova knj • v • pod za prid ki obseže, kakor „Bćela" pravi stir bi se take reci brale v domaćem jeziku po domaće po-vedane , ker ni res, da slovensko ljudstvo nič ne bere in da mu ni za svoj jezik nič mar, ceravno nekteri naprav prijetne pri- ših županov naš častitljivi jezik zatajujejo, kot nekdaj la r č k 5 povesti za poduk in kratek čas, namreč ? Brat in t car Veliki Pet d in Goliat, in Jaroši v o šteje ? tesar v Zardamu, D sv. Peter Kristusa , in nemčarijo, da vse prek letí. Dares nico govorim, vam podam tù přepis nekega tacega pisma y s», »»V Slovanst no v, 54,011.000 pravoslavnihGerk ki se takole glasi: An N. N. von L. Nr. 25— Den ist zdaj 22,340.000 katolča- Abgebrend Das Haus und Aie Uiberg Gebeid mit Aie 851 protestantov, in okolj 800.000 muhamed 1,531.000 Ein Richtung Uiktual und Mobilar Formeg Den V/ im 1st Von Gemeinde Amt Bebiligt und Passirt Die Ne jeci Topčid na 65.000 prebi Na Serbskem je malo hudodelcov. V glavni tige Bamholtz zu Biten und Samie". * 0 i v niu/jMu -- u c« y u v u vu v ui uoi va i n - uw ^jlu^ vijuimnn * v f v, ,— ^ — — j ---o žaškiga za napravo vojne barke, ki se ima slavnimu razsaja grojzdna plesnoba tako hudo, da letos ne bo Ma maršalu Radeckimu na čast imenovati, je po izgledu laga ne Kseresa. — Napoleon se bo nek 15. t. m. na pot podal na južno stran Francoskiga in bo potoval do 16. Pruska vlada se noče vdati zedinjeni nem- druzih mest sklenul mestni odbor podariti 500 vis. c. k. deželno poglavarstvo naznani, da se bo realna oktobra. sola s 3 razredi prihodnje šolsko leto začela, in da se v ta namen ški družbi zastran cola. V ze pripravljajo potrebne sobe za realne nčilnice iz poprejsnjih bogoslovskih sob; sobe za gosp. bogoslovce pa se pripravljajo v y s e m in i š ču (alum j / $ o starek natu) ; zastran ljudskih šol v fari St. Jakoba in slovenskim besedám v listih 61 5 62 Franciskanov je ostal odbor pri svojim prejšnjim mne So u v an u je bila lovska pravica na Lju nji; — gosp. bljanskim mahu proti temu na 3 leta podaljšana plača vsako leto 50 fl. več uboge y , da za zd r a víla za mestne in mestno ubožnišnico od 5 kvaírov položena apotekarska rajtinga je bila přetřesena, in po tem sklenjeno, /« Termka poleg Passna v Istrii. Pri nas: mesec ni ca namést mesenica; pilotína namést piljenica; gla vina namést istina; uboščina pomeni pri nas revšino (Ar- muth) P k tak 5 načetak je navadno pr. kruh y sodec itd. načeti; jedinščina pomeni pri nas na V ce naj se znesek z 2246 fř. 30y4 kr. apotekarjem iz mestne sta, na pr., mož ali žena brez otrok na domu: da sam jedin ne kase plača; — odgovor vis. c. k. ministerstva notranjih more povsod vsega, opraviti ; skup čin a namést s tien a; uži- oprav na prošnjo mestniga odbora „naj bi se ob ognji, tak namést s polo vín a. Podobnik, fajmošter. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu t