Stav. 123 Posamezna Številka 20 stotink V Trstu« v ietrtak 26. mala 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI Irhaja — izvzemšl ponede — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega Ste v. 2v. . nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasarcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne EoinosL — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Socialisti pr©cl odidiitvijo Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 stotink — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi ddoa.ni^i zavaJjv mm po L 2 — Mali oglasi po 2) stot. beseda, najmanj pa L 2. _ Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. V nekem članku smo ugotovili, da so izpadle volitve 15. maja t. 1. v prilog -socialistični stranki Poudarili smo, da so socialisti izvojevali sijajno, nepriča* kovano zmago vkljub temu, da pride v zbornico okroglo trideset poslancev manj, nego so jih šteli v prejšnji zbornici. Tudi v letu 1919. so izvojevali sociali? sti veliko volivno zrnato, ker so spravi* Ii v zbornico 156 poslancev. Toda. to šte? vilo je bilo previsoko in je stranki več škodilo nego koristilo, kakor so poka* za7! ^oznejši dogodki. Stranka je šla v h z nepopustljivim revolucionarnim 1 gramom. Tako močna opozicija pa je bila. v stanu ovirati vsako parlament tar.io delo. Vkljub revolucionarnemu in boijševiškemu programu politične slran^ ke je parlamentarna skupina igrala vča* sih zelo dvoumno vlogo. Njena opozi* cija v zbornici je bila zlasti proti koncu bolj formalna nego pa resnična. Da bi p a skupina dejansko pomagala pri zako* nodajnem delovanju zbornice, o tem ni moglo biti govora, ker je bila ovirana v?1? 3 programat-ičnih določb bolonjske* g; pozneje livornskega zborovanja. Sti uiika, ki je hotela in hoče še danes vsaj navidezno postati članica III. inter* nacionale, pač ne more v nobeni obliki sodelovati z meščanstvom. Za resno opozicijo pa ni bilo prave volje, ker je Lila v vodstvu razcepljenost duhov. In ta razdvojenost je trajala tudi po livorn* skem zborovanju, potem ko so odpadli skrajneži. To dvoumno, nejasno stališče parla--mentarne skupine, neodločnost levičar* jev na eni strani, na drugi pa nagiba* nje reformist-ične struje na desno je fa^ konitosti je izvalo dejansko nezakoni* tost meščanstva. Teorija nasilnih dejanj za zrušitev obstoječega reda je povzro* čila dejanska nasilja socialističnih na=-sprotnikov. Tako so bila fašistovska nasilja utemeljena v propagiranju revo^ Iucionarne metode socialistov. Ko pa je pi*išel čas resničnega boja, se je vin revolucionarna teorija socialističnih pro> pagatorjev razblinila v nič. In socialisti, ki so sami do pred kratkim poveliče* vfl7i nasilje, četudi da niso še izvaiaP. sc bili pred nezakonitostjo nasprotnikov o rez moraine obrambe. Zakaj rasisti sc izvajali nad svojimi nasprotniki le tisto, kar so socialisti v teoriji zasledovali proti meščanstvu. Vsled tega neugodnega stališča je bi* lo treba napraviti pred vsem taktičen umik. In tako so začeli socialisti zani* kovati nasilje ter se sklicevati na obsto* ječe zakone, ki so jih do tedaj sami v nič de vali. Revolucionarna stranka fse je začela polagoma prilagoditi novemu položaju. In začelo se je previdno krmarenje na desno. Reformisti in desničarji v stran* ki so prevzeli to nalogo ter v nekaj mesecih izbrisali s stranke revolucionar* no znamko. Levičarji v vodstvu -in v parlamentarni skupini so stopili v ozadje. Med kandidati, ki so bili izvoljeni, iimamo vel ko izrazitih reformistov in desni* čarjev, ki so odkriti nasprotniki III. in* temacionale. To svoje stališče so doka* zali v svojih polemikah, političnih go* vorih in interviuvih raznim čarnikar* skim poročevalcem meščanskih listov. Kajpak, da je to postopanje v na* sprotstvu z določbami livcmskega zbo* Fašisti oskrunili cerkev in opustošili 2up> nišče v Moifenicah-V Divšićih so dvakrat naskočil! voiivno komisijo šistovsko ofenzivo vzpodbujevalo k rovanja, pa danes je skoraj jasno, da vedno silnejšim iidarcem, pod katerimi se je največja italijanska politična stranka tresla v svojih temeljih. Le na pojdejo odposlanci stranke na tretji kongres III. internacionale v Moskvo le bolj za to, ker so vsled rekurza prisi ta način si zamoremo razlagati, kako Ijeni. Zakaj težko bodo zamogli, če bo* da se niso socialistični voditelji energič* no uprli fašistuvskim grozodejstvom ta? kcj spočetka. i>.ko je šlo s stranko vedno bolj navzdol. Tn ko je vlada bila mnenja, da se je silna socialistična organizacija te* meljito zrahljala, je razpisala nove v o* litve. V volivni dobi so fašistovske or* gani zaci je še bolj energično nadaljevan le svoje uničevalno delo, da bi bila zmaga popolna. Toda namesto pričako= vanega poraza je prišlo nekaj drugega. Socialistična stranka se je pokazala veli* ko trdnejša, nego so jo smatrali njeni nasprotniki. Delo tridesetih let niso za> mogla zrušiti v nekaj mesecih vsa faši* stovska nasilja. Delavske množice so pokazale, da stoje še vedno v trdnih vrstah, da so še vedno na razpolago ukazom svojih voditeljev. Nasilja ne*Ie da niso zmanjšala šte* vila volilcev, ampak so jih še povečala. Ne smemo namreč pozabiti na komuni* stične volilce. Ce vzamemo številke kot so, tedaj nam te številke govore: da so socialisti in komunisti glasovali skupno, bi bili imeli skoraj' v vsakem volivnem okrožju še po enega poslanca več. Na vsak način so pokazale ljudske množice, da so proti sedanji strahovladi. Poseb* no pomembna je ta strahovladi sovraž* na manifestacija, ker je bil volivni čin za proletarske množice zvezan s silnimi neprijetnostmi in nevarnostmi. Zatorej smemo sklepati, da so fašistovska nasi« lja ne*le podžgala te množice, ampak vzbudila v njih politično zavednost več nego še taka besedna propaganda socia* lističnih voditeljev. Ljudske množice, ki so tako sijajno dokazale svojo politično zrelost, pa so danes na razpolago svojim voditeljem, ki jim slepo zaupajo. Socialistični voditelji imajo sedaj sil* no odgovornost. Zaupanje, ki so jim ga izkazale volivne množice 15. maja t. I., je velik, dragocen zaklad. Vprašanje je le, če so sedanji voditelji kos važni na> logi in ali bodo znali izkoristiti izpre* menjeni položaj. V sedanjem boju je imela stranka proti sebi vse takozvane stranke reda z vlado in njenimi ustanovami na čelu. Protiaržavno in antipatriotsko strem* ljenje socialističnih organizacij pa je bi-> lo postalo tako nevarno in silno, da se je meščanstvo zateklo k nezakonitosti in uporabilo fašistovske organizacije v boju proti socialistom. Socialistično teoretično zanikanje za* do sploh resno hoteli, zagovar'ati po-* stopanje napram svojim reformističnim sodrugom. Sicer pa trajajo nesoglasja med vodi* tel ji dalje. Nekaj o teh nesoglasjih je prišlo tudi v svet. Vodstvo je namreč po večini sestavljeno iz mož, ki so za III. internacionalo in ki so še, vsaj z besedo, zvesti livornskim določbam. Tudi se £o» vori, da bo vodstvo stranke disciplinar* no postopalo proti nekaterim odkritim reformistom in kršiteljem discipline. To* da precej dvomimo, da se bo vodstvo povzpelo do tega, pač pa se govori, da bo stranka sklicala novo zborovanje, ki naj odloči o tem vprašanju. Na tem zborovanju bi se znabiti tudi izpreme* nile nekatere programatične določbe li* vornskega zborovanja. To bi bilo razumeti tako, da! mora stranka izpremeniti svoje stališče na* pram načelnim vprašanjem o sodelova* nju z meščanskimi strankami. Iz neke polemike med »komunističnim edin j a* šem« Ba^atonom in Serratijem je zna? čiina sledeča izjava Serratijeva: — Kar se tiče sodelovanja in »pre* maknitve na desno«, izključujem prvo, nikakor pa ne druge možnosti. Da se krmilo obrne na desno, ni naša iznajd* ba, tudi ne Turatijeva ali koga drugega: to je zgodovinsko dejstvo naših dni. Je pravzaprav protisunek preti preveč les vičarski smeri zadnjih let. Še celo komu* nisti so postali neverjetni bodočneži. Nekateri so postavili komunizem narav* nost v letnico dva tisoč! Sam Lenin »hodi danes na desno«. Toda kaj pome-ni pravzaprav to modrovanje o pre* maknitvi na desno, na levo, na centrum, s katerim se zabavajo oni, ki ne gredo nikamor? Sam Lenin je večkrat rekel, da se ne boji kompromisov, če so v ko* rist proletariatu in ne meščanstvu, če koristijo revoluciji in ne reakciji. Mi si dovoljujemo biti istega mnenja in poj demo na desno, na levo in tudi v pekel, da le kmalu poženemo k vragu to strohnelo barako, ki se imenuje buržo* azna družba. — Buržoazija je tudi v tej Serratijevi iz* javi še vedno oni sovražnik, ki ga je treba uničiti, toda ta čas je precej od* daljen, revolucija postane dedščina dru« gega pokoljenja. In tako se je Serrati oddahnil ter spravil revolucijo v arhiv, sklicujoč se pri tem na komuniste in celo na Lenina. O sodelovanju in »desničarstvu« pa prihodnjič. Hudodelstvo javnega nabija. (Izsiljenje, § 98; kazen: 1 do 5 let težke ječe, § 100, drugi odstavek. — Nasilna hi dejanska irsitev volivne svobode, § 7S; kazen: adi posebno obteževalnih okoliščin 1 io 5 let težke ječe. — Nasilen vpad v tujo nepremičnino, § 83; kazen za po* glavarje 1 do 5 let, za pomagače 6 me* 3ecev do 1 leta težke ječe. — Zlobno ^oškodovanje tuje lastnine, § 85 a, b; 'fazen: rsdi izredno obteževalnih okoli* s čin d osma tn a težka ječa, § 86, drugi odstavek.) — Motenje vere (§ 122 b; kazen: radi velike duhodije 5 do 10 let težke ječe). — Hudodelstvo tatvine (§§ 171; 173; 174 I, H a, b, d; kazen: 5 do 10 let težke ječe, § 179). Mošćenice. Ves teden pred volitvami so na cesti med Moščenicami in Brš* cem drveli avtomobili s fašisti, Kjerkoli so se ustavili, so fašisti grozili volilcem z ognjem in mečem za slučaj, da glasu* jejo za kandidate Jugoslovenske narod* ne stranke. V Moščenicah so fašisti na dan volit* tev, 15. t. m, volilce preiskovali, j'im od* vzemaii glasovnice z lipovo vejico ter i-'m vsiljevali svoje. Tudi so volilce klo* lutali, suvati ter jim nevarno grozili z revolveri i in bombami Volilci so bili izpostavljen« nezaslišanemu strahovanju in nasilju. To se je vršilo pred očmi oro/* nikov, ki so v nekaterih slučajih faši* s-tom celo pomagali. Stotina volilcev je bila enostavno odgnana z volišča, da niso mogli glasovati Isti dan med popoldansko službo bož* io je v Moščenicah gruča oboroženih fašistov vdrla v cerkev ter z divjim kri* kom izgnala prestrašene vernike iz cer* kve in razbila razne cerkvene predmete. Nato je ista četa naskočila župnisče s silo razbila vrata, raztolkla okna, slike iin zrcala ter sežgala razne važne uradne spise. Škoda, ki so jo povzročili cerkvi in župniku, znaša čez 10.000 lir. Župnik se je rešil z begom. Pri tej priliki je zmanjakala v župnišču večja svota sre* brnega in papirnatega denarja, veliko oblek, mnogo perila in drugih pred* metov. Hudodelstvo javnega nasilja. (Nasilno početje proti volivni komisiji, § 76; ka* zen: ratii posebno obteževalnih okoliščin 5 do 10 let težke ječe, § 77. — Izsiljenje, § 98 b; kazen: 1 do 5 let težke ječe, § 100, drugi odstavek. — Nepravi cena omejitev osebne svobode, § 93; kazen: 1 do 5 let težke ječe, § 94, drugi stavek.) Poskusen umor (§ 138; kazen: 5 do 10 let težke ječe). — Vstaja (§ 68; kazen: za kolovodje 10 do 20, za pomagače 5 do 10 let težke ječe, § 70). — Hudodel* stvo težke telesne poškodbe (§ 152; ka* zen: 1 do 5 let težke in poostrene ječe, § 155 a, b, c in d). Vodr»jan. Sekcija Divšiči. Na dan vo lite v, 15. t. m., je pridrvel, komaj se je glasovanje pričelo, tovorni avtomobil veletrgovca Sanse v vas. Z avtomobilom se je pripeljalo deset ifšistov. Glavar? ja skupine sta bila veletrgovec Sansa in njegov poslovodja Gkiseppe Delto-n. volilnem lokalu navzoči f as isti opazili, da puščajo ljudje njihove glasovnice v kabini, mesto da bi jih vtikali v kuver* te, so okoli ene ure popoldne od komi* sije zahtevali, naj se glasuje odprto, t. j. protizakonito. Temu se je pa komisija uprla in fašisti so odšli iz dvorane. Pri* bližno pol ure pozneje pa se jih je vrnilo s tovornim avtomobilom gospoda Sanse kakih petnajst. Prišli so iz Marčane. Vpitje je oznanjevalo njihov prihod. Dospevši pred voldšče so zvlekli revo** verje ter hoteli preiskovati volilce. Ker se pa poslednji niso pustili preiskovati, se je eden izmed fašistov, višii korpo^ ral v civilni obleki, oddaljil kakih pet* najst korakov ter hotel zalučiti med vo> lilce bombo. Tedaj je skočil volilec proti njemir, mu nastavil revolver in ga odgnal. Fašisti so vsiljevali volilcem svoje glasovnice, kmetje so pa glasovni* ce zavračali. Nekemu volilcu, ki je tudi zavrnil gl as ovn i c o, je nastavil fašist Sansa revolver na prsa. Kmet mu je pa iztrgal revolver iz rok ter fašista tako udaril s pestjo po glavi, da fašist tre* ščil ob tla. Pozneje je kmet na zahtevo orožnika revolver fašistu vrnil. V ta pre* pir so se vmešali še drugi fašisti, volilci so pa napravili red. TudiL je orožniški brigadir zagrozil, da bo na vsakega, ki bo kalil mir, streljal. Kmalu nato so ho* teli fašisti s silo vdreti v volivni lokal. Pri tem so vpili, da bodo z bombami po* gnali v zrak celo komisijo. Ker jim pa namera ni uspela, so odšli ter poskakali na avtomobil, da se odpeljejo. Prej pa so še zagrozili, da se bodo čez pol ure vrnili s štirimi avtomobili, in fašist Re* nato Sansa je ^ečital imena večjega števila oseb, katere bodo, kakor je rekel, »poraz fašistov plačale z glavo«. Fašisti so pred odhodom zagrozili, da bodo zažgali vso Ro veri j o, kakor so zažgali Proščino. Najbolj nevarne grožnje so izi-stili sledeči fašisti: Renato Sansa, s»in veletrgovca: Ginseppe Delton, pošlo* vdoja «ri Sansi; Benussi, sin posestnika posestva »Stancija Turmna«; Mate Or* lič. kovaški učenec (ta je grozil, da bo ubiil lastnega očeta, ako pride glasovat); Benduricchio, mizar; že imenovani višj'i komora! v oivilni^.opravi in Dongetti iz Krnice. Vsled nevarnih groženj je odšlo z volišča okoli sto volilcev, ne da bi od* dali svojega glasu. . u ___m^i V pondeljek, 16. t. m., so se zopet po* javili oboroženi fašisti v Divšićih in dvakrat navalili na volilni lokal in na* skočili komisijo z namenom, da se po* laste volivnih žar. Toda orožništvo jih je energično zavrnilo. Isti dan je pridr* vel skozi vas Juršiči tovoren avtomobil s fašisti, ki so vrgli z avtomobila bom* bo in izstrelili trikrat iz vojaške puške na ljudi. Ljudje so se vrgli na tla, da jih krogle in drobci ne zadenejo. Naslednje dni so se podili fašisti po vsej okolici in povpraševali, kdo je delil glasovnice z lipovo vejico. Tudi so mno* go ljudi polovici po njivah, jih zvezali ter vlekli s seboj v Voclnjan, kjer so jih tepli z železnimi drogovi, jim trgali lasi Fašisti so razdeljevali med volilce gla* in brke ter jih metali v zrak z vsklikom: sovmee fašistovskega bloka. Ko so pa vl»viva 1' Italia«. iv Trla^ankam! Poživljamo vse one Tržačanke, ki so pripravljene nabirati po mestu darove za naše trpinčeno istrsko ljudstvo, naj se zglase v upravi našega lista. Tržaška de* kleta in žene vzdignite se! Pokažite, da Vam je nesreča in trpljenje Vaših tepta* tiih bratov in sester pri srcu, spomnite se vseh žalostnih mater, vseh bednih starcev in jokajočih otrok Istre! Kar se je zgodilo njim, se lahko nekoč zgo* di nam. Odsek za pomoč Istri Političnega društva »Edinosti«. Osem zaupnikom In poverjenlKom! Oddelek tajništva Političnega drus štva »Edinosti« za volivni protest je že začel poslovati v uredništvu »Edinosti« v Trstu, vLa S. Francesco št. 20, I. Urad posluje vsak dant izvzemši nedelje, v naslednjih urah: od 8'30 do 13. ter od 15. do 18. — Prosimo ponovno vse zaup* nike in poverjenike, da sestavijo na pod« lagi že dopoelanih jim navodil poročilo o krivicah, ki so se dogodile našim volil* cem, ter nam poročilo pošljejo najkasne* je do 28. t. m. Ker mora biti protest do konca tega meseca že dogotovljen in je zato stvar zelo nujna, se ponovno obra« čamo do zaupnikov, naj sestavo poročil čimboli DosDešiio. Jugoslavija Za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko Pariški list »Le Temps« je objavil pred včerajšnjim sledeče poročilo svoje* ga dopisnika v Sofiji: V kratkem bo ju= goslovenski ministrski predsednik urad* no sprejel bolgarskega ministra Dimi* trova. Bolgarska kmetska vlada je kaza* la že več časa željo, da bi prišla v stike z jugoslovensko vlado in se z njo sporazumela. Tudi g. Stambulinski bi bil šel prilikom svojega potovanja po Evropi ra^zen v Varšavo, Prago in Bukarešt tudi v Belgrad. Njegova ponudba ni bila sprejeta, jugoslovenska vlada ni hotela v uradne stike z Bolgarsko. Takratno za? držanje jugoslovenske vlade je žalibog vzelo pogum sofijskim krogom in prvo* boriteljem sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarsko. To pot pa je jugoslovenska vlada na* pravila prvi korak. To dejstvo je treba posebno naglasiti, ker bo najbrže pome? nilo začetek nove dobe v odnošajih med obema državama. Tudi drugače so znamenja, ki kažejo, da bo napetotst naglo odnehala. Na eni prvih sej ustavodajne skupščine je po* slanec dr. Šurmin izjavil: »Brez Bolgari* je ni Jugoslavije«. Poluradni list »Samo* uprava« je tudi namignil, da bi se znalo zgoditi, da se Bolgarska pridruži jugo* slovenski zaednici. Ta dejstva kažejo, da so se naziranja spremenila, in vsi bolgarski listi so jih skrbno posneli. Na drugi strani pa so izjave jugoslovenske? ga poslanika Rakiča sofijskim listom na* pravile tukaj najboljši vtis in so ust v a* rile zelo povoljno razpoloženje. Treba je upati, da bodo pogovori med jugoslo* venskim in bolgarskim ministrom rodili dober plod in bodo imeli za posledico tesnejše zveze med obema narodoma. Spričo slovanstva. bo Francija prva ^ozdravila vsako zbližanje, ki se doseže na tem sestanku. Incident z jugoslovensko zastavo v Zadru ZAGREB, 23. »Obzor« javlja: Pred nekoliko dni je priplul v splitsko luko parnik »Sokol«, ki je na poti iz Bakra pristal v Zadru in Biogradu na morju, kjer je prišlo do incidenta radi jugoslo* venske zastave na parniku, ki pripada splitski lukL Na obali se je zbrala velika množica ljudi, ki je uduševljeno po* zdravi j aAko se demokrtska ideja na Ogrskem vkorenini — je rekel Derer — bomo mi pripravljeni nekaj žrtvovati za dobro sosedstvo med obema narodoma. Ta demokratska ideja in ta demokratski režim bi se najlepše vpeljal s tem, da bi se na Ogrskem uveclla splošna volivna pravica.« Hitrija Vprašanje zapadne Ogrske zopet na površju DUNAJ, 23. Te dni se bodo začela tukaj pogcia-v.n. med avstrijsko in m.i» džarsko vi.:. glede vprašanja zapadne Madžarske. Zdi se, da se Madžarska ne more vdati misli, da bo moTala končno izgubiti zapadno Ogrsko. Ne govori se sicer več o vojaških akcijah proti Av* stri j i, toda govori se o gospodarskih k on* cesijah, ki bi prisilile lačno Avstrijo, da prepusti te kraje, ki so ji1 prisojni po mirovni pogodbi, Madžarski. Na pred? stoječih pogajanjih se bodo baje pre» tresala tudi razna druga vprašanja, ki so v zvez i z zapadnoogrskim vpraša* njem. Predvsem bi prišla na vrsto vpra* šanja trgovinske pogodbe, govedarskih koncesij proti odškodnmi na političnem polju, potem prometna in druga vpraša* nja. Madžarski parlamentarni krogi smatrajo, da zapadna Ogrska bo pripa* dala Avstriji, kakor bi morala po mirov* ni pogodbi, temveč da bo dobila avto> nomijo v gotovem okvirju in pod goto* vimi pogoji. Škandal z italijansko misijo na Dunaju DUNAJ, 25. Skandali, ki so jih nare* dili posamezni člani italijanske misije na Dunaju, so znani, toda dunajsko časo* pisje prihaja še z novimi odkritji. Naj* bolj obtožilne obtožbe so naperjene proti generalu Segretu in polkovniku Romanelliju. Tako javlja »Arhciter Zeitung«, da sta ta dva delala mastne kupčije s komunistično Madžarsko v času ko je italijanska vlada odkrito na* stopala proti Madžarski. Prodajala sta madžarskim komunistom blago za oble« ke, mast in druge stvari za miljone vred* nosti v istem času, ko so bile italijanske čete na čehoslovaško * madžarskem bo* jiščir na čehoslovaški strani. Posluževala sta se pri tem italijanskih častnikov in vojakov ter vojaških avtomobilov. Italija FAŠISTI PROTI IN ZA DINASTIJO Mussolini za republiko RIM, 25. Vodja in ustanovitelj faši* stov Mussolini je imel pred kratkim po* govor z urednikom lista »Giornale d' Italiaec, kateremu je izjavil mnenje, da se fašistovska parlamentarna skupina ne sme uradno udeležiti otvoritvene 3ejc nove italijanske zbornice, v kateri bo prečitan prestolni govor in se bo klicalo: Živio kralj! Mussolini jeva izjava je imela za posledico odločen odpor neka* terih fašistevskih voditeljev in skupin, ki se nikakor ne nameravajo podvreči Mussolini j evemu povelju v tej zadevi. To so v prvi vrsti vojaški krogi, ki so pravzaprav gonilna in vodilna srila vsega italijanskega fašistovstva. Častniki in vojaki, ki so člani ali vodje fašistovskih društev, so prisegli zvestobo kralju in dinastiji in se sedaj nahajajo pred di* lemo: ali se postaviti proti kralju in di* nastiji ter s tem povzročiti spor tudi v vojski sami, ah pa se postaviti proti Mus* solini j u in s tem odtegniti fašizmu vojaško pomoč in ga takorekoč uničiti. V drugi vrsti prihajajo v pošte v faši* stovski voditelji, ki niso vezani na mo* narhistični program z nekako prisego, pač pa z vso svojo politično minulostjo, katere nočejo zatajiti Ti so se že sedaj postavili proti Mussolini j evemu proti* dinastičnemju programu. V tretji vrsti prihajajo v poštev faši* sti, ki bodo počakali z odločitvijo, do* kler se ne bo videlo, katera stranka jim bo nudila več ugodnosti. Motil bi se, kdor bi mislil, da bo dala še le otvoritvena seja italijanske nove zbornice povod predstojećemu razkolu v fašistovski stranki. Razvoj f;išistovsko stranke je zelo podoben razvoju stare italijanske socialistične stranke. Tu in tam se je sredstvo zamenjalo s ciljem. Ko se je pri socialistih pojavila stranka, ki je hotela popraviti to zmoto, je nastal v stranki razkol. Strai* »EDINGSf« V Trsta, đne ćb. maja Fašizem, ki ga je Mussolini ustvaril, je imel protidinastični in republikanski značaj, toda tekom časa je ta njegov značaj popolnoma pobledel. K temu je gotovo veliko doprinesla ravno dinastič* na oziroma vladna politika. Giolitti je epravii fašizem na noge ne morda zato, da pomaga Mussolini ju do dosege nje* goveda protidinastičnega cilja, temveč da uniči potom fašistovskih organizacij socialistične oziroma komunistične or* ganizacije. Dal jc v ta namen fašizmu na razpolago vso državno moč in nare=-dil iz fašistovske stranke fašistovsko vojsko, ki jc dobila znotraj in na zunaj popolnoma vojaški in s tem — v seda* njib razmerah — gotovo ne protidina* stični ali republikanski značaj. In pri ravno minulih zloglasnih volitvah ni fa^ šistovski stranka nastopila kot protidis nastična stranka, temveč ravno na> sprotno. Giclitti je torej izigral ne samo socia* liste temveč tudi Mussolinija. Mussolini pa jc bil izigran tudi od svoje lastne stranke v hipu, ko je fašistovska masa zamenjala — kakor prej socialistična — sredstvo s ciljem; ni si namreč mogoče predstavljati, da bi Mussolini postavil svoji stranki kot edini cilj — nasilje: in nasilje je v resnici zavzelo prvo in edi^ no mesto v programu fašistovske mase. Ko je Mussolini po volitvah — prej ni hotel — stopil na dan, da opozori svojo voisko na njen prvotni cilj, je vstala burja proti njemu: vojska ni več pod njegovim vodstvom. Veliko izvoljenih fašistovskih poslan? cev je že javno izjavilo, da se bodo ude* ležili svečane otvoritve nove zbornice, med njimi poslanec Giunta v imenu tržaških fašistovskih poslancev. Mussolini je sicer nastopil z vso ocU ločnostio v svojem lis tir proti tem od= padnikom od prvotnega fašistovskega programa, toda s tem bo bržkone samo pospešil naravno posledico razvoja ita* iranskega fašizma: razkol — in kar pri* de za njim. FAŠISTOVSKI SPOR Z REPUBLIKO S. MARINO RIM, 25. Fašisti so poslali italijanski vladi ultimatum, v katerem zahtevajo, naj poskrbi, da ji izroči republika S. Mas rino vse begunce, ki so se zatekli na nje? no ozemlje pred njihovim preganja* njem, ker bodo drugače izvršili pohod v republiko v velikem stilu. Italijanski konzul v S. Marino je sprejel fašistov? sko komisijo. Želez ni carska stavka v celi Siciliji Protest proti fašistom »Corriere d' Italia« prinaša vest iz Si* racuse, ki se glasi: V Caltanissetti je p tU šlo do težkega spopada med fašisti in železničarji. Vse kaže, da je bilo več že? lezničarjev ubitih. Železničarska stavka; ki je bila pro* glašena takoj po krvavem Caltanissetti, se je raztegnila preko ce'e Sicilije. Volitve v Zadru Tudi v Zadru so se volitve vršile v podobnem duhu, kakor pri nas. Splitski »2ivot« poroča o volitvah v Zadru tako le: »Edini kandidat dr. Božo Kćrekich (alias caro Nande) bivši zaupnik grofa Attemsa, je bil izvoljen brez »protikan? didata, ker je moral jugoslovenski kan? didat Borelli ? Vnanski odstopiti vsled te? rorja izvrsevanega od vladnih organov sporazumno s fašisti. Kreckicheva kan? didatura je nosila etiketo »Unione na? zionaJe«, toda kandidat je ne samo pred volitvami prejel nekak politični blago« slov od don Sturza, voditelja italiianskih klerikalcev, temveč so zanj glasovali tudi republikanci in fašisti in sploh'vsi, ki so ga pred volitvami na najgrši način zasramovali. Mržnja proti Slovanom jih je zedinila vse, to je edina krepost od? narojenega Zadra. Vse je bilo mobilizi? rano, celo vsi dijaki so prišli z univerze, a kdor ni hotel glasovati in je bil na kakršensibodi način gospodarski odvi? sen, tudi če je Slovan, je bil teroriziran. Svrha glasovanja je bila, da se dokaže, da večina volilcev čuti italijanski. Pri nekaterih mestnih sekcijah jim je to tudi uspelo, ker so z nezakonitimi sred? stvi izključili veliko število naših volil? cev in postavili na njihovo mesto svoje. Toda v splošnem se jim to ni posre? cilo. Od skupnih 3131 volilcev Zadra in Lastovega jih je glasovalo samo 1416, torej manje od polovice. Druga polovi? ca razen kakih 30, so bili sami slovanski volilci, ki bi biLi drugače pri svobodnih volitvah gotovo zmagaJi. Zanimivo je, da so dobili Italijani po nekaterih pred? mestjih največ 2?8 glasov. To najbolj dokazuje, kako je narod zaveden in pri* pravljen na nove borbe. Posebno so se odlikovali Arbanasi pod vodstvom mla* dega in jeklenega dr. Anta Bajle; doka* zali so gospodi na občini, da je_ njihovo paševanje dokončano. — Vsa Čast gre tudi našim volilcem v Črnem, Dračev* cu. Ploči, Bokanjcu, Vastarnici in na Mikinom rtu. Mestni italijanski list sam priznava, da 1000 volilcev, samih kme? tov, ni glasovalo. Hvala jim! Sijajno se je izkazalo tudi Lastovo s tem, da ni glasovalo. Od 417 glasov je padlo za italijanskega kandidata samo 28, a to so bili vsi glasovi, razen par ja? ničarjev, tujcev. Hvala Lastovljanom, ki; so ostali zvesti svojim jugoslovenskimi čustvom in težnjam. | Proti izvolitvi Kreckicha bo vložen; priziv zaradi neizvoljivosti, ker je rojen v Skradinu v Jugoslaviji. Odhod rukse misije iz Italije RIM, 25. Predsednik: ruske misije v tlaliji Vorovski je zahteval od itaiijan? ske vlade potne liste za se in druge člaj ne ruske gospodarske misije, navajajoč kot vzrok svojega odhoda nedopustno j in nečastno postopanje italijanskih ob;, lasti s člani misije. Tako je izjavil član; misije dr. Fischmann uredniku lista »Epo?; ca«, da je bil g. Orlov, ki ie bil poslan v j Trst zaradi likvidacije ruskega bakra, izkrcanegai v tržaški luki, preganjan od tržaške policije in fašistov, a neki ruski diplomatski kurir da je bil zasramovan! v Trentu, kier so mu nekateri častniki in podčastniki, kd so izjavili, da s » faAi* sti, izrazildi, da ga vržejo pod vlak. Predsednik ruske misije Vorovski je bil medtem sprejet od ministra vu«aijih stvari Sforze, ki bo ba*e skušal pre*1 pričati Vorovskega, da« ostane v Italiji. MsmSIJa Nemčija sklenila mir s Kitajsko BERLIN, 24. V Pekinu je bila podpis sana 20. t. m. predhodna mirovna po? godba med Nemčijo in Kitajsko. Vsled te pogodbe preneha vojno stanje med obema državama, diplomatski odnošaji in trgovski stiki se zopet vzpostavijo. Pogodba se bo predložila zbornicama obeh držav, da jo potrdita, nak.ir se bodo začela pogajanja za sklenitev tr? govske pogodbe. (Kitajska kakor znano ni podpisala versailleske mirovne po? godbe v protest proti temu, da je mirov? na konferenca prisodila Japonski eno ce? Tn ^^Vraiinn. 'mcnovani ŠansTung. S tem je prišlo okoli 12 mi? ijonov Kitajcev pod Japonsko. Vsled tega je trajalo vojno stanje med sko in Nemčijo dalje in je prenehalo še le te dni vsled posebne mirovne po^ač* be, o kateri je beseda v gornji brzojav? ki. Ur.) Angleži svarijo Nemce, naj se ne obotavljajo z razorožitvijo LONDON, 25 Reuterjev dopisni urad pravi, da ima nemška vlada do 31 maja čas, da odgovori, kako misli izvesti razoroženje. Trfeba pa je vendar naglasiti, da bi Anglija in drugi zavezniki ne trpeli nikakega obotavljanja s strani Bavarske. Francosko svarilo Nemčiji PARIZ, 24. O gornješlezijskih dogodkih piše »Petit Parisien«: Poveljniki prostovoljcev so nemški generali, na katere bi morala berolin-ska vlada izvajati večji pritisk. Na vsak način, preden pride nemškim prostovoljcem iz-kušnjava, da napadejo 12 tisoč Francozov, ki se nahajajo na plebiscitnem ozemlju, bi bero-linska vlada naredila zelo pametno stvar^če bi jih spomnila, da stoji za 12 tisoči alpskih strelcev vsa francoska vojska. Vstaja ▼ Gornji Šleziji VARŠAVA, 24. Po železnicah Gornje Šle-zije se zopet vozi premog v Poljsko in Ceho-slovaško. OPPELN, 25. Povsod vlada mir. Razen par brezuspešnih poskusov niso Nemci zvršili nobenega novega napada. V kakšnem denarju je Nemčija plačala prvih 150 miljonov Nemčija je ponudila zaveznikom takoj po sprejemu ultimatuma 150 miljonov mark na račun miljarde, ki jo Nemci morajo plačati zaveznikom do 31. maja. G. Bergmann, predsednik nemške komisije za vojna bremena, je obvestil o tem reparacijsko komisijo s tem--e pismom: Po ukazu nemške vlade naznanjam reparacijski komisiji, da je okoli 150 mark v zlatu na razpolago kot prvo plačilo na račun ene miljarde mark v zlatu, ki se mora plačati komisiji v zmislu čl. 5 računa, kateri je bil predložen nemški vladi. Omenjena svota 150 miljonov mark je sestavljena tako-le: l.J 11 miljonov 765.000 dolarjev, 3 miljone 500.000 angl. funtov, 22 miljonov francoskih frankov, 4 miljone švicarskih frankov, 12 mi- j ljonov belgijskih frankov, 2 miljona nizozemskih goldinarjev, 6 miljonov 500.000 danskih kron, 3 miljone švedskih kron, 3 miljone i 500.000 norveftkih kron, 8 miljonov 500.000 Španskih pezet. Skupna vrednost teh svot zn*.-Sa po tečajih v New-Yorku od 13. t. m., kolikor so znani nemški vladi, okoli 140 miljard mark v zlatu, ki se tako) lahko izročijo potom čeka. 2.) 10 miljonov mark v zlatu, ki se lahko prepeljejo takoj na mesto, ki ga določi repa-racijska komisija.« Francija Govor ministrskega predsednika Brianda o Gornji Šleziji PARIZ, 24. Ministrski predsednik Briand je imel v poslanski zbornici dolg govor, s katerim je odgovarjal na razne interpelacije o dogodkih v Gornji Šleziji. Briand je rekel v u-vodu, da mu je vznemirjenje, ki se je lotilo dežele vsled teh dogodkov, razumljivo. Vprašanje Gornje Slezije je bilo ob času mirovnih pogajanj poverjeno posebni medzavezniški kc-misiji. Ta komisija je proučevala to vprašanje več mesecev in je končno enoglasno predlagala, naj se Gornja Šlezija priključi k Poljski. Ta predlog so zavezniki enoglasno sprejeli in ga vknjižili v mirovno pogodbo. Določbe mirovne pogodbe so bile tedaj poslane Nemčiji s pozivom, naj predloži svoje opazke. Vrhovni svei je tedaj sklenil, da se bo vršilo v Gornji Šleziji ljudsko glasovanje, da se dokaže pravica Poljske do te dežele. V začetku je bila torej velika naklonjenost za Poljsko. Poljaki so imeli mnogo razlogov, da so verovali, da bo Gornja Šlezija prisojena njim. Treba je naglasiti s poudarkom, da hoče Francija pošteno izvršitev mirovne pogodbe. Nikdar ni Francija hotela dati Poljski ozemlja, ki se morajo dati Nemcem. V tem se z angleškim ministrskim predsednim popolnoma strinjam. Mirovna pogodba se mora pošteno izvršiti. Gornja Šlezija je bila pred 600 leti nasilno priključena k Nemčiji. Mirovna pogodba pravi, da se bodo pri reševanju vprašanja Gornje Šlezije jemale v ozir zemljepisne okoliščine. Ne bi bilo pravično, ako bi se delala razlika med ubožnimi in bogatimi kraji, med nemškimi lastniki in poljskimi delavci. Ako imajo v industrialnih krajih večino poljski delavci, se prvenstvo mora dati njim. Zavezniki se morajo med seboj mimo meniti in sporazum se mora doseči, ako ni vmes kakih skrivnih namenov. Lahko je bilo u£e-niti, da bo Francija zahtevala, naj se rudniški okraji prisodijo Poljski. Po takšni vojni, kakršna je bila zadnja, ima ta zahteva svoje dobre razloge, zakaj omenjeni okraj ima veliko vrednost. Ker smo dali Poljski življenje, ji moramo to življenje tudi zagotoviti. Radi tetfa so zavezniki dali Poljski izhod na morje Črez nemško ozemlje. Toda to še ni zadosti. Ako nima država sredstev, ki so ji potrebna za življenje, umrje in pade pod oblast sosedov. Zraven tega je imela Poljska v rudniških in industrialnih krajih večino ne le na splošno, temveč tudi po posameznih občinah. Predlogi francoskega komisarja so torej bili upravičeni. Briand je nato navajal mesta iz versailleske pogodbe, s katerimi je določil nalogo francoske, angleške in italijanske vlade, često ni dobro, da se razprave o takšnih vprašanjih vršijo javno. Javno mnenje in listi si vprašanje popolnoma prilastijo. Ako bi po toliko težko-čah, ki so bile že premagane, moral trejni sporazum propasti vsled sedanje težave, bi bil to dokaz, da ga ne želimo več ohraniti. Tega pa Francija ne želi. Še mi je pred očmi oni hip na londonski konferenci, ko so se zdela nasprotja med Francijo in Anglijo tako globoka, da ni bilo več upati v poravnavo. Tudi so mi še v spominu besede, ki jih je izgovoril pri tej priliki angleški ministrski predsednik in ki se glasijo: »Ne bi želel imeti na vesti tako resnih dogodkov.« Dobro torej! Ko se zavedamo resnosti kakega dogodka, ga gotovo ne bomo izzvali. Mi zahtevamo, da se mirovna pogodba lojalno izvršuje. Vojaki niso preveč pripravni za določanje mej, temveč bodo o tem vprašanju odločili zavezniki na podlagi listin. Pravičnost mora zmagati tudi pri tem vprašanju, in tedaj bo v Gornji Šleziji brez-vladje prenehalo. Ko so se začeli neredi — je nadaljeval Briand —, tedaj sem bil v Londonu. Francoska vlada je takoj brzojavila svojemu zastopniku v Gornji Šleziji, naj stori vse, da se vzpostavi mir. Položaj Francozov v Gornji Šleziji pa je bil težaven. Bilo je le 12.000 mož. To vojaštvo je bilo porabljeno, tekla je kri in sedaj je mir vposlavljen, tako da so lahko vsi zadovoljni. Sklepi vrhovnega sveta se niso sprejemali! vedno popolnoma mimo. PoljsM vladi smo po-j vedali, da se s tem stavijo Poljaki v Gornji) Šleziji v zelo slab položaj, in varšavska vlada je ukrenila, kar smo od nje zahtevali. Na drugi strani pa so bile Lloyd Georgeve besede netočno objavljene in so se slabo tolmačile, tako da so nemški listi mislili, da je Lloyd George takorekoč Nemce pozval, naj pošljejo v Gornjo Šlezijo svojo državno brambo. Vem, da je nemška vlada sprejela tozadeven sklep. Vi niste bili tu in smatral sem za svojo dolžnost, Nemčijo javno opomniti, da bi s takšnim korakom znala povzročiti resne dogodke. Moram priznati, da je Nemčija razumela. Ministrski predsednik obžaluje napade, ki so jih zvršili Nemci, in pravi, da je nemški zastopnik takoj podvzel potrebne korake. Boji so prenehali in mir se je povrnil v te krajr. Povabil sem k sebi nemškega poslanika v Parizu ter sem mu rekel, da bo položaj postal zelo resen, ako se nemške vstaške čete ne razorožijo, ako se ne kaznujejo prireditelji naborov in ako se ne zapre meja med Gornjo Šlezijo in Nemčijo. Danes predpoldne pa je nemška vlada naznanila, da bodo vse te zahteve izpol- njene in nabiralci prostovoljcev kaznovani. Briand je pripomnil, da je pruski minister notranjih stvari poslal nekoliko policijskih oddelkov, ki so imeli nalog, da poskrbe za izvršitev danih navodil. Rekli mi boste — je dejal Briand — da so to besede dveh let. Res nam je bilo danih mnogo besed, ki niso bile držane, to vi francoski poslanik pr? Vatikanu g. Jonnart odpotoval v Rim na svoje mesto. Patriolično pismo pariškega nadškofa. „Kardinal Dubois, pariški nadškof, je poslal nadškofu v Kolnu sledeči odgovor na njegpovo pismo, s katerim mu je bil naznanil, da je bil imenovan za kardinala: Vaša Eminenca! Izvolili ste mi naznaniti, da ste bili imenovani za kardinala. To imenovanje me zelo veseli. Papež, ki je povišal nadškofa v Kolnu, je s tem nagradil zasluge škofa v Pader-bornu. Vaša Eminenca! Spominjam se, da ste mnogo storili za olajšanje položaja naših vojnih ujetnikov. Toda Vaše delo, se mi zdi, da ni še končano. Vi bi mogli še vedno dosti storiti, da pride med našima državama do miru, ki je bil dosedaj na žalost tako nestalen. Trajen mir se mora naslanjati na pravico. Pravica pa zahteva, da se storjena škoda, ki si jo storil drugemu, mora povrniti. Sam Bog zahteva za odpuščenje ta pogoj. Tako uči tudi Cerkev in isto propovedava tudi midva. Kdo pa more resno tajiti, da Nemčija ni napravila Franciji krivice? Diplomatsko bi-stroumje ne zmore nič proti jasnim dejstvom in jasnemu priznanju poklicanih oseb. Mi smo bili po krivici napadeni: Bog je dovolil, da smo zmagali; iz enega in drugega razloga se ogromna škoda, ki je bila prizadejana Franciji, mora popraviti. Poleg tega se je Nemčija obvezala že pred blizu dvema letoma, ko je podpisala versail-lesko mirovno pogodbo, da bo to storila. Vedno potlej pa se je njena vlada skušala izviti obvezam, ki jih je točno prevzela in svečano podpisala. Zmagoslavna, toda izmučena Francija je znala očuvati svoje dostojanastvo, dasi je morala ponovno zahtevati svoje pravice. Mirna in svesta si svoje moči je živela in sprejemala »dobro voljo«, ki je bila polna le nezadostnih ali praznih obljub. Vaša Eminenca, potrpežljivost Francije je pri koncu. Pravim to ne samo zato, da bi povzel besede naših državnikov, temveč ker se to vidi in čuti z vseh strani. Brez kazni se čut pravičnosti kakega naroda ne žali. Mi pa zahtevamo samo pravico in vi ne morete drugače kot da jo zahtevate z nami vred. Visoko nad borbo oolitičnih strasti in interesov povzdignite, Eminenca, glas, vzvišeni glas cerkvenega kneza. In naj bi se Vaš glas tudi slišal. Tedaj in sicer samo tedaj bodo normalni odnošaji zopet mogoči in usmiljenje se bo mofJlo zopet uveljaviti med Francijo in Nemčijo. Bog bo zadovoljen in z vzpostavitvijo nasilno pokvarjenega reda bo zopet zagotovljeno carstvo miru. Pospešite, Eminenca, z VaSim posredovanjem prihod te nove dobe, dobe krščanskega usmiljenja med narodi, ki se bo opirala na dejansko spoštovanje mednarodne pravičnosti. Prosim Vašo Emmsnco naj izvoli sprejeti izraz mojega verskega in bratskega spoštovanja v Gospodu. Louis, kardinal Dubois, nadškof pariški. Pred novim! poganjanji med lastniki in rudarji PARIZ, 24. »Matinu« poročajo iz Londona, da je LIoyd Gcor£e prišel včeraj predpoldne z dežele v Lonaon in je predsedoval seji ministrskega sveta, kateri je prisostvoval tudi Sir Robert Horne. Ministri so razprav* ljali o novih pogajanjih med lastniki rudnikov in rudarji. Sestanek hi sklical Iloyd George. Sodi se, da so rudarji že opešali, kajti 600 jih jc že šlo delat. Delavccm je začelo pri-: manjkovaii sredstev. Tajnik Zveze rudarjev j v York Shireu, ki je ena najmočnejših zvez, je naznanil, da se ta teden ne bodo mofilc d ti stavkajočim delavcem kreditne nakaznic^, kakor je bila do sedaj navada. Stfrlka Protievropcj^ka vsicja v Egipta — V Aleksandri;I zcpci mir ; ^ ALEKSANDRIJA, 2i. Dan je bil miren. U-biti Evropejci so bili pokopani brez sprevo-! dov. Pogreb ubitih Egipčanov se je tudi zvrš'1 brez izgredov in pod vojaškim varstvom. Boi ^ ! za je bila zopet zaprta in bo zaprta tudi jutri i v protest proti temu, da se oblastva ni ;o brigala za varstvo meščanov. Od časa do ča.^a sc siiši, kako vojaki streljajo proti postopačem. LONDON, 25. Glasom nekega poročila Reu-terjevega dopisnega urada je bilo pri izgre lih v Aleksandriji ubitih 25 Egipčanov, 11 Grkov in ena italijanska deklica. Med ranjenimi p 36 Grkov, 12 Italijanov in dva Francoza. Včeraj je bilo povsod mirno. Položaj v Kairi je navaden in z dežele tudi ne prihajajo ni-kake vesti o nemirih. ALEKSANDRIJx\, 25. Noč jc bila mirna. Uradno se javlja, da je bilo pri pred včeranjili izgredih ubirJi 36 doma« činov in 12 Evropejcev, med temi neka italijanska mladenka. Nova vlada sestavljena LISABON, 25. Nova vlada je sestavljena. Ministrski predsednik in finančni minister je Barros Qaeirez, vojni minister general Silvestra in minister za zunanje zadeve Mello Barreto. Vsi ministri razen minisira za zunanje zadeve so liberalci. K razaovarii tfr.a Msna z šcotclii-jen! Anglija Je pobrala do sedaj za 19.009 funtov pristojbin od nemškega uvoza PARIZ, 25. »Petit Parlsien« poročajo iz Londona: Finančni minister je izjavil danes v doljni zbornici, da znaša svot \ ki so jo vrgle pristojbine od nemškega uvoza, do sedaj 19.000 funtov. Dr. Wilfan je imel rastvor z An^c* lom Scocchisjem, dopisnikom milanske »Sere«. Poročilo o tem razgovoru je po» snela tržaška »Era Nuova« ter pridoda* la svoje pripombe. »Era« in Scocchi sta že dobila odgovor cd drja. VVilfana sa* mega. V boljše razumevanje naj poda> mo tu nekoliko posnetkov iz izjav dra. Wilfana, oziroma tega, kar sta mu »Kra« ali Scocchi podtaknila. Poročilo jc trdilo, da bo — glasom iz» jave drja. \Vilfana — naloga slovanske parlamentarne skupine edino ta, da pri* haj a na dan z starimi pri tožbami jezi* kovne in narodne narave, ki so bile svoj« stvene vsej avstrijski politiki zadnjih štiridesetih let. Slovanska skupina sc bo sklicevala na načelo samoodločbe, da s tem izrazi nas sprotstvo proti aneksiji ozemlja, oblju* denega s slovanskim prebivalstvom! Ta* koj nato pa pravi poročilo, da je dr. WiU fan izjavil, da slovanska narodna stran* ka ne smatra volitev za ljudsko glaso* vanje proti aneksiji ali za aneksijo!! Potem podtika dr. VVilfanu izjavo, da Slovani — ker morajo priznati dovršeni čin — gredo v Rim edino le z namenom, da branijo n^š narodni obstanek in Ita* lijanc seznanijo s Slovani. Dr. \Vilfan jc izjavil, da bo tvorila bistven del njegovega programa skrb za pisavo slovanskih priimkov in krajevnih imen, kar pa so — po poročilu »Ere« — le malenkostne stvari, ki ne bodo ni malo zanimale italijanskega parlamenta. Dru. VVilfanu da se vidi naravna mir* na asimilacija slovanskega življa- po ita* lijanstvu — neizogibna. Noče pa prizna* ti te asimilacije, marveč zahteva od Ita* lijanov, naj se uprejo temu naravnemu zakonu. Poročevalec je pripomnil, da tu ne gre za pačenje imen. Rekel je: »K.o bodo italijanski kmetje vojaki v naši vojski, bodo desetniki in naredniki pisali njihov va imena v italijanskem pravopisu; aH to ne iz zaničevanja proti slovanskemu pravopisu, ampak edino zato, ker slo* vanskega pravopisa ne poznajo. Nadalje trdi poročilo, da je dr. \Vilfan izjaAril, da bo postopanje slovanske sku* pine odvisno od onega nemških nacio* nalistov. Na vprašanje, ali bodo Slovani načeloma v opoziciji proti vsem minio strstvom, je odgovoril \Vilfan, da bo to odvisno od okoliščin. Ne obvezuje sc v nobenem oziru na bodočnost. Na to polaga poročilo dru. VVilfanu na jezik izjavo, da se bo morala rapall* ska pogodba spremeniti, ker je bila na« P o n 1.1 S T F K V. F. B. V malem svetu (49) — Vaša milost nameruje odpotovati — je rekel natakar, ki mu je edino le obraz, bled in zabuhel od prečutnih moči, ovajal poklic. — Samo za dva dni. V petek se vrnem. — A naš denar? — je vprašal stari oderuh radovedno, razširivši mali očesci. — Grem po denar k svojemu stricu. Jutri vam ga pošljem brzojavno . . , Ona dva sta se pogledala s sporazumnim pogledom, kimajoč z glavama, kakor da hočeta oba vsklikniti; »...Ali nisem rekel?!« Čim sta čula, da jima Klinar ne misli takoj plačati, sta minula mir in uljudnost. Njiju pogleda sta zadobila preteč izraz, glasova sta se jima tresla od razburjenja, roke so jima rezale zrak v naglih kretnjah. — Ne odpotujete, dokler mi ne plačate ... — Ne pustim vas, dokler nimam svojega denarja ... Klinarju je postajalo tesno ▼ sobi. Stal je pred človekoma, ki sta se tresla za svoj de- nar in razumel je, da je n}e«*^v ooJn?ai resen. Poizkušal je lepo govoriti in uveriti, da ima najboljši namen, da jutri piaca aojy. ivu^-jasnil jima je, da v tem hipu nikakor ne more storiti tega, ker ima le nekoliko desetakov v žepu. — Vi ste zastavili danes svoje dragocenosti z bicikljcm vred, ki niti še plačan ni. Dobili ste štiristo goldinarjev za svoje stvari, vem to od postrežčeka — je govoril oderuh srdito in je dodal: Vi hočete enostavno pobegniti, ali. ne posreči se vam, prežal sem na vsak va5 korak! Klinarju je vskipela kri. Njegov bledi obraz je zalila rdečica in bledo čelo mu je zardelo. Premagoval se je z veliko težavo. — Jaz nisem slepar — je zaklical vendar glasno — tisti denar ni bil moj, ampak mojega šefa, ki sem mu ga moral vrniti — pravim vama, da dobita denar že jutr. Ali, ona dva se nista dala pomiriti. Čim sta opazila, da Klinar hoče odpotovati« spopal ju je strah za njimi denar, strah zveri za svoj plen, strah malih dui, ki jih nadvladujeta sebičnost in nezaupanje. Krik Klinarjev, s katerim ju je hotel preplašiti, prošnje njegove, s katerimi ju je hotel ganiti — niso nič kori- stile. Zahtevala sta neusmiljeno in neizprosno svoj denar; mislila sta, da Klinar ima denarja, ali da bi ga vsaj mogel najti, pa se nista dala prepričati in omehčati. — Pripravljena sva bila na to — je izpre-govoril starec zopet s higijenskim posmehom na dolgem, debelem gobčku. — Vi ste zastavili stvari — ne samo svoje, ampak tudi tuje, a to je poneverjenje, gospod! — šla sva na policijo in vložila ovadbo... Pred vratmi je detektiv, poizkus vašega bega dokazan — dajte denarl — ali pojdete k rdeči lampi. Klinar ga je poslušal široko odprtih oči. In čim dalje je govoril stari, tem bolj je Klinar izgubljal na moči, omamljen od vsebine njegovih besed. Slednjič je Klinar sedel na stolico in je, podpirajoč glavo z laktom, ostal nepremičen. Ves njegov odpor je minuL Ni vedel, kaj bi bi jima rekeL Občutil je slabost, ki je spreletela njegovo telo in ki mu je zajela dušo. Vroče kaplje so mu silile na oči in le z veliko moko je pogoltnil ječanje, ki mn je hotelo na usta. — Govorite torej — ali plačate, ali ne plačate? ... Klmaf m odgovoril. Spomnil se je Ivanke, svojega položaja in časti in svojo zadnjo prošnjo je stavil 5e v en zlomljen obupen pogled in kretnjo roke. Ona dva pa sta mu odvrnila z zaničljivim posmehom. Ne boš naju več varal — ne verujeva tudi tvojim solzam, veva, kaj je to! — tako so govorile njune oči in njune kretnje. Po petih minutah molka, ko se IGinar ni oglasil, marveč ostal sedeč na stolici, je natakar pristopil k vratam, jih odprl na široko, in se, pomignivši človeku, ki je zunaj stal, postavil v pozo kakega Albe ali Louisa XI. Pokazavši na Klinarje je rekel kljubovalno: — Gospod noče plačati, hoče pobegniti — izvršite svojo dolžnost. Klinar ni niti pogledal detektiva in ni poizkušal razumeti, kaj mu pravi. Razumel je, kaj se dogaja žnjim, oblekel suknjo in odšel z onim človekom resignirano, kakor vol v klavnico — široko odprtih oči, negotovega, omahujočega koraka — kakor da je omamljen. • • • Ob treh popoldne je prinesel stražar Krivo-iiču poziv, naj pride takoj na redarstvo. Kri-vošič se je čudil in se jezil, da mora zapustiti delo, ne da bi vedel zakaj. No, ni mogel drugače in je izročil ključ ročne kase najstarejšemu pomočniku ter odšel, kamor so ga kli- cali. čim je odšel, je bila že tu njegova Žena, ki je vprašala po njem. Ko je čula, da je iel na redarstvo, se ji je nekoliko pomračilo, je prešla prodajalnico dva- trikrat in potem sedla h kasi. Ker je prihajalo malo odjemalcev in ni bila zaposlena s prejemanjem in izdajanjem denarja, je začela pregledavati ln šteti male rmene listke, ki so jih pomočnik!, napisavši svoto, ki jo je bilo plačati, dajali kupovalcem, da jih izroče pri kasi. Potem )o začela štet* desetake in petake, naštela okolo 50 goldinarjev, in je, ko je pregledala še srebrni denar, zaključila, da utegne biti vsega okolo stotaka. Ako se računa, da jc od sinoči ostalo v blagajni okolo trideset goldinarjev drobnega denarja, potem bi današnji prejemek iznašal sedemdeset. »Vsak dan manje« ... j« pomislila Krivoiička, ki jo to razkritje ni iznenadilo, ali, jezilo jo je, ker je ravno hoteli zahtevati od moža sto goldinarjev. »Za svoje potrebe, bi mu rekla, bilo pa j* za Dragana. Ze zjutraj je zahteval denarja, ^ mu ga ni mogla dati, ker ga ni imela, od moža pa ni mogla zahtevati, ker sta se ravn* včeraj prerekala radi prekomernega trošenjai (Dalje.) V Trstu, dne 26. maja 1921. »EDINOST« Stran m k> in ljudi, ki jo obdelujejo, ne pa mesta. \Vilfan je omenil, da je na shodu 30 ju? nija 1918 priporočal priključenje Trsta k Jugoslaviji, vendar tako, da ne bi bih Italijani zatirani. V sedanjih razmerah Trst ne more živeti svojega življenja in treba drugačne rešitve, nego je sedanja. Glede vprašanja samouprave zahteva WilfKn vspostavo deželnih zborov (go* riškega, tržaškega in istrskega). Če bi prišlo v Italiji do splošne upravne de? centralizacije, bodo Slovani zahtevali posebno avtonomijo za vso Julijsko po? krajino, da postane neodvisna in se uresniči tista republika, ki jo je predla* gal Pittoni v letu 1918. Gledati bi mo? rali le na to, da se ne bi mogla priključiti k Jugoslaviji. Na vprašanje, kaj da misli: pride li do sporazuma, ali pa do vojne med Ita= lijo in Jugoslavijo, je odgovoril Wilfan: Če bi se nadaljevalo sedanje postopanje z nami, bi bila vojna neizogibna in to kljub vsem gospodarskim ozirom, ako ni izgubil jugoslovenski narod vsakega ču? ta za svoje dostojanstvo. Čeprav prizna? varno dovršeni čin, zahtevamo, da nas smatrajo za del naroda, ki smo etniško ž njam spojeni in sta nam skupna radost in žalost. In če vidimo, da se z onimi Ju* gosloveni slabo ^ ost op a, občutimo mi to kot žaljenje, storjeno nam samim. To bi bili posnetki iz razgovora, ka? smatrate deželo za privesek mestom.i kor ga je priobčila »Era«. Svoj odgovor, Za vas imajo mesta največjo veljavo. Mi oziroma svoja pojasnila je dr. Wilfan Slovani pa smatramo za odločilno deželi že priobčil v »Edinosti«. rekovana od Anglije in Francije. Meja med Italijo in Jugoslavijo se bi morala določiti po narodnostnih dn ne strate? gičnih ozirih, ker Jugoslavija nikakor ne more ogrožati Italije. Poročevalec je nato pripomnil, da ni možen ob takem razpoloženju sporazum z nobeno stran? ko v Italiji. Poročevalec je naglaša!, da je Jugo* slavij a dobila Dalmacijo, a Italija Julij? sko Benečijo, da se tako omogočijo do* bri odnošaji med obema državama, fan jc odgovoril, da so pogajanja vodili Dalmatinci, ki so žrtvovali Slovane Ju? lijske Benečije, da rešijo Dalmacijo. Na pripombo poročevalca, da je Itali? ja z Dalmacijo veliko žrtvovala, je od? vrnil Wilf«n, da Italijani ne poznajo Dalmacije, ker jo presojajo le po pala* čah in starinskih spomenikih v Splitu, Trogiru in Dubrovniku; ljudstvo Dal? macije pa je skoro izključno slovansko. Poročevalec: To pa nikakor ne velja za Julijsko pokrajino! \ViIfan: Tudi Istra je slovanska z italijanskimi otoki. Itali? janstvo Istre je istega izvora; kakor ono italijanskih kolonij v Dalmaciji in v Le? vantu. Le nekoliko bolj razširjeno jc, ker je Istra bližje Benetkam. Kmetje so vsi Slovani. Na pripombo poročevalca, da so kmetje Kopra, Rovinja, Buj in drugih mestec najčistejši Italijani, je od? govoril \Vilfan: Vi Italijani grešite, ker zem ni po godu, a gori ljubezni za na* [ lico po svoji volji. Sole bi morale biti pod izrod, ki moral delati socialistično Že izj ključnim vodstvom skupščine v Bocnu -ljubezni do naroda. Kapitalistični red, kjer prevladuje osebna ali stanovska se? bičnost, je skrajno škodljiv napredku slo* venskega naroda. Velikanski del demo? ralizacije in ubožanja našega liudstva je zakrivil obstoječi družabni recL Jugoslovenska narodna stranka se jc porodila pred volitvami; bila je nekako improvizirana, zato ni čudno, če nima razvitega programa. Stranka je nastala po pobudi društva »Edinost«, ki ni imelo nikdar socialno ? gospodarskega programa. Zakaj dosedanji program se je osredotočeval okoli borbe za jezikov? ne in takozvane narodne pravice našega ljudstva in ni vseboval nobene socialne in gospodarske politike. In vendar je šla stranka, vsaj na Go? riškem, kjer si je priborila krasno zma* go, v boj z razvitim socialno ročil o shodih, kjer so zlasti domačini govorili o socialnih in gospodarskih po* trebah ljudstva. Politično društvo za Goriško je še posebe po svojih volivnih pododborih razvilo obširen socialno? gospodarski program, ki ga je dalo na* tisni ti na lepaka za Goriško, gore, Brda, Vipavsko, Kras in Notranjsko. Res je sicer, da so naši časniki tupa? tam začrtavali obrise naše socialne po? litike, a to vselej v smislu lastne inicia* tive. Vobče se opaža v stranki sociali? stična struja, ki sili stranko, da sprej? mc moderen socialno « gospodarski pro? gram. Naslednje vrstice naj obrazložijo to teženje. Pred vojno smo imeli na Primorskem tri nesocialističnc stranke: narodno-ns* predno, ki sploh ni vodila nobene so? cialne politike, ampak je morebitna go? spodarska vprašanja reševala nraktično od slučaja do slučaja, a vselej brez smo« trenosti; imeli smo ljudsko stranko, ki je imela socialno gospodarski program, a precej nerazvit in neizrazit, dasi je sto? rila sila dobrega v gospodarski blagor ljudstva; imeli smo slednjič kmetsko stranko, ki je nastala iz reakcije proti obstoječima strankama; nova stranka se je postavila na kmetsko razredno boj? no stališče in je razvila socialno?gospo* darski program. Iz različnih vzrokov, ki jih bomo o priliki rešetali, je bilo stranki usojeno kratko življenje. V narodno * napredni in v- ljudski 6tranki so zrastli mlajši možje, ki so se bolj in bolj oddaljevali od obeh strank. Poglavitni razlog za to je bila nerazvi? tost socia!no*gospodarskega programa. Tako je prišlo, da so se mlajši in agii? nejši v narodno?napredni stranki na-gi? bali k socialno?demokratični stranki, a vendar niso k njej pristopili, ker so jih ovirale bistvene taktične pogreške te stranke, ki je slepo prestavljala vsebino in obliko socialnodcmokratične doktri? ne velikih narodov na naša tla in se ni nikdar ozirala na posebne prilike v na;? sem narodu. Istotako se mnogi »mladi? ni« v ljudski stranki niso strini ali s pre? konservativnim programom. Pripadniki socialističnih struj so se bavili z vpraša? nji socialnogospodarskih ved, k čemur so mnogo doprinesli »Naši Zapiski« v Gorici. Prišla je vojna in z njo vse grozote, trpljenje in Rusija in boljševizem. Oni, ki so bili že prej socialističnega misije? n j a, to se pravi tisti, ki smatraj o za po=> trebno, da se kapitalistični družabni red do tal podere in se zgradi nov družabni gospodarski red, ki bo slonel na načelih socialne pravičnosti, so se v svojem pre? pričanju le še bolj utrdili in se okreme? nili. Kar nas je socialističnega mišljenja, promatramo rusko revolucijo takole: Če upoštevamo socialno^gos^odarsko stanje Rusije, če upoštevamo, da je vsa ogromna zemlja bila v rokah 30 tisoč gospodov, a delalo je na nji 100 miljo? nov sužnjev, tedaj moramo revolucijo le pozdravljati, ker ne verujemo v dru* go sredstvo, ki bi bilo moglo rešiti kmete iz suženjstva. Kaj pa grozodejstva in vsi zli pojavi revolucije? Vsaka Ta moderna načela so n^" rej nreši? nila množice našega delavstva, v razmero? ma mali meri naše izobraženstvo, a so šla v kri in meso mnogim inteligentnim kmetom. To smo čutili ob volitvah po vsej deželi. Ne dajmo se motiti po gla* sovanju pri volitvah. Komunisti in so? cialisti so mnogokrat glasovali za nas in sicer iz dveh razlogov: prvič smo na? stopali z obširnim socialno?gcspodar? sk-m programom in drugič je dal narod volitvam pomen plebiscita. V Idriji sem čul delavca?kcmuniista, ki je dejal: »To? pot moramo dokazati, da smo Slovenci in pokazati, koliko nas je v deželi.« Ako bi stranka ne delala za povzdigo zatiranih in ponižanih sloiev, ki so ven» dar steber naroda, v smislu moderne socialno * gospodarske politike, ako bi stranka ljudstvo — česar Bog ne daj! — varala, potem — gorje. Najboljši, najbolj pošteni elementi bi stranki hrbet obrnili. Prav nič nas ne sme ovirata ta ali oni posameznik, ki živi ob izkoriščanju, prav nič se ne smemo ozirati na želje tega ali onega stanu, ki živi od izžemovanja, ampak *^red očmi imej stranke izkoriščane stanove, pre J? vsem kmeta, delavca, malega obrtnika, učitelja, uradnika. Skupna blaginja in ne korist posameznika bodi vodilno na? čelo socialno ? gospodarske politike. Poleg notranjega prepričanja o po* trebi socialno?gospodarskegai programa za stranko in poleg ljubezni do naroda, ki nas nagiba k istemu delu, ne smemo pozabiti tradicije na Goriškem. Društvo »Edinost« ne sme in ne more zanašati svoje dosedanje brezprogramne politi? ke, ki je bila morda dobra za Trst, tudi na deželo. Obstoječe zadružne zveze, kmetske zveze, kolonska in delavska društva so obstanki socialnega in gospo* darskega gibanja v naši deželi iz —ej? šnjih časov. Naše geslo bodi: ne nazaj, marveč naprej! Virgilij šček. in v teh šolah bi smeli poučevati profesorji iz Avstrije. Italijanske zastave bi na Tirolskem ne trpeli. Na Visoki Adiži bi bila dovoljena le rdeče-bela zastava Nemške Tirolske. Bomo videli, če si bodo upali štirje izvoljeni nemški poslanci braniti ta program v italijanskem parlamentu. Naj se poslužijo te ali one taktike, naj naskakujejo očitno ali naj se vojskujejo položno, priznati moramo vsekakor, da se je bitka že začela. Mi ne vemo, kakšno bo zadržanje italijanske vlade, in ona ne potrebuje naših nasvetov. Mi jednostavno ugotovimo, da je vprašanje Tirolske zvezano z vprašanjem Avstrije in da je vsled tega za Italijo, katere življenski interesi se tu odločujejo, pristojno, da da svoji politiki tisti delo in naj stavkajo ž njimi. Mir so napravi* šele stražniki, ki so razgnali razjarjene sta^ kujoče. Vsi oni, ki imajo volivno pravico v Trstu, a niso bili vpisani v volilni imenik tci oni, ki so reklamirali, a jim je bil reklamacija odbita, naj se zglasijo \ oddelku za volilni protest v uredništvu »Edinosti« v ulici Sv. Frančiška št. 20, I. Dsrsul za nesrečne žriue v Istri Einabog 500 L, Milka Ferlu^a na nabiralni poli št. 1 245 L, Ivan Žežlina na nab. poli št. j • ,..,-.- i ^ 305 L, po pogrebu preljubljenega župana iz poudarek, ki oogovarja politiki zaveznikov na; Pliskovice gosp. Fr. Šuča se je nabralo 160 L, DuJ?aiu«- .. . 4 . . 1M . £ Dr. G. 200 L. Anton Sibirski 100 L, S. R. 50 Tako pise m tako se zanima veliki fran- L, Anton Mahne 50 L, Samcc Janko 20 L, ccski list za Nemce, ki so bih priključeni h - -- - -- kraljevini Italiji. ima nevšecne spremljajoče pojave čim večji je preobrat, tem večje TRŽAČANKE IN TRŽAČANI! Gospodične in gospodje v Trstu, ki so se zglasiii, da bodo , nabirali za nesrečne istrske žrtve, so napro-revolucija šeni, dm pridejo v petek, 27. t. m-, ob 5 pop. in prav gotovo v naš urad, kjer bodo dobili pc- _______ ____ ____ je trebaa navodila za nadalnje nabiranje. Pridejo spremljajoče gorjre~Ruska~ revolucija, ki i tudi gospodične ia gospodje, ki so priprav- tudi najhujše eks* l'eui nabiratl' se pa se niso zglasdi. je največja, poraja cese, a vse to je potrebno za rešitev. Kako lepo pravi evangelij: »Potrebno je bilo, da je Krist trpel, da je tako šel v slavo«. Kupna cena svobode ruskega kmeta je strašanska. Mi? ne vemo določiti uspehov ru* ske revolucije, tudi ne poznamo v po? tankostih vseh oblik novega družabnega reda, ki se poraja, to pa vemo, da je bil preobrat potreben, to vemo, da je dala ruska revolucija smrtni udarec kapitali* stičnemu redu in verujemo, da bo Ru* sija izhodišče nove kulture. Vsi nepopis* ni ekscesi, ki se dogajajo dan za dnem, naše vere ne omajajo. Kar je rodila ru* ska revolucija dobrega, ostane, kar pa je rodila slabega, odpade in izgine. Spremljajoči pojavi, ki so odurni in skrajno zoprni, čzginejo in z njim mar* sikatera ideja, ki bo spoznana za zmotno. Ruska revolucija bo oplodila vso sve* tovno kulturo. Čisto postransko vpraša* nje je, ali verujemo v nujnost rev oluci? je drugod. Sam Marx, ki je vendar evan* gelist socializma, pravi, da se bo prehod iz kapitalizma v socaakzem izvršil po* nekod z revolucijo, a drugod morda po evoluciji in ima pri tem v misli zapadne države, zlasti Angleško. Kapitalistični sestav je dovršil svojo zgodovinsko nalogo, kakor jo je fevdali* zem, ki mu je zadala smrtni udarec fran* coska revolucija. Kapitalizem, ki u* stvarja na eni strani velebogatine, na drugi' velereveže, kapitalizem, ki rodi toliko gorje, je danes skrajno nemora* len družabna red. Zato mora biti vsak človek, ki posega v javno življenje, so* cialist. Kdor poštenjak, ta socialist. S tem ni rečeno, da je nesocialist tudi osebno nepošten, nikakor ne. A ^ stoji: kdor posredno ali neposredno služi ali podpira kapitalistično politiko, ta pod* pira vedoma ali nevede nemoralen dru* žabni red in nepošteno politiko. Socializem, ki tirja moralno in gmot* no povzdigo delovnega ljudstva je zla* NEČLOVEŠKA BARBARSTVA V TRŽAŠKIH JEČAH Republikansko glasilo »L* Emancipazione« priobčuje članek o naravnost neverjetnem barbarskem mučenju komunistov, zaprtih v tržaških ječah. List piše: »Kar se dogaja s komunisti, ki so bili te dni zaprti v tržaške ječe, nam poganja v obraz rdečico. Imamo vtis, da smo šli za par stoletij nazaj ali da živimo med črnimi plemeni. Poslušajte, italijanski državljani Trsta! Vse, ki so bili pozaprti radi zadnje komunistične »zarote«, so podvrgli orožniki resničnemu te Marija Štolfa 15 L, Škorkolan 10 L, Prosvetaši Rojan 10 L, Josipa Robič 10 L, namesto vene*. Fran Šuči 15 L, Samec Srniljan 5 L, Fani Šlamberger 5 L, Kolenc 4 L, Karmela Vesel nabrala na nabiralni poli št. 74 362 L. Zadnji izkaz L 3242*40 in 5 frankov; skupaj I 5308 40 ia 5 frankov. Vesti iz Goriške Iz Hudajužne (Podbrdo): Ne moremo povedati, s kakšnim navdušenjem in veseljem so se pripravljali naši fantje in možje, da na dan volitev vsi kot eden z lipovo vejico pokažejo, da so sinovi Slave. Dne 14. t. m. se je sestala v Hudajužni volilna komisija, ki je imela na- lesnemu trpinčenju, da bi tako iz njih izsilili ,da ž% Pre4 volilnim dnem pripravi vse priznanje ali jim pod pritiskom krčevitih te. : Potrebno. Že pri sestav, komisije m slo vse lesnih bolečin izvabili kako ovadbo. Navesti: g adtk°; JCom,Er m, oba fašista) hočemo nekatere slučaje. I T? j ° kSm,sl>° .zmlesati.t.ak4°'1 da Zaprtega Scabar-ja so slekli do n a - J» lahH° dela!a ona dva z,n>°' kar bi hotela; o g e ga in pretepli do krvi. Izbili so m a sj l}Fa,ni Posrečilo. Bih smo veseli, ko smo z ob ove. Izvršili so nad njim tako zvani g™™1' da so v komisIjl sami zavedni ljudje, »ples sv. Antona«, ki obstoja v tem, da bi- j Toda dobuiMso ,na dru^ nacm-jejo človeka toliko časa po prsih, dokler ne ! Popisatij naših občutkov, ko smo v nedeljo zju-začne b 1 j u v a t i k r i tra* ŽIeda" vozove okrašene z lipovimi veja- Zaprti Vidali je bil tepen do krvi. Zadrgnili' f3*' na kateri* s? sed~H tna« mladi, so gk okoli vratu in ga toliko časa stiskali,! »cl» Jn S\VI starčki. Kako navduse- da je postal p 1 a v in p a d e 1 v n e z a v e s t. nJe! D°ma JJh od vseh ni ostalo 10. Bdi smo vsi Vjetnika Canzianija so slekli do n a g e-1 P"P«cani. da bo uspeh sijajen. Volitev bi g a in ga pretepli zbikovkodokrvi. Da \>da morala pričeti ob 7h zjutraj, ali faiista, bi mu izsilili priznanje, so mu zvezali spol- komisar in njegov tajnik sla jo zavlekla do ne ude z vrvico in vlekli toliko časa, da Poi 1 u,re popoludne. Nobeno protestiranje n. se je onesvestil. Zaprtemu Hrovatinu niso dali dva d n i pomagalo. Komisar je zahteval od volilcev poleg izkaznice tudi še potni list, dasi je bilo predpisano, da zadostuje izkaznica, če člani nic jesti. Postavili so ga pod mrzlo škropilo,, komisije p0znaj0 voiiIca. Izpraševal je nadalje kjer je moral stati d v e uri. Pustil: so ga sUre mQŽ katerega dne so rojeni( in če so nato nagega Prisilili so ga, daje: moral.hod«! mu pomotoraa pokazali glasovnico, jim je po kolenih cez pod, ki so ga bdi posuli s s o- kratkomalo žlasova;ce raztrgal, da niso mogli H o, in ga med tem pretepali z bikovi-^ Kmalu S£ . razvidei0( da komisar in mi znavkami po bedrih. | njegov tajnik le na to gledata, da bi čim več Vjetnike Gravmo, Apollomja, kokorasca m1 našjh glas0v uničila, saj sta dražila volilce na ^ael™;*« c« dolrli A n n a g e g a vse raogoče načine, tako, da jih je prišlo od 452 do 5h popoludne samo 16S na vrsto. Od teh je bilo 155 glasov za lipovo vejico, 2 ze komuniste, 2 za blok, ostalih 9 je bilo pokvarjenih. Ob 5h popoludne je komisar kratkomalo prekinil volitev. Komisija je zaman odločno protestirala, mu kazala zakonik, da do lih bedrih. Lpollonija, Tomaskoviča so slekli d o in jih pretepali. Ti čini so se dogodili in se še dogajajo v tr žaskih zaporih. Zahtevamo, da se prične nemudoma prei skava, ki jo je treba poveriti sodnikom našepa sodišča. Zahtevamo, da se dvigne proti storil- Odsek za pomoč Istri Političnega društva »Edinosti« Francosko časopisje o volitvah med tirolskimi Nemci. Velik pariški dnevnik, pol-uradni »lemps* je priobčil te dni o volitvah v Italiji uvodnik, v katerem govori o volitvah na južnem Tirolskem. Podajamo našim čitateljem nekaj odstotkov iz zanimivega članka: »Kakor so izidi volitev v celoti še nekoliko nejasni, je vendar v italijanskih volitvah neka učinkovita posebnost, ki stopa že sedaj pred nas v največji jasnosti. To je izid volitev v strategično prevažni pokrajini, ki jo imenujer» Italijani Alto Adige, Nemci pa Južno Tirolsko. V dveh izvrstnih razpravah, ki jih je priobčil »Seccolo«, je opisal pred par dnevi go- Uradna vasii Generalni civilni komisar Mosccni na Cresu in Lošinja. Generalni civilni komisar Mosconi spod Luciano Magrini voHlvni boj na Visoki )e obiskal s svojo soprogo v nedeljo in ponc Adiži. Italijanska vlada je imela v tirolskih deljek otoka Cres in Lošinj, kjer je sprejel za dolinah opravka s prebivalstvom, ki je po veliki večini nemško in goji ostro narodno zavest. »Italija zna dobro«, je dejal eden iz- _ » vg ~a a m m med kandidatov nemške liste, »da smo bili tri |2 2FZ58S§f©S0 &3¥l56flJSi leta najbolj njeni trdovratni sovražniki. Od cele Avstrije je imela Tirolska najtežje izgube. Županu v Griesu so bili v vojski ubiti trije sinovi. Jaz sam sem bil težko ranjen...« Čudno je, da ima mož, kateri je na tak način izrazil sovraštvo proti Italijanom, italijansko ime Nicolussi. Rojen je v Trentu. Toda cem teh lopovščin obtožba radi veleizdaje. oredpoludne volijo po abecedncm redu od 11. Kajti^poniževati Italijo na stopnjo, ki jo stavi jajJC 10j. zvečer pa mešano. Komisar je iz-__ __ -- javj]j se voii samo do 5h popoludne od 5h dalje pa le še oni ki so v dvorani. Da jih pa ni bilo v dvorani, za to so skrbeli orožniki, kateri so suvali volilce s puškinim kopitom in finan-ci, kateri so može klofutali samo, da bi jih odvrnili. Tako so končale volitve, dasi še na stotine ljudi ni prišlo na vrsto. Še dolgo je ljudstvo čakalo pred dvorano, ker ni moglo verjeti, da je kaj takega mogoče. Ko so uvideli, da so prevarani, so odšli žalostni in nemirni s stisnjenimi pesimi proti domu. Vse gorje suženjstva je izlito nad nami. Izid voistev r,3 Goriškem (Dodatek k poročiki od 20. t. m.) POSTOJNSKI OKRAJ Knežak. Volilo 94 % vpisanih volilcev. Izostali so samo težko bolni in odsotni. Odd&nih je bilo 556 glasov, od teh 555 za JNS. 1 glas je bil neveljaven. (Morebitni popravki poročila od 20. t. m. se objavljajo med »Domačimi vestmi«.) pod Turčijo, je za nas pravi in resnični zločin veleizdaje. Nemudoma naj se začne preiskava. To zahtevamo radi dobrega imena Italijanov. Začne naj se brez odloga preiskava, ki bo prav kmalu spravila na dan krivca. Tu ne gre za komuniste in ne za upornike; tu gre za našo civilizacijo, ki je ne sme nihče na tak način mazati. Taka barbarska grozodejstva se niso vršila pri nas niti v najbolj nagnusnih in najbolj osovraženih dobah naše politične zgodovine. stopnike civilnih, vojaških in cerkvenih obla^ sti. Streli med orožniki in tatovi. Pred par dnevi je prišla na policijski komisariat v uL D. Rossett vest, da se zbirajo v ulici Buona-rotti vsak večer trije sumljivi elementi. Pred snočnjim je šel brigadir Vito Čuva in neki drugi orožnik na rečeni kraj, kjer sta zasa- Nemci so, kakor kaže, na Južnem Tirolskem cdak?1men^n5,.tri mladeniče Dva izmed njih srkali vase vse laške družine, ki so se med^ vo^Škl ^>ravl>ena' Tr,et'1 >c Pa dr2al njimi naselile, in so raztegnili svoj upliv tudi v rokl s^ok.f.es. Ne Ye sJ°a ka.k "acmtso se na Ladince, svoje sodede. Italijanska vlada! nezn"« 1ZJ.lh.. ^ ^ok paznikov ter se je to upoštevala in je bila v najvišji meri! ®Pus*lh v div>1 beŠ" strelJaJ°c orožnike. vstrpljiva: nemška zveza na Visoki Adiži (Deutscher Verband) se je mogel v polni svobodi organizirati in občine dežele so mu izročile nalogo, zastopati v Rimu interese Tirolske. Italijanska oblastva so se z zvezo pogajala, kar je dvignilo njen vpliv. Videli smo, da se je sestavila pri volitvah kandidatna lista pod pokroviteljstvom Nemške zveze. Na listi so bili nemški nacionalisti in nemški katoličani. Eden izmed kandidatov je bil odvetnik Nicolussi, o katerem smo govorili, drugi pl. Toggenburg, bivši avstrijski cesarski namestnik Tirolske. Pri volitvah je zmagala nemška lista na celi črti. Kakšen je njen program? Poslušajmo pisca v »Secolu«: »Deutscher Verband« zahteva popolno avtonomijo Južne Tirolske s Druga patrula, ki je videla ves prizor, je za čela streljati za bežečimij ne da bi koga ranila. Nesreča. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico 6letno Neldo Svetinič, stanu-jočo v Rojanu št. 12. Deklica je padla s stolice ter se nevarno ranila na glavi. Poizkušen samomor. Včeraj zjutraj se je poskusila zastrupiti 17letna Valerija Posin, stanujoča v ulici Aleardi št. 325. Stariši so zapazili njen Čin ter pozvali zdravnika rešilne postaje, kateri ji je szpral želodec ter jo dal odpeljati v mestno bolnišnico. Ne ve se, zakaj je hotela umreti. Stavkujoči krojači in šivilje. Včeraj okoli poldne se je privalila pred delavnico oblek »Beltrame« na Korzu večja gruča stavkujočih sti zai šibke narode potreben. Kdor to* rej ni prepričan socialist, komur sociali* ljena in prebivalstvo organizira deželno mi- posebno zakonodajno skupščino ali deželnim krojačev in šivilj. Pred poslopjem so se drli, zborom v Bocnu. Vojaška služba je odprav- Vasii iz Notranjske Postojna. Postojna, ta prijazni, po leti živahni izletniški kraj je postal torišče, po katerem razgrajajo in strašijo po noči in po dnevi sumljivi ljudje. Kakor kragulji kljujejo v meso našega ljudstva. Ti ljudje se štejejo med sinove onega naroda, ki trdi in pripoveduje, da je na višini kulture. V resnici so ti ljudje brez vsake izobrazbe in brez značaja, kajti njihovo početje jim ne daja drugega spričevala. Zdi se, da smo se pomaknili za par stoletij nazaj, da živimo v srednjeveški dobi strahovanja, v času, ko je vladala pravica pesti. Oblastva drže roke križem, zapirajo svoje dobrotnae oči in komur se zljubi, prezira in tepta pravice naše osebne svobode. Sicer pa smemo biti s tem početjem skoro zadovoljni, ker je naš narod vzpodbudilo, da je ostal zaveden. Sicer bi se bil že marsikdo prilagodil dobrikanju in laskanju nasprotnikov. Mesto se je navzelo pod nasiljem fašizma na zunaj deloma že laškega značaja. Čez noč so zastopniki nove kulture namazali vsa poslopja z različnimi napisi, kakor Viva Mussolini! Slavi, ricordatevi che siete in Italia! da so kar ljudje skupaj vreli. Zahtevali so, naj Lavrenčič, se anehe eletto non andrai a Ro-gospodične, ki delajo pri Beltramu, zapustijo ma! Piazza Vittorio Veneto! Viale Gabriel« ■ ■___■ Haj zgodoviDe idrijskega rudnika 27. 4. 1767 poroča listina, da so ka^no* vali rudarje Antona Worgl, Ivana Jur* javčič in Ivana Settinger, ker i>o preveč razgrajali ko se je vino za en krajcar pri bokalu podražilo. Odslovili so jih od dela in vsakega zaslužka pri rudniku. Načelnik vinskega gospodarstva Anton Kavčič je preračunal, da isto leto vi« pavsko vino ne bo donašalo dobička, ako se za 1 krajcar bokal ne podraži. Rudniški predstojnik In^a^hi je Kavči« Lev nasvet odobril in 10. marca se je že po zvišani ceni točilo. Po večernicah so ljudje na velikem trfiu v gručah stali, sc o tem pogovarjali in zelo godrnjali. Drugi dan so v »seistvL.* — Gesellenstu? be — nia glas tožili, da; je najemmk na svojo roko ceno zvišal Brudermaister naznani najemniku kaj ljudje o njem govore in on zatrjuje, da je na višje po* vel je to storil. Naj se počaka* dal se vr* ne Ingaghi iz Ljubljane kamor je šel za 3 dni in on se bo držal tega kar bo do* ločil predstojnik. Ko se 22. marca vrne Ingaehi v Idrijo, gredo Brudermaister in 3 mladi rudarji k njemu in osorno tirja* jo naj se zopet prejšna cena nastavi. Dokaže jim, da je sedaj vino dražje, da oprava precej stane in da v zgubo ni mogoče ^rodaj»atL Sploh pa pripomni, da če imajo kedaj kako željo alj pritožbo naj pridejo starejši delavci k njemu, ali vsaj načelniki raznih oddelkov, ne pa t>aki otroci. To je ogrelo mlade rudarje in Worg] je drugi dan tako razsajal, da so ga zaprli, njegov tovariš Jurjavčič ga je hotel šiloma oprostiti. Prijelo so še njega in ga uklenili. Zavzamejo se pa za njegaj tovariši in veliko rudariev pri* hrumi k svetniku in odločno zahteva naj se Jurjavčiča takoj oprpsti. Ingaghi sc temu upre vendar pristavi, da če g* prosijo jih bo uslišaf. To store ki Jurjov* ciču odvzamejo verige. A Jurjavčič vrže jezno verige stran in Settinger zakHče* pri soli in vinu nas goljufajo. Ingaehi se premaga, reče le, da bode vse sporočil prej jim pa pove, naj le pismeno store, na Dunaj in tesm naj razsodijo, a za na* ako bodo hoteE še kako pritožbo njemu izročiti, s tako surovostjo noče imeti več opraviti. Iz Dunaja je res prišla razsodba naj se vse tri od rudnika odslovi, a oštejejo tudi načelnika, da se je preveč vdal, da ni kazal one stanovitnosti, katero se pri« čakuje od načelnika tako velikega pod* jetja, kakor je idrijski rudnik. Več ta* kih prask je bilo tekom let. Ni čudo! Od ratznih krajev so dahajali rudarji in nekateri so bili zelo vročekrvni, poseb* no Nemci in Ogri so včasih preglasno in nedostojno grajali in zahtevali svoje včasih tudi navidezne pravice. Vspeval je pa vinotoč v lastni režiji izborno. De* nar j a je bik> dovolj, ker je bratovska skiadnica zalagala, zato je na jesen ?cl vinski nadzornik v Vipavo, na Dolenj* sko in Starinsko in. dobil pristno kanili* co, kasr je takoj vse plačal. Pr.'el je v kako grajščino in posestnik je bil zelo vesel, ako je takoj lahko vso klet Dro* dal in ni bilo treba čakati plačila: Radi tega ste bili obe gostilni na glasu, da imate zdravo in pristno vino. Ko so hoteli 1817 ustanoviti v Idriji gimnazijo in so predlagali naj se po* slopje pri »črnem orlu« prenaredi v srednošolske potrebe, so odgovorili-i Črni orel« je zelo potreben, kajii vina se toliko proda, da ni mogoče vselej po? streči gostom. Tudi hodijo ljudje po vi* no, da ga nosijo na dom. Pristavili ^o še, da bi bilo za šolo preblizu cerkve ter bi zvonenje motilo šolski pouk. Pivovarna. Leta 1772 se poroča, ali bi ne kazalo v Idriji omisliti svojo pivovarno? Na* čelnik Ingaghi odgovori, da ne. Na Vr« hniki — 4 ure od tod — se je pred letom napravila pivovarna. Od tam dobiva Idrija in okolica pivo, ki je pa grenko __ —i— razpečava. Za 20—30 sodčkov piva, katerega Idrijđi porabi na leto, ne kaže zidati poslopju in preskr* beti vso opravo. Se ne bi splačalo, niti za služinčad ne bi zadostovalo. Leta 1826 je prosil Jernej Bobek iz Črnega vrha dovoljenje, da bi sam na* pravil pivovarno v Idriji. Ljudje so sc bili pijače privadili, dobivali so pivo i/ Ljubljane in Vrhnike. Daca se je pla> čalo le 20 gl. na leto, a iztočilo se j« okoli 600 veder. Bobek pa ponudi pla= čati ¥2 kr. od bokala erarju ood imenom vinski dac in bi znašalo na leto krog 200 gl. Dovolilo se mu ni, pač pa 2 leti pozneje Karolu \Veincel pod enakimi pogoji dovolila lastna pivovarna, ki je nekaj let preskrbovala) grenko pijačo Idrijčanom, a ko so pozneje večje fir» me dajale boljšo pijačo in skoraj cenej« še, kakor je mogel idrij-ski pivovarnar zvariti doma je podjetje prenehajo. Smo bili že boli razvajeni in češko pivo je le bolj vleklo, kakor domače. (Dalje prih.) Stran IV. »ČDimiST« V TrtWdn*e 26. maja id'Annunzio! Zagrozili so, da bodo znali z bombami in požigi preprečiti, da se ti napisi izbrišejo. Venomer prepevajo vsako jake izzivajoče pesmi, moteč nočni mir prebivalstva. Nihče Jim tega ne zabrani; pač pa so tukaj na mestu orožniki, če zadoni domača narodna pesem naših fantov. Da se izpelje sistematično potujčevanje mesta, za to so poskrbeli oni hišni lastniki, ki so oddali tujcem svoje prostore le radi tega, ker so se zavezali, da jih prenovijo. Tako so prišle s pomočjo naših ljudi trgovine v tuje roke. 'količan danes že ne ve, ali naj zahteva v trgovini postrežbo v spake-dranem italijanskem jeziku. Po zaslugi teh Slovencev izpodrivajo že tuji trgovci demače. Ljudje, ne i, neč se za izrek »svoji k svojim«, zahajajo že v te tuje trgovine. V našem mestu ni več kulturnih prireditev, niti veselic ali kake druge zabave ni več! Volitve so končane. Vršila so se rtasilstva vsake vrste, vendar nam obeta izid kljub temu boljšo bodočnost. Upamo, da bodo izginili časi smrtnih groženj, časi obitih palic, bomb, samokresov in surovega pretepanja. Idri'a. Kat. dijaštvo priredi dne 23. t. m. v rudniškem gledališču Jurčič - Česnikcvo na-0 ..[)C0ien, v 5ih dejanjih. Vstopnina« S- 5 L; II. prost. 4 L; III. prosi. ... 1 L. — Med posameznimi od-^rkester Kat. D. D. v Idriji. Za- c JJ ob 20ih. £«f?&ost in umetnost E^o^ejacke, pet krasnih igric se dobi po L 3.50 v prodajalni K. T. D. v Gorici, Montova hiša. Priporočamo to knjigo zelo toplo za naša društva, ki bodo prirejala predstave. Knjižica je pripravna tudi kot zabavno berivo za vsakega posamessA^a. Mladika. Cenjenim naročnikom »Mladike« naznanjamo, da to pot ni mogla iziti radi pre-obilega dela v tiskarni ob času volitev; izideia dve številki skupaj še pred koncem meseca z bogato vsebino. 300 378 272 1450 500 1650 880 205 362 370 355 598 332 350 Borzna poroClla. Tečsjk V Trstu, dne 25. maja 1921. Jadranska ................. Cosullch................ Dalmatia................ Ocroilmich •••••••••»••••" Liber? Trtestioa •••••••..•••• Lloyd • • •••••••••••••••• Lussfno t •*•**•••• < MarttnoHch ..••.••.•>••••• Oceania ................ Premuda................ TripcovJch ....••••••••••• An: pel ca............... Cement Dalnatia Cement Spajalo Tuja valuta na tržaSkem trgu« V Trstu, dno 25. maja 1921. Neprepečsiene krone ....... 4 ^« avstrijsko nemške krone....... 3.25 - češkoslovaške krone........26.— 2/ dinarji..............60.--62 — Mi ............31 25— 3i — marke............• • 30.50- 31 50 dolarji..............17.70- 18. trancoski franki..........1*6. —157.- švlcarski franki.......... 326 — 330. - angleški funtt papirnati.......71 50 angleški funti, zlati........84.--8o.— rubli .....................8.--9. napoleoni . ..........• • 70.-73.— Švicercki tečaji ŽENEVA, 24. Lira 30.275, marka 9*37, avsti. krona 1'375, angl, funt 22*172, Ir. frank 49'15, dolar 5'59. LHS1 PRODA se lepa koza z 2 1 mleka. Rojan, Via Vernieliis št. 500. 85-3 KRASNA, nova, lakirana kuhinja se proda v via Molino a Vento 35, pritličje. (855 SOBA s posteljo se odda. Naslov pri uprav-ništvu. 849 8 VRAT 160 X 3 m, rabljena v dobrem stanju na prodaj. Barkovlje 340, krčma. (850 ČEBELNJAK« zložljiv, s sedmimi močno obljudenimi Alberti - ZniderSičevimi panji, kakor tudi tri prazne panje istega ztstema, vse na žlebčevje, se takoj proda radi selitve v Kilovčah $t. 17, p. Prem. Cena po dogo- 845 voru. Pozor vrtnarji! g Na prodaj je vrtnarija s 3 cvetličnjaki, 10 gnojnic z enonadstrepno hišo in hlevom, oddaljeno 10 minut od Maribora, na zelo prometnem kraju. — Cena 280.000 kron. — Poizvedbe na: Anonfol zavod I. Sušnik, Mribor. 400 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garlbaldi 3 (pni Bamira) Največjo izbero daril za bfrmo dobi e samo v trgovini Piazza • Garlbaldi št. 3, (prej Bar iera) g MLEKARNO prodam. Naslov pri upravništvu. 856 S^^podarstvo — Izgradnja železniške mreže v Jugoslaviji. V jugoslovanskem državnem proračunu se je določilo 9 miljonov dinarjev za gradnjo že-ležniŠKe črte Sušak—Vinkovci in povečanje kolodvorov Vinkovcev in Broda. Omenjena železniška proga bo s tem veliko pridobila in postala kos tudi večjim potrebam. Nova tovarna na Slovenskem. V Ljubljani se je ustanovila »Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d.«, s sedežem v Ljubljani. Družba bo izdelovala pločevino, vsakovrstne izdelke iz pločevine in kovin (tudi litografirane, emailirane in kovane) in stroje, spadajoče v stroko. O zelenem cepljenju ameriške trte se je že sto in stokrat govorilo in pisalo, vendar se isto še vedno ne obavlja z dolžno pažnjo. Na zeleno cepimo, ker se podlaga in cepič brže in bolje zarasteta. Cepimo lahko pri tleh to je 5 cm na visoko ali čim bližje zemlje, če pa moramo trto pogrobati, v višini 1—1 V* m. Nizko zeleno cepljenje se obavlja od meseca maja naprej, visoko pa v juniju in juliju. Trte ki se mislijo ccpiti ra zeleno naj se obirajo pogan-kov in naj sc jim pusti le 2—3 naajkrepkejše in najravnejše mladike. Mesto kjer hočemo a-meriško mladico cepiti ne sme biti ne premlado in premehko, pa t'idi ne presiaro in pretrdo, kar se da najbolje otipati s prsti. Najbolje je, če se pri rezu vidi srž imlo belk?.st. To mesto se nahaja na podlagi med 5 in 6. členom od vrha navzdol. Kot cepič uporabimo srednji del zdrave in dobro rodeče domače trte, ker je vrhnji del premehak, spodnji pa pretrd. Cepiči se režejo isti dan ko se cepi na dolžino 15-20 cm in se jim odstranijo listi, položijo v koš ter obložijo z vlažnim mahom ali krpo ter se tako lahko ohranijo 2—3 dni v hladni kleti. Cepiti treba v toplem, mirnem, malo oblačnem vremenu. Nož naj bo čist in oster. Predno se cepi, naj se na podlagi odstranijo zaperki ii nepotrebne poganke, da ne odjemljsjo ceou hrane. Cepič se odreže na 1—2 očesi. Na zgodnem mestu se ameriška zelena mladika prereže poševno skozi člen in sicer tako, da bo prereza dvakrat tako dolga kot je debela mladika, in da se odstrani oko ter ostane le košček vilic na nasprotni strani. Na isti način se takoj napravi rez na cepiču tako, da ostane oko in na*o cepič spoji z podlago. Rezati je treba čim brže, da se rez ne posuši. Reza na podlagi in cepiču morata biti točno enako dolga tako, da se popolnoma pokrijeta pri spajanju. Nato se spojeno mesto trdno preveže z gumijevim trakcem od spodaj navzgor, na-vskriž in doli. Po cepljenju je dobro oviti gumijevo zavezo s cigaretnim papirjem, a poganke na podlagi je treba pridno obirati. Ako cenimo pri tleh, tedaj cepimo le po dve mladiki radi gotovosti, če nam en cep pogine. Če pa v višini 60—100 cm, tedaj jih cepimo l^hko vrč, po jakosti dotične podlage in dobimo lahko na ta način tudi cepljenje ključe. Ko cepič požene, treba je žveplati in škropiti. IrRITE „EDIMOSf" DVE BREJI KRAVI z mlekom se prodata. Rocol, Via Molino a Vento 122, železnica. 857 ŠIVILJA za perilo, na dom, se išče. Poizvedbe: Sever & Korap. Machiavelli 13. 85" MALO ALI VELIKO stanovanje proti dobri nagradi se sprejme takoj. Poizvedbe: Sever & Kornp. Machiavelli 13. 859 OHiii 9 Ljubljani spfejme čim preje kOT3€ip§jenta s subst pravico ali draiža&nika (ev.e i er. sodni gozda, arondirana gosp. hiša z 10 sobami, pohištvo, 20 glav živine, 7 konjev, svinje in velik inventar za ceno K 3,000.000. — Krasno posestvo 32 oralov, 15 oralov sadonosnika, j 5 oralov vinograda, 8 oralov lepega gozda, 4 j orale njiv, 2 poslopji, pohištvo, 40 poljakov jabolk, živina,, inventar in nekaj vina. Cena j K 800.000. — Kakor tudi druga mala in ve-j lika posestva, hiše, vile, trgovine in gostilne, J tovarne in industrije. — Karol Breznik —i Dolgopolje 3. (391J i ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Fovb, urar, Mazzini 46 (v bližini j drvenega trga). 25 j BRINJEVEC jamčeuo naraven, v poljubni? množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De- j kleva, Slavina p. Prestranek. 34 : KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. 35 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 7401 CUNJE čiste bele in barvane od 1 do 4 kg,! vreče, volno vsake vrste plačam po najvišjih cenah. Via Solitario 1, Cohen. 839 IZSELJENEC proda takoj 1300 sežnjev obdelanega zemljišča z vrtom in 3 vodnjake. Naslov pri upravništvu. 842 ZAHMMLA O priliki preoridke izgube nad vse ljub1fenega soproga, brata, strica i*d. poses nika in lupam v PlisHdvici ki je preminul dne 22. t. m. v najlepši moški dobi 42 let, izrekamo tem potom raisrčne šo zahvalo vsem sorod ikom, prija eljem in znancem, č duhov šč ni in pevkam, posebno pa g. Ljudevitu Muhorčič, županu iz Sežane, za toli ginljive besede ob odprtem grobu. Marija rrj. Sirca, soproga. 399 Svana om. Sandal, sestra. £ldjzi;9 posestnik, Avgust, nadučitdj. brata. Zdrsmlk dr. Alojzij Pontcni v Gorici, bivši primarij mestne ženske bolnišnice in zdravstveni svetnik, seje preselil v ul. 9 Agosto (prej. ul. Usina) št. 7 in sprejema od 8 do 9 zjutraj in od 2 do 4 pop. — Zdravniške nasvete daje vsak dan v lekarni Pontoni v Rašteiu in sicer ob 10 zjutraj. Trgovsko - Mu tinp v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pier Luigi da Falestrlna št. 4, I. n. sprejema hranilne vloge od L 1 dalje- Navadne vloge obrestuje po 4Vk cečle po Miora. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroitvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov od 8 do 1* I Parna pilarra Vollgitter in parni mlin pri Belovaru, hiša, inventar 1250 m3 drv, 8 minut od kolodvora. Krasno posestvo na Hrvatskem, 350 oralov, 32 glav živine, 18 konj, 80 svinj, velik inventar, 15 objektov. Krasna posestva v Sloveniji 8-300 oralov, lep grad, vodomoe, žaga Vol'pat ter, elektrarna. inventar, krasna trgovina z manufak. in konfek. v Mariboru, mlini, trgovine in gostilne, hiše vile in kmetijska posestva. — Naslov: Karol Breznik, Celje ul. Dolgo-384 polje št. 3, Slovenija. iLjubUGnskaMtnaMn 2 Podružnica v Trstu. ^ Centrala v Ljubljani. 4f Podružnice: Celje. Boroflie. fcsnta, Saraj., Split,Irst, MM Ptuj, Delniška glavnica K 50.eQQ.300. Rešena K 45.6S0.Q0Q Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31,.0/ flhrNfmnnft na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne iialcge in daje v najem varnostne celice. Tel. Št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 JpetKo, iiiius^MmmssKi Tvrdka Wia naszinr (vogal Wia S-ta Caterina) naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da bo začela prodajo vseh bombaževin, ki jih ima v svojih skladiščih, po Muli, bel, 90 cm za obleke. „ 90 cm, boljša vrsta . „ 90 cm, fina vrsta Ei&rSftlne fantazija, za obleke, 70 cm „ fantazija, novost, za obleke 70 cm 100 „ 100 „ Zefir za srajce .... „ , „ boljša vrsta . „ angleški, fina tkanina . „ „ najfinejša tkanina . Oxforcl, debela tkanina za srajce ŽPaHSifiSI črtan, iako fin, za srajce MšJClSjPOSeJiSS črtan, za bluze in srajce 9> » ff M bel 80 cm najfinejši finejši najfinejši 90 „ batist 80 cm belo 80 cm, debelo „ „ 80 „ jako fino . „ „ 150 „ za rjuhe, debelo PsrStBS SO cm, več barv . angleški, 80 cm, več barv a 80 j) u n finejši tiskan na obeh straneh za predpasnike francoski, za obleke, fantazija „ originalno japonsko blago za obleke „ jako fine vrste, za moške srajce 150 „ angleški, najfinejše vrste, 90 cm Fo&eSartiS bombaževinast 80 cm BitfciSt bombaževinast, 80 cm „ bel in barvan . SafiEl črn, jako lepe vrste 80 cm „ barvan „ „ 80 cm Bil©© bombaževina, za moške hlače ¥r!12v kosmat, debel, 120 cm * „ satiniran. „ 140 cm „ damaskiran, jako fin B ago sa prte belo, močno, fc*r£i£i 66X66 komad Namizni prti blaga . Prti barvani .... „ „ najfinejše vrste Od€M6 piquet» za eno osebo „ „ „ dve osebi fine vrste 240 x300 Brssalke crepe, debele 58x100 „ bele gobaste, bele „ debele z robom, 70X120 Žepni robci, beli z robom z a jour-jem 30 cm m fj rt yy »» » rf ff tf z robom po L n tt n t> » n n H » » »» tt tt tt I* II II II II II II n tt it h JI H 11 tt n ti ti ti tt n ti tt tt tt tt )t rt tt tt rt tf tt »' tt rt rt tt tt tt rt 11 2.50 2.80 3.50 4.10 6.20 7 — 8.50 3.85 4.50 5.50 650 5.5J 7.70 4.40 5.20 6.80 4.80 5.20 5.50 8.50 5.20 5.50 9.90 4.50 5.20 5.80 6.20 5.— 6.20 7.50 7.— 8.50 16— 7.70 8 — 4.80 5.80 6.40 13.-9.-10.20 18.70 16 50 3.30 35.— 34.— 42.— 49.50 79.— 120.— 4.60 5.50 7.— 8.50 18.50 1650 16 50 17.50 □□□□□□ km ta^a Bogata fzUera suil£r