\ !►>

IZJBRAHE

NARODNE SRBSK

Z DODATKOM IZ

SMETI SMAIL-AGE ČEKA.

-- M -

S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem,
rečnikom tujih be3ed in cirilsko abecedo,

priredil

JANKO PAJK,

c. k. profesor.

Drugi pomnoženi natis.

V LJUBLJANI.

Založila in izdala Klein in Kovač knjigotiskarja.

1881 -

Ne boje se slovinkinje vile
Uz šestoper da de poginuti;
Pade znadi da, gdje njega nije,
Tu ni pjesan slo vinska ne zrije

Iz Mažur. Čengid-age

PREDGOVOR

prvega natisa.

|i moj namen, v predgovoru temu delcu na
dolgo in široko o narodnih srbskih pesnih
govoriti. Le to hočem opomeniti, da so ti
krasni plodi proste domišljije srbskega ljudstva
vsem izobraženim neslovanskim kakor tudi mnogim
slovanskim narodom znani in z veliko pohvalo čitani,
pri nas Slovencih pa, najbližih sorodnikih Srbov
in Hrvatov, še premalo udomačeni. Slovenske
svoje rojake s temi pesnimi bolj seznaniti, zraven
pa tudi našim bližnjim sosedom, ki kakor mi z
latinico pišejo, skrbno posnete besede teh pesni
podati, — to je namen te izdaje. Pred vsem
drugim naj torej ustroj te knjižice popišem.

IV

Pred besede sem kratko srbsko slovnico
postavil, pisano v slovenskem jeziku. Kratkemu
biti je moje glavno prizadevanje bilo. Imeno¬
slovja sem se latinskega držal, ker je vsakemu
bolj učenemu — saj za kmeta ni ta knjiga pi¬
sana — gladko in razumljivo, Sintakse nisem
pridejal, da ne bi preveč listov naraslo; samo o
glagolu sem toliko omeniti moral, kolikor se mi
je neobhodno potrebno zdelo. Posneta je pa slov¬
nica — ktero sem po svoje razredil — nekaj iz
mojih lastnih opazk, največ pa iz srbske z lati¬
nico natisnjene izvrstne knjige: „Oblici srpskoga
jezika, napisao G j. Daničič,  četvrto izdanje,
u Biogradu u državnoj Štampariji 1864“. S srb¬
skimi naglasi nisem mogel v tej slovnici rojakov
seznaniti, ako tudi imam vse gradivo nabrano,
ker ta nauk posebno knjigo zahteva, kar vsak ve,
kdor seje količkaj s srbskim naglasoslovjem pečal.

Besede  teh pesni so vzete iz Vukove
zbirke, druge knjige leta 1823. in primerjene z
Vukovim novejšim izdanjem 1. 1845. Kjer so se
besede z Vukovim novejšim rečnikom, kteri mi je bil
vodja skoro pri vsaki besedi, in s pesnimi samimi

v

ujemale, tam nisem od Vuka nikjer odstopil, ampak
se ga trdno držal izvzemši od Vuka nezapisovani
h,  kterega sem kjerkoli je mogoče bilo postavil.
Ker so te pesni, ktere jaz v gajici podajam, izmed
najstarejših, zato se v njih dosti starega nahaja,
kar pa nisem v sedanjo srbščino prepisal, ako-
ravno mi je to lahko bilo. Tudi nisem različnosti
oblik in mnogovrstnosti govora po enem kopitu
prirezati in tako rekoč popraviti hotel, ker imam
jezik za slobodno stvar človeškega duha, kterega
ne sme človek v suženjske verige kovati. Tudi
sem pri tem hotel, naj se slovenski čitatelji z
bogatstvom srbskih narečij seznanijo, brez kterih
znanja se ne dd srbska književnost temeljito razu¬
meti. Da ravno rečeno v malo primerih po¬
kažem, hočem nektere besede, kakor: dat. tebe
za tebi, lagun za lagan, bilo za bijelo,
jali in ali za ili, fatiti zahvatiti,  pre
— za kar se večkrat pr o — pričakuje, i. t. d.
našteti. Marsikako mesto v teh pesnih se vidi na
prvi pogled kakor da bi krivo bilo, ali pri drob¬
nem preiskovanji obvelja.

VI

Mnogim besedam sem tolmačenje  dodal,
ker naši ljudje sploh nimajo srbskih rednikov, in
pod besede sem tolmačenje postavil, da bi či-
tanje menj težavno bilo. Ako je tu pa tam kaka
menj važna beseda neiztolmačena ostala, naj mi to
čitatelji blagovoljno prizanesejo, ker bi se sicer
knjiga bila odebelušila in tako cena povišala.

Rečnik,  kterega sem ua konci knjigi pri-
vrgel, obsega tuje, ali srbskemu jeziku navadne
besede. Za razloženje nekterih tudi v Vuku ne
razrešenih besed kakor tudi za „Opombo“ se imam
čisto posebno učenosti in uljudnosti prečestitega
gospoda Stepana Kociančiča  zahvaliti, ro¬
jaka ne samo v iztočnih jezikih — ktere v go¬
rički bogoslovnici uči — ampak tudi v slovanščini
jako zvedenega, kteri me je kakor pri tem delu
z bistrim svojim znanjem, tako tudi pri mojih
srbskih in hrvaških študijah sploh s svetom in
knjigami podpiral. Ob enem se tukaj gospodi
c. k. častnikom  hrvaškim in drugim hrvaškim
gospodom, ki se sedaj v Gorici bavijo, za njih
podučne pogovore in knjižno podporo od srca
zahvaljujem.

VII

Da  sem  ravnoKraljevica Marka izbral,
kdo mi bo to zameril, ako pomisli, da je on
glavni junak južnih Slovanov? Kteri jugoslovenski
pesnik ni Marka opomenil? Slavni Vraz, Trnski,
Pucic in že stari pesniki so Marku nerazrušive
spomenike slave postavili. On se mi je tedaj naj¬
primernejši začetnik zdel. Marsikdo mi bo mo¬
rebiti prigovarjal, zakaj nisem več in mnogo¬
vrstnih pesni natisnil. Vzrok temu je bil, ker je ta
izdaja prvo  poskušanje, ali se našemu omikanemu
svetu srbske in hrvaške poezije ljubi. Ako bode
morebiti to izdanje tako ljubezen obudilo ali našlo,
ondaj mislim v izdavanji napredovati, ker mi je
moj založnik, Dragotin Sohar,  svojo priprav¬
ljenost obrekel. Tedaj bi za to knjižico prišla
cela Jugoslovanska knjiga 1 '  na svitlo in to
najpred veča zbirka narodnih srbskih pesni
raznovrstnih, potem Mažuraniceva „S m r t Smail-
age“,  Gundulicev „Osman“  in druga dela.

Da se pa to doseže — kar bi mislim na¬
šemu jeziku in pesništvu v veliko korist bilo, —
mi je jako treba blagovoljne podpore tako od
strani** naših kakor hrvaških|Jučenjakov, posebno

VIII

pa mnogobrojnega udeleževanja naše za vse krasno
vnete jugoslavenske mladeži in njenih
učiteljev.  Ako bodo ti mojemu podvzetju pri¬
jazni, se bode lahko krasna, zdrava in skoz in
skoz narodna poezija srbska in hrvaška na naše
slovensko književno polje presadila in k edinosti
enega  književnega jezika na jugu pripomogla.

V to božja pomoč!

V Gorici, 25. oktobra 1864.

PREDGOVOR

drugega natisa.

jja se ta knjižica vdrugič natisne, smatram
kot dobro znamenje, da se naš knjigo-
ljubni svet tudi za take vrste književnost
zanima, h kakoršni spada ona. Želje, ktere sem
proti koncu prvega predgovora izrazil, so se mi
izpolnile. Popraševanje po tej knjižici, ktero se
že več let neprestano ponavlja, potrjuje moj sod,
da se naše omikano občinstvo za srbsko in hrvaško
književnost zanima. Ker je knjižica tudi v naše
šole kot pripomočna knjiga p6t našla, zatč je v
resnici postala potreba novega izdanja, ker je
prvo že v malo mesecih bilo pošlo. K temu iz-
danju imam j edino opaziti, da je „ srbska slov-

nica“ predelana in popravljena, isto tako mnogo
opombic, in, kar je glavna sprememba, da je
dvoje spevov iz imenitne pesni: „S m rt Smail-
age  Čengiča 1 ', ktero je bivši ban Ivan Mažu-
ranie zložil in 1. 1846 prvikrat objavil, pridanih,
in. to z opombicami.

Zahvalivši se slovenskim čitateljem, ki so
prvi natis s tako prijaznostjo sprejeli, posebno pa
cest. slovenskim profesorjem in dijakom, pripo¬
ročam tudi drugo izdanje njih ljubeznivosti in
blagovoljni sodbi.

V Brnu, meseca novembra 1880.

Janko JPaJfe.

SRBSKA SLOVNICA.

Kratka srbska slovnica.

§. 1. O nekih glasih. Srbski jezik ne
izgovarja po vseh krajih h,  ampak ga ali čisto
izpušča, n. p. čoa  mesto čoha,  ali ga pa z v  ali j
nadomestjuje: uvo  m. uho, tijo  m. tiho.  Jaz sem
ga povsod postavil, kjer je ali na sredi ali na
kraji izpuščen, n. p. straha  m. straa, hvatiti  m.
valiti.  — Hv  pa se rad v / preminja: dofatiti
— dohvatiti, fala  — hvala.

§. 2. D&  je eden glas, ki se kakor italjanski
ge  izgovarja, n. p. džep  (trdneje nego naš žep).

§. 3. Dj  je tudi eden glas, ali mekši nego
d&,  n. p. djevojka.  Čehi ga z d’,  Madjari z gy
izrazujejo. Kjer sem d’j  postavil, naj se oba glasa,
d  in j  slišita kakor v slovenskem, n. p. djete.

§. 4. Č  se mekše izgovarja nego c,  n. p.
čemer  (pas). Dobro to besedo v izgovarjanji lo¬
čijo Srbi od čemer  (grenkost, otrov). Na Goriškem
Slovenci tje  iu tretji  skoro enako, samo nekoliko

1

2

pretrdo izgovarjajo proti srbskemu 6.  Čebi pišejo
t’,  Madjari ty.

Srbske deklinacije.

§. 5. Teb je troje: 1. substantivna; 2. pro-
nominalna; 3. adjektivna.

Substantivna deklinacija.

Ta se na troje deli: a) v tisto, ki ima v
genitivu — e  (žena/e); b) ki ima v genitivu — a
(jelen, selo, pleme); c) ki ima — i  (stvar/i).

a) Žena:

(Pravega duala v našem smislu Srbi nimajo.)
Opazke:  «) pred i se g v z, h v s  in
k y  c  spreminja: noži (noga), snasi (snaha), ruci
(ruka). /?) možka substantiva (n. p. sluga) se

3

kakor žena  sklanjajo; 7 ) mati  se razun instrum.
materom  v singul. ko v slovenskem, v plur. ko
žene  pregibuje.

b) Jelen  se sklanja:

Singular: Plural:

nom. jelen jelen-i

gen. jelen-a jelen-a

dat. jelen-u jelen-ima (om)

acc. jelen-a jelen-e

voc. jelen-e jelen-i

loc. jelen-u jelen-ima

instr. jelen-om jelen-ima (i).

(Jelen se povsod na tistem slogu naglaša).

Opombe:  «) pred e v voc. sing. se g  — v
h  — k, c  v ž  — š  — c spreminjajo: bože i. t. d.;
pred i  pa kakor pri a) deklinaeiji; /3) mehki
soglasniki imajo v voc. u:  kralju; — neutra se
razve že iz slovenskega znanih razločkov čisto
po jelenu  sklanjajo.

c) Stvar  se sklanja:
Singular: Plural:

nom. stvar stvar-i

gen. stvar-i stvar-i

l*

4

Singular:

Plural:
stvar-ima
stvar-i

dat. stvar-i
acc. stvar
voc. stvar-i
loc. stvar-i

stvar-ima

stvar-ima.

stvar-i

instr. stvar-ju

Opombe:  a)  beseda- M' (steblo hčer  —)
se razve nom. kakor stvar  sklanja; — /9) v instr.
sing. se j  s prejšnjim soglasnikom v eden mehki
glas topi: smerču (-tju); — 7) kost, kokos, vaš
(uš), oči  in uši (— ušesi)  in nekaj malo drugih
besed ima v gen. plur. iju: kostiju, očiju, ušiju.

§. 6. Ona razpada v dve vrsti. Prva obsega
tista pronomina, ktera nimajo raznega spola: ja,
ti, mi, vi, sebe, — druga obsega pronomina raz¬
ličnih spolov: on, sam i. t. d.

Pronominalna deklinacija.

a) Izgledi prve vrste:

Singular:

nom. ja
gen. men-e

ti

i-e teb-e seb-e

5

t*r

p

tr

o

seb-e

pr

p,

pr

o

p

crq

Opazka:  enklitice (mi za mene  i. t. d.) so
ravno take kakor slovenske.

b) Izgledi druge vrste: .

Genitiv teh prononim se na — oga  in — ega
končuje pri možkem in srednjem spolu.

Singular:

možki ženski srednji spol

nom. sam sam-a razve nom., acc. in voc.
gen. sam-oga sam-e (sam-o),  kakor možki spol.

6

loc. sam-ijem (-ih)-

instr. sam-ijem (-ima) (-imi) kakor m ozki spol.

Opazke,  a) mehka stebla spreminjajo v
možkem in srednjem spolu o v e, n. pr. našega,
našemu;  — p)  ista stebla skračujejo — ije  v i,
n. pr. naših, našim;  — 7) dat. in loc. singulara
kakor tudi dat., loc. in instr. plurala so si pogosto
enaki.

On  se kakor v slovenskem sklanja razve loc.,
instrum. in pa ženskega spola, kjer se po gori
stoječim izgledom ravna. „Ona“  ima v dat. in

7

loc. sing. njojzi  zraven njo j;  v acc. sing. pa na¬
vadno je  namesto ju.

Adjektivna deklinacija.

§. 7. Adjektiva se v srbskem na dva načina
sklanjajo: a) nedoločno,  t. j. kakor substantiva,
ali tako samo v singularu (razve instr.), in b) do¬
ločno,  t. j. kakor pronomina in tako v singularu
in pluralu v možkem, ženskem in srednjem spolu.

a) Nedoločno

se sklanjata samo možki in srednji spol in to
samo v singularu:

možki
nom. žut
gen. zut-a
dat. žut-u
acc. žut-a

srednji spol
žuto

kakor možki spol
žuto

(žut)_

loc. žut-u kakor možki spol.

instr. žut-ijem

b) Določna deklinacija

se od konca do kraja po pronominalnej  (§. 6.)
ravna. Ni torej posebnih izgledov treba.

8

Opomba: Navadno se adjektiva po enej
kakor drugej t. j. določnej in nedoločnej sklanjati
dajo. Ali vendar je pri posesivnih adjektivih,  ktera
se končujejo na ovjev, -in, -j,  nedoločna, — pri
adjektivih na -ij, -ski  in -nji  določna sklanjava na-
vadnejša.

Komparacija adjektiva.

§. 8. Ta je troja:

1. na — ji: mlad najrrdadji  [naj  se vedno na¬
glasa] ; visok, viši, najviši; živ, življi, naj-
življi.  [Ženski spol je povsod na — a,  srednji
na — e.]

2. Na — Si,  ali samo pri teh prilogih navadna:
lak, lakši; lijep, Ijepši; mek, mekši.

3. Na — iji: star, stariji; pametan, pametniji,
najpametniji.

Razločki med pozitivi in komparativi nekterih
prilogov so sploh isti ko v slovenskem: dolar,
bolji; mali , manji  i. t. d.

Konjugacija.

§. 9. Ta je navadna splošna  — in posebna.
(Znanje slovenskega glagola povsod predpolagam.)

9

Splošna („pravilna“) konjugacija:

Praesens  je pri vseh šesterih vrstah glagolov
enak slovenskemu, samo s temi razločki, da
a) srbski glagol duala  nima; b) da se prva osoba
singulara včasih tudi na — u  končuje: kocu;  in
c) da se tretja osoba plurala vedno skračena glasi:
pletu  [slov. plet6], vide  (slov. vidijo).

Aorist  se navadno iz infinitivovega osnova
dela ter se na-nj končnice privezujejo, n. pr.:

(Naglas je vedno na korenovem slogu plet  —.)

Od čuti  je čuh  ( ču, ču  i. t. d.); tonuti  ima
tonuh  i. t. d. Reci  ima rekok, reče, reče, rekosmo
i. t. d., ter se k  pred e  v č spreminja kakor tudi
i/ v ž (dvigoh, dvi&e).  Glagoli druge vrste radi
aorist tudi iz korena delajo, n. pr.: stegoh, steše
od stegnuti (steg—).

Iz teh izgledov se vidi, da je pri soglasnično
končaj očih se osnovah o in e treba vmes devati,
pri samoglasničnih pa ne.

Singular:

1. plet-oh

2. plet-e

3. plet-e

Plural:

1. plet-osmo

2. plet-oste

3. plet-oše.

10

Imperfektum  se vedno na — ah  končuje;
kedar se dva a  srečata, eden izpade. Prim. od

plesti, mrijeti, pisati.

Singuiar:

1. plet-ijah mr-ah pis-ah

2. plet-ijaSe mr-aše pis-ase

3. plet-ijaše mr-aše pis-aše.

Plural:

1. plet-ijasmo mr-asmo pis-asmo

2. plet-ijaste mr-aste pis-aste

3. plet-ijahu mr-ahu pis-aku.

(Naglas je povsod na korenu glagola.)

Peči  ima pecijah; klati: kunijah; čuti: čujah;
umijeti: umijah; vidjeti: vidjah; nositi: nošah;

čuvati : čuvali; brati: brali; kupovati: kupovah.

Primeri zarad boljšega razločevanja končnice
imperfekta  s končnicami aoristovimi!

Imperativ  se kakor v slovenskem na i  in j
končuje: pleti, peci, reci, mri, umij  (umijeti), piši,
kilpuj  i. t. d.

Participium praesentis  se dela iz 3. osob.
plur. praes. na — uči  in — eči: pletuči, mruči,
videči, noseči, pišuči, beruči.

Partic. aoristi  ima kračo obliko v  in deljšo
vsi;  obe obliki pa se pri prvem razredu glagolov

11

iz korena,  pri drugih razredih iz infinitivove  osnove
delajo: pletav  [ a  se vmes deva, da se more iz¬
govoriti] pletavši; mrv, mrvši; vidjev, vidjevši;
kupovav, Jcupovavši.

Particip. perfekti  se v možkem spolu na
o,  v ženskem na la,  v srednjem na lo  končuje; dela
se pri glagolih prvega razreda iz korena,  po dru¬
god iz infinitivove  osnove, n. pr.: pleo, plela, plelo
(plesti); mro, mrla, mrlo; tonuo; pisao  i. t. d.
Nekokrat se ao  v o  topi; jaz sem to zaznamoval
s strešico: sveži) =  svezao (svezala, svezalo);  ne¬
kokrat pa zopet ao  stoji za o,  n. pr. pomogao  (po-
mogo); došao  (došo).

Partic. passivi  je dvoji na — n in t: pleten,
(pletena, pleteno); črneti; vidjen, pisan, klet  (ku-
nem); kupovan.

Posebna („nepravilna“) konjugacija
nekterih glagolov; ti so: biti, iti  in hotjeti.

a) Biti:
Singular:

Praes.  1 . jesam (sam)

2. jesi (si)

8. jest (je)

Plural:
jesmo (smo)
jeste (ste)
jesu (su).

12

Imperfektum  ima dve obliki:

Aorist:

a)

Opomba:  Kedar je treba glagol biti  za-
nekati (negativnega storiti), se mu v praes. ni,
inače pa ne  predstavlja: nijesam (nišam); ne bijah
(tudi vkupe pisano) nebijah.

O futuru  kakor sestavljenem času pozneje!

b) Iti;  sestavljenci tega glagola:

Simplex (compositum) Simplex (compositum)
Praes.  1. idem (dodjem) idemo (dodjemo)

2. ideš (dodješ) idete (dodjete)

3. ide (dodje) idu (dodju).

13

Invperfektura:  1. idjah (dodjah) idjasmo (dodjasmo)

2. idjaše (dodjaše) idjaste (dodjaste)

3. idjaše (dodjaše) idjahu (dodjahu).
Aorist:  1. idoh (dodjoh) idosmo (dodjosmo)

2. ide (dodje) idoste (dodjoste)

3. ide ( „ ) idoše (dodjoše).
Infinitiv:  iti (doči). Imperativ:  idi (dodji).
Particip. perfekt.:  išao (došao ali došo, —

šla, — šlo).

Opomba:  Namestil otidem  se rado pravi
odem;  tako tildi namesto otidoh  rado odoh, ode  itd.

c) Hotjeti:

Praesens:  1. kocu (en) hočemo (čemo)

2. hočeš (češ) hočete (čete)

3. hoče (če) hoče (ee).

Imperfekt.:  1. hotijah (hočali) hotijasmo (hoeasmo)

2. hotijaše(hocaše) hotijaste i. t. d.

3. „ „ hotijahu.

Tudi se rado pravi htijah,  celč šcah  in
kčah  i. t. d.

Aorist:  1. hotjeh (htjeh) hotjesmo (htjesmo)

2. hotje i. t. d. hotjeste i. t. d.

3. „ hotješe.

Tudi se nahaja htjedoh, ščeh  in Jcčeh  i. t. d.

14

Particip. perf.: hotio, hotjela,  —; pa tudi
litio, htjela.

Sestavljeni časi glagola.

§. 10. Imperfektum  iz praes. glagola biti  in
participija perfekt. glagolov imperfektirmih,  n. pr.:
Kad je  Marko još nejačak bio,

Ja sam  Marka vrlo milovao,

TJ svilena njedra uvijao.

Perfektum  iz praes. glagola biti  in particip. perf.
glagolov perfektivnih,  n. pr.:

Gospodine čare od Stambola!

Kod mora sam  kulu načinio.

Aorist  kakor perfektum:

Kad u jutru jutro osvanulo,

I pred crkvom zvona udariše,

Sva gospoda došla  na jutrenje.
Plusquamperfektum  se sestavlja:
a)  iz imperf. glagola biti  in particip. perfekt., n. pr.:
Gotovo ga bješe sicstigao ,

Al iz crkve ne,sto progovara;

/S) iz sestavljenega imperf. glagola biti  in particip.
perf. :

Izvadi mi gospodsko odjelo,

Što sam, sestro, bio pripremio.

15

Futurum, I.  iz infinitivain praes. glagola hotjeti,  n. pr.:
A ja ču  ti liti  do koljena.

Znati če  se, na kome je carstvo.

Hoče  Marko pravo kazivati.

Učiničeš  krvcu o prazniku.

(Učiničeš  = učinit’ češ.)

Futurum II.  se nadomestjuje sedanjikom dovršnih,
posebno sestavljenih glagolov, n. pr.:

Kad isprosim,  sestro, i dovedem  (žen«),

1 tebe ču onda udomiti.

O načinih govoia (modih).

§. 11. Indikativ  preskočim.

Imperativ:

a) affirmativen:

Odlijte  se, silni od silnijeh!

Neka ima,  neznana delijo! (naj ima.)

/?) proMlitiven:

Nemoj,  sine, govoriti  krivo! (nikar ne govori.
Optativ:

Bog ti pomogao!

Ti nemao  groba ni pokopa!

Da bi  ti duša ne izpala!

Da je  kome stati te vidjeti!

16

Konjunktiv:

Brže hajde . . .

Da  ti kažeš . . .

(Piše knjigu)

Do onoga protop Nedeljka,

Neka dodje  na Kosovo, (naj dojde)

Da  on kaže,  na kome je carstvo.

Kondicional :

Imao Uh  s kime piti vino (imel bi)

Ako  bog da  i sreča junačka

Da hi  mu se kazivao Marko, (ko bi . . .)

Hoče  njega Ture pogubiti;  (pogubil bi ga)

Da  ga pusti  bijelu Prilipu, (ko bi . . pustil)
Iloce  issec mloge uzavnice (posekal bi).
Infinitiv  se upotrebljuje kakor v slovenskem;
mnogokrat je skračen in našemu supinu podoben..
Supin  je srbski jezik izgubil.

SRBSKE PESKI.

I.

Uroš i Mrljavčevici.

Hastala se četiri tabora
Na ubavu na polju Kosovu
Kod bijele Samodreže crkve;

Jedno tabor V u kaši na kralja,

5 Drugo tabor despota Uglješe,

Treče tabor vojevode Gojka,

A četvrto carevič-Uroša.

Carevi se otimlju o carstvo,

Medju se se hoče da pomore,

10 Zlacenima da pobodu noži,

A ne znadu, na kome je carstvo.

1  sastati miti.  1 2  ubav lep. 3 *  kod pri.  5  carev

knezi,  otimati (praes.  otimam ali  otimljem) trgati,  o za,

carstvo namreč „srpsko.“  9  medju med,  hoče da tako se

„hotjeti u  rabi, kadar je našemu „hoteti“ enak; pri futuru

odpade r da.“

18

Kralj Vukašin veli: na mene je;

Despot Uglješ: nije, neg na mene;

Vojvod Gojko: nije, neg na mene.

15 čuti nejak carevic Urošu,
čuti djete, nista ne besjedi,

Jer ne smije od tri bratijenca,

Bratijenca, tri Mrljavčeviča.

Piše knjigu Vukašine kralju,

20 Piše knjigu i šilje čauša
Do Prizrena grada bijeloga
Do onoga protopop-Nedeljka,

Neka dodje na Kosovo ravno,

Da on kaže, na kome je carstvo,

25 „0n je svjetla čara pričestio,

Pričestio i ispovjedio;

U njega su knjige starostavne.“

Piše knjigu despote Uglješa,

Piše knjigu i šilje čauša
80 Do Prizrena grada bijeloga,

13  neg(o) ampak.  15  čutiti (šutiti) molbati,  nejak slab,
Urošu voc. za nom.  17  jer ker,  smijeti upati se,  bratijenci
brati.  19  knjiga list.  20  šilje od mati,  čauš sel.  21  grad
mesto.  22  protopop viB pop.  25  pričestiti obhajati. 26  ispovje-
diti spovedati.  27  u pri,  knjige starodavne stare knjige
(Vuk);  najbrž pa = oporoka.

19

Do onoga protopop-Nedeljka.

Trecu piše vojevoda Gojko,

I on šilje ognjena čauša.

A četvrtu carevic Urošu
35 Piše knjigu i šilje čauša.

Sva četiri sitne knjige pišu
I pošilju ognjene čauše,

Sve potajno jedan od drugoga.

Sastaše se četiri čauša
40 U Prizrenu gradu bijelome
Kod dvorova protopop-Nedeljka.

Ali prota doma ne bijaše,

No u crkvi bješe na jutrenji,

Na jutrenji i na leturdjiji.

45 Kol’ko s’ silni ognjeni čauši!

Koliko su silni od silnijeli
Te ne kceše konje odjahati,

No u crkvu konje nagoniše,

Potegoše pletene kandžije,

50 Udaraju protopop-Nedeljka:

„Brže hajde, protopop-Nedeljko,

36  sitan droben.  38  potajno skrivši.  42  prota skrajšamo
iz „protopopa.“  43  no ampak,  jutrenja jutma služba božja.
44  leturdjija pravosla/ona maša.  45  s’ su.  49  kandžija bič.
51  hajde pojdi!

2 *

20

Brže hajde na Kosovo ravno,

Da ti kažeš, na kome je carstvo.

Ti si svjetlog čara pričestio,

55 Pričestio i ispovjedio.

D tebe su knjige starostavne.

Jal češ sada izgubiti glavu.“

Suze roni protopop-Nedeljko,

Suze roni pa njima govori:

60 „Odbijte se, silni od silnijek!

Dok u crkvi zakon savršimo.

Znati če se, na kome je carstvo. 11
Tako su se oni uzmaknuli.

A kad zakon božji savršiše,

65 Izljegoše pred bijelu crkvu,

Tad govori protopop-Nedeljko:

„Djeco moja, četiri čauša!

Ja sam svjetla čara pričestio,

Pričestio i ispovjedio,

70 Al ga nišam pitao za carstvo,

Več za grijett, što je sagrješio.

No idite u Polipa grada
Do dvorova Kraljeviča Marka,

57  jal ali.  58  roniti točiti.  60  odbiti se oditi.  81  dok
dokler,  zakon obhajilo,  savršiti končati.  63  uzmaknuti umak¬
niti. 65  izlječi vun iti.  70  pitati praSati.  71  ve6 ampak.

21

A do Marka, do mojega djaka!
75 Kod mene je knjigu naučio,

Kod čara je Marko pisar bio,

U njega su knjige starostavne,

I on znade, na kome je carstvo.
Vi zovite na Kosovo Marka!

80 Hoče Marko pravo kazivati,

Jer se Marko ne boji nikoga
Kazma jednog boga istinoga. 11
Otidoše četiri eauša,

Otidoše ka Prilipu gradu
85 Bjelu dvoru Kraljeviča Marka.
Kad su bili pred bijele dvore,
TJdariše zvekirom na vrata.

To začula Jevrosima majka
Pa doziva svoga sina Marka:

90 „Sine Marko, moje čedo drago,
Tko udara zvekirom na vrata ?
Baš ka’ da su babovi čauši.“
Usta Marko te otvori vrata,
čauši se pokloniše Marku:

74  djak učenec.  80  kazivati povedati.  87  razma
istin resničen.  84  ka k (kakor  sa = s, oda — od i.
87  zvekir kladvice na vratih.  90  čedo dete.  92  bas ka’
kakor,  babov očin.  93  te ter (ino).

razun,

,  t. d.)

ravno

22

95 „Božja t’ pomoč, gospodam Marko!“

A Marko ih orniiova rukom:

„Dobro došli, moja djeco draga!

Jesu F zdravo sr biji vitezovi
I čestiti carevi i kralji ?“

100 Čauši se smjerno pokloniš e:

„Gospodaru Kraljeviču Marko!

Sve je zdravo, ali nije mirno.

Gospoda se težko zavadila
Na Kosovu polju širokome
105 Kod bijele Samodreže crkve,

I oni se otimlju o carstvo,

Medju se se hoče da pomore,

Zlacenima da pohodu noži,

A ne znadu, na kome je carstvo.

110 Tebe zovu na Kosovo ravno,

Da im kažeš, na kome je carstvo."

Ode Marko u gospodske dvore
Pak doziva Jevrosimu majku:

„Jevrosima, moja mila raajko!

115 Gospoda se jesu zavadila
Na Kosovu polju širokome

95  t 'ti.  96  omilovati prijazno sprejeti.  99  Srbalj {gen.
— blja) — Srb.  109  smjerno ponižno.  103  gospoda gospodje,
zavaditi razpreti.

23

Kod bijele Samodreže crkve,

I oni se otimlju o carstvo,

Medju se se hoče da pomore,

120 Zlacenima da pohodu noži,

A ne znadu, na kome je carstvo.
Mene zovu na polje Kosovo,

Da im kažem, na kome je carstvo."
Kol’ko Marko težio na pravdu,

125 Tol’ko moli Jevrosima majka:
„Marko, sine jedini u majke!

Ne bila ti moja hrana kleta!

Nemoj, sine, govoriti krivo
Ni po babu ni po stričevima,

130 Teč po pravdi boga istinoga!

Nemoj, sine, izgubiti duše!

Bolje ti je izgubiti glavu
Nego svoju ogrješiti dušu.“

Uze Marko knjige starostavne
135 Pa opremi sebe i Sarina,

Sarinu se na ramena baci,

124  težiti hrepeneti,  koliko — toliko akoravno — ven¬
dar.  125  moliti prositi.  129  ni — ni (neque—n., neve — n.)  po
za,  babo = otao oSe,  stričevima = stricih.  135  opremiti pri¬
praviti,  Šarin, tudi  Šarac (t. j. pisan konj) ime Markovega
konja.  136  baoiti vreii.

24

Otidoše u Kosovo ravno.

Kad sn bili kraljevu šatoru,

Keče tade Vukašine kralju:

140 „BIago mene do boga miloga!

Eto mene moga sina Marka!

On če kazat: na mene je carstvo;

Od oca ce ostanuti sinu.“

Marko sluša, nista ne govori,

145 Na šatora ne okrece glavu.

Kad ga vidje Uglješa vojvoda,

Tad Uglješa riječ govorio:

,,Blago mene, eto mi sinovca!

On ce kazat: na mene je carstvo.

150 Kaži, Marko, na mene je carstvo!

Oba cemo bratski carovati. 11
Šuti Marko, nista ne besjedi,

Na šatora ne okrece glavu.

Kad ga vidje vojevoda Gojko,

155 Tade Gojko riječ govorio:

„Blago mene, eto mi sinovca!

On če kazat: na mene je carstvo.

138  Šatoru dativ. cilja  (blizo pri  . . . ). 139  reče aor.

tade tedaj.  141  eto glej,  mene dativ.  143  ostanuti ostati,
115  okretati obračati.  147  riječ beseda.  148  sinovac očetovega,
brata sin.

25

Kad je Marko još nejačak bio,

Ja sam Marka vrlo milovao,

160 U svilena njedra nvijao

Kano krasim od zlata jabuku;

Kud sam godje na konju hodio,

Sve sam Marka sa sobom vodio.

Kaži, Marko, na mene je carstvo!

165 Ti češ, Marko, prvi carovati,

A ja ču ti biti do koljena."

Šiiti Marko, nista ne govori,

Na šatora ne okreče glavu,

Pravo ode bijelu šatoru,

170 Ka šatoru nejaka Uroša.

Dogna Šarca čaru do šatora,

Ondje Marko Šarca odsjednuo.

Kad ga vidje nejaki Urošu,

Lako skoči sa svilna dušeka,

175 Lako skoči palce progovori:

„Blago mene, eto moga kuma!

Moga kuma, Kraljeviča Marka!

On ce kazat, na kome je carstvo.“

158  još Se,  nejačak slabček , 159  vrlo močno,  milovati

ljubiti.  169  kud — godje koder koli.  163  sve vedno.  166  do
lcoljena biti prvi za, kom biti.  169  pravo na ravnost.  174  dušek
blazina za sedenje.  pake pak.

26

Buke sire, u grla se grle,

180 U bijelo cjelivaju lice,

Za junačko pitaju se zdravlje,

Pa sjedoše na svilna dušeka.

Tako malo vreme postajalo;
Danak prodje, tavna nocoa dodje.
185 Kad u jutru jutro osvanulo,

I pred crkvom zvona udariše,

Sva gospoda došla na jutrenje.

U crkvi svu službu savršili,
Izljegoše iz bijele crkve,

190 U štolo ve pred crkvu sjednuli,
Šečer jju a rakiju pij u.

Marko uze knjige starostavne,
Knjige gleda, a govori Marko:

,,A moj babo, Vukašine kralju!

195 Malo 1' ti je tvoje kraljevine,
Malo 1’ ti je? Ostala ti pusta!
Yee s’ o tudje otimate carstvo.

A ti strice, despote Uglješa!

Malo 1’ ti je despotstva tvojega,
200 Malo T ti je? Ostalo ti pusto!

179  grliti objeti.  180  cjelivati ljubiti.  184
185  osvanuti zasvetiti.  186  zvono zvon.  188  svil

191  šečer sladkor,  iju jejo,  raMja žganje.  194  a oj.

tavali temen.
190  stol miza.
197  tudj tuj.

27

Več s’ o tudje otimate carstvo.

A ti strice, vojevoda Gojko!

Malo 1’ ti je vojvodstva tvojega,

Malo 1’ ti je ? Ostalo ti pusto!

203 Več s’ o tudje otimate carstvo.

Vidite li — bog vas ne vidio! —

Knjiga kaže: na Urošu carstvo,

Od oca je ostanulo sinu,

Djetetu je od koljena carstvo.

210 Njemu carstvo čare narucio
Na samrti, kad je počinuo.“

Kad to začu Vukašine kralju,

Skoči kralju od zemlje na noge
Pa potrže zlačena liandžara,

215 Da ubode svoga sina Marka.

Bježi Marko ispred roditelja,

Jer se njemu, brate, ne pristoji
Sa svojim se biti roditeljem,

Bježi Marko oko bjele crkve,

220 Oko bjele crkve Samodreže ;

Bježi Marko, a cera ga kralju,

209  koljeilo rod.  210  naručiti izroUti.  211  samrt smrt ,
počinuti umreti.  214  potrgnuti potezici, (aor.), handžar velik
nož.  216  roditelj oteč.  2,7  pristojati spodobiti.  2,9  oko okoli-
221  čerati tirati,  kralju za nom.

28

Dok sii triput kolo sastavili
Oko bjele Samodreže crkve.
Gotovo ga bješe sustigao,

225 Al iz crkve nesto progovara:

„Bjež’ u crkvu, kraljeviču Marko!
"VidiS, dje češ danas poginuti,
Poginuti od svog roditelja,

A za pravdu boga istinoga.“

230 Crkvena se otvoriše vrata.

Marko bježi u bij elit crkvu;

Za njime se vrata zatvorila.

Kralj dopade na crkvena vrata,
Po direkn udari handžarom,

235 Iz direka krvca pokapala.

Tad se kralju bio pokajao
Te je riječ bio govorio:

„Lele mene do boga jednoga,

Dje pogubih svoga sina Marka! 11
240 Al iz crkve nešto progovara:

„A čuješ li, Vukašine kralje?

333  triput trikrat,  sastavili naredili.  334  gotovo skoro,
sustidi doiti.  226  nešto nekaj,  progovarati govoriti.  237  dje
da.  330  otvoriti — zatvoriti odpreti ■— zapreti.  333  dopad-
nuti priskočiti.  331  direk steber.  330  pokajati skesati.  338  lele
joj,  do pri.

29

Ti nijesi posjekao Marka,

Ye6 posječe božjega andjela.“

Na Marka je vrlo žao kralju
245 Te ga ljuto kune i proklinje:
„Sine Marko, da te bog ubije!

Ti nemao groba ni poroda!

I da bi ti duša ne ispala,

Dok turskoga čara ne dvorio!“
250 Kralj ga kune, car ga blagosilja:
„Kume Marko, bog ti pomogao!
Tvoje lice svjetlo na divanu,
Tvoja sablja sjekla na mejdanu,
Nada te se ne našlo junaka!

255 Ime ti se svuda spominjalo,

Dok je sunca i dok je mjeseca!“
Što su rekli, tako mu se steklo.

243  posječe ( aor. 2. os.)  244  žao jezen,  kralju za nom.
248  ispala izpadla.  249  dvoriti streči komu.  250  car (Uroš),
blagosiljati blagoslavljati.  252  divan zbor pri turškem čaru.
253  mejdaii dvoboj, bojišče.  254  nada nad.  255  svuda povsod.
257  steči zgoditi.

II.

Marko Kraljevič i Musa kesedžija.

^ino pije Musa Arbanasa
U Stambolu u krčmi bijeloj.

Kad se Musa nakitio vina,

Onda poee pijan besjediti:

5 „Evo ima devet godinica,

Kako dvorim čara u Stambolu,

Ni izdvorih konja ni oružja
Ni dolame nove ni polovne.

Al tako mi moje vjere tvrde!

10 Odvrd cu se u ravno primorje,

Zatvoricu skele oko mora
I drumove okolo primorja,

Načinicu kulu u primorju,

Oko kule gvozdene čengele,

kesedžija tolovaj. '  Arbanasa Albanec.  3  nakititi napiti.
s  dolama dolga spodnja oblelca,  polovan obnošen.  1 ' skela
prod, loka.  11  drurn cesta.  13  kula stop.  M  čengel zakrivljen
klin,  gvozden železen.  ,

31

15 Vješacu mu hodže i hadžije."

Štogodj ture p’jano govorilo,

To trijezuo bješe učinilo.

Odvrže se u primorje ravno,

Pozatvora skele oko mora
20 I drumove okolo primorja,

Kud prolazi carevina blago,

Na godinu po trista tovara.

S ve je Musa sebe ustavio,

TJ primorju kulu načinio,

25 Oko klile gvozdene čengele,

Vješa čaru hodže i hadžije.

Kada čaru tužbe dodijaše,

Posla nanj’ga Cuprilijc-vezira
I sa njime tri hiljade vojske.

30 Kad dodjose u ravno primorje,

Sve polomi Musa u primorju
I ulivati Cuprilijc-vezira,

Saveza mu ruke naopako,

A sveža mu noge ispod konja
35 Pa ga posla čaru u Stambola.

15  hodža turS/ci pop,  hadžija romar.  111  ture (zanič¬
ljivo burek).  91  prolaziti skoz iti,  carevina davek,  blago denar.
22  tovar tovor.  27  dodijati presedati.  28  vezir carjev na¬
mestnik.  29  hiljada tisoč.  31  ulivati uloviti.  33  naopako na hrbet.

32

Stade čare mejdandžije tražit,

Obečava nebrojeno blago,

Tko pogubi Musu kesedžiju.

Kako koji tamo odlažaše,

40 Vec Stambolu on ne dolažaše.

Tc se čare ljuto zabrinuo,

Al mu veli hodža Čuprilijcu:

„Gospodine čare od Stambola!

Da je sada Kraljeviču Marko,

45 Zgubio bi Musu kesedžiju.“

Pogleda ga čare poprijeko
Pa on proli suze od očiju:

„Prodji me se, hodža Čuprilijcu;

Jer pominješ Kraljeviča Marka.

50 I kosti su njemu istrunule.

Ima puno tri godine dana,

Kako sam ga vrgo u tavnicu;

Nijesam je više otvorio.“

Teli njemu hodža Čuprilijcu:

55 „Na milosti, čare gospodine!

36  stade žalne,  mejdandžija boritelj.  39  — lažati hajati.
■" to zat6,  zabrinuti se v skrbi priti,  ljuto hudo.  44  da je
ko bi bil.  45  zgubiti = pogubiti. 46  poprijeko stranski.
47  proliti preliti.  48  prodi izogniti.  60  i tudi,  istrunuti sprh¬
neti. B ' ima puno je polne ..  53  tavniea ječa.  53  više več.

33

Šta bi dao onome junaku,

Koji bi ti živa kazo Marka?“

Teli njemu čare gospodine:

„Dao bili mu na Bosni vezirstvo
60 Bez promjene za devet godina,

Da ne tražim pare ni dinara. 11
Skoči bodža na noge lagane
Te otvori na tavnici vrata
I izvede Kraljeviča Marka,

65 Izvede ga pred čara čestitog.

Kosa mu je do zemljice črne;

Polu stere, polom se pokriva.

Nokti su mu, orati bi mogo.

Ubila ga memla od kamena;

70 Pocrnio kao kamen sinji.

Teli čare Kraljeviču Marku:

„Jesi 1’ djegodj u životu, Marko ?“
„Jesam, čare, ali u rdjavu.“

Sjede čare kazivati Marku,

60  promjena prememba.  61  tražiti tirjati,  pare ni di¬
nara ne groša ne krajcarja. 61  lagan — lagun lahek . 64  iz¬
vesti izpeljati.  66  kosa lasi.  67  pola polovica,  sterati razgri¬
njati.  6 “ memla blato, primer, rečnik.  70  sinji temen.  72  djegodj
kjekoli,  život življenje.  73  rdjav = hrdjav slab.  74  sjednuti
začeti .

3

34

75 Što je njemu Musa počimo,

Pa on pita Kraljeviča Marka:

„Možeš li se, Marko, pouzdati,

Da otideš u primorje ravno,

Da pogubiš; Musu kesedžiju?

80 Daču blaga, koliko ti drago.“

Veli njemu Kraljeviču Marko:

„Aja bogme, čare gospodine!

Ubila me memla od kamena;

Ja ne mogu ni očima gledat,

85 Kamo F s Musom mejdan dijeliti!

Namjesti me djegodj u mehanu,

Primakni mi vina i rakije
I debela mesa ovnujskoga
I beškota hljeba bijeloga.

90 Da posjedim nekoliko dana,

Kazaču ti, kad sam za tnejdana. 11
Car dobavi tri berbera mlada;

Jedan mije, drugi Marka brije,

A treči mu nokte sarezuje.

75  počrniti storiti.  77  pouzdati se upati si.  82  aja ne!
84  ni Se ne.  85  mejdan dijeliti biti  se; kamo 1’ kako Se neki.
88  namjestiti dejati,  mehana krčma. 87  rakija%cmje. 88  ovnujski
ovnovski.  83  beškot ime boljega kruha,  hljeb kruh.  30  da kadar.
92  dobaviti dobiti,  berber brijai.

35

95 Namjesti ga u novu mehanu,

Primače mu vina i rakije
I debela mesa ovnujskoga
I beškota hljeba bijeloga.

Sjedi Marko tri mjeseca dana,

100 Dok je život malo povratio.

Pita čare Kraljeviča Marka:

„Možeš li se veče pouzdati?

Dosadi mi Ijuta sirotinja
Sve tužeei na Musu prokletog."

105 Veli Marko čaru čestitome:

„Donesi mi suve drenovine
Sa tavana od devet godina,

Da ogledam, može li Sto biti."

Doneše mu suvu- drenovimi.

110 Steze Marko u desnicu ruku,

Pršte drvo na dvoje na troje,

Al iz njega voda ne udari.

„JBogme, čare, jošte nije vreme."

Tako stade jošte mjesec dana,

115 Dok se Marko malo ponačini.

102  veee le. 103  dosaditi — dodijati v 27,  ljut pre-
ubog,  sirotinja = plur. sirote.  107  tavan pod (nadstropje).
109  doneti = donesti.  110  stegnuti stisniti.  111  prsnuti zdro¬
biti se.  111  stade je ostal.  M5  ponaoiniti popraviti.

3 *

36

Kada vidje, da je za mejdana,

Onda ište suvu drenovimi.

Donesoše drenovimi Marku.

Kad ju steze u desnicu ruku,

120 Pršte pusta na dvoje na troje,

I dvje kaplje vode iskočiše.

Tada Marko čaru progovara:

„Prilika je, čare, od mejdana.“

Pa on ode Novaku kovaču.

125 „Kuj mi sablju, Novače kovaču!

Kakvu nisi prije sakovao.“

Dade njemu trideset dukata.

Pa on ode u novu mehanu,

Pije vino tri četiri dana,

130 Pak pošeta opet do Novaka.

„Jesi 1’, Novo, sablju sakovao?“

Iznese mu sablju sakovanu.

Veli njemu Kraljeviču Marko;

„Je li dobra, Novače kovaču ?“

135 Novak Marku tijo govorio:

„Eto sablje a eto nakovnja!

Ti ogledaj sablju, kakva ti je!“

Mabnu sabljom i desnicom rukom

111  iskati prositi za.  110  pust lahek.  131  Novo skraj¬
šano za Novate.  135  tijo tiho.  136  nakovanj nakovalo.

37

I udari po nakovnju Marko;

140 Nakovnja je polu presjekao.

Pa on pita Novaka kovača:

„0j boga ti, Novače kovaču!

Jesi P ikad bolju sakovao?“

Veli njemu Novače kovaču:

145 „0j boga mi, Kraljeviču Marko!
jesam jednu bolju sakovao,

Bolju sablju, a boljem’ junaku.
Kad s’ odvrže Musa u primorje,
Što sam njemu sablju sakovao,
150 Kad udari njome po nakovnju,

Ni trupina zdrava ne ostade.“
Ražljuti se Kraljeviču Marko
Pa govori Novaku kovaču:

„Pruži raku, Novače kovaču!

155 Pruži raku, da ti sablju platini!“
Prevari se, ujede ga guja;

Prevari se, pruži desnu ruku.
Mabnu sabljom Kraljeviču Marko,
Osjeee mu raku do ramena.

160 „Eto sada, Novače kovaču!

Da ne kuješ ni bolje ni gore.

113  ikad težo?'. 151  trupina klada.  151  ražljuti ti = raz-
ljutiti razjeziti.  IS4 pružati stegniti,  15<i  guja/toča, 161  gore slabše.

38

A naj tebe stotimi dukata,

Te se hrani za života tvoga!“

Dade njemu stotinu dukata
165 Pak posjede Šarca od mejdana,

Ode pravo u primorje ravno.

Sve se skita a za Musu pita.

Jedno jutro bješe poranio
Uz klisuru tvrda Kačanika.

170 Al eto ti Muse kesedžije!

Na vrančieu noge prekrstio,

Topuzinu baca u oblake,

Dočekuje u bijele ruke.

Kad se jedan drugom’ prikučiše,

■175 Reče Marko Musi kesedžiji:

„Deli Musa! uklon’ mi se s puta,

II s’ ukloni il mi se pokloni!“

Al govori Musa Arbanasa:

„Prodji Marko, ne zarneei kavge,

180 II odjaši, da pijemo vino!

A ja ti se ukloniti neču,

182  naj nd.  167  skitati se okoli hoditi.  168  poraniti ramo
oditi.  169  uz na,  klisura, gorati klanec.  171  vrailčiC črnec,
prekrstiti prekrižati.  172  topuzina bat,  bacati metati.  17,1  pri¬
ljubiti približati.  170  deli junak.  179  zametati kavgu prepir
začeti.  180  odjašiti s konja skočiti.

39

Ako t’ i jest rodila kraljica
Na čardaku na m eku dušeku,

U čistu te svilu zavijala
185 A zlacenom žicom povijala,

Odhranila medom i šečerom.

A mene je Ijuta Arnautka
Kod ovaca na ploči studenoj,

U crnu me struku zavijala
190 A kupinom lozom povijala,

Odliranila škrobom ovsenijem,

A još me je često zaklinjala,

Da se nikom’ ne uklanjam s puta.“

Kad to začu od Prilipa Marko,

195 On tad pušča svoje bojno koplje
Svome Šarcu izmedju ušiju
Deli Musi u prsi junačke.

Na topuz ga Musa dočekao,

Preko sebe koplje preturio,

200 Pak poteze svoje bojno koplje,

Da udari Kraljeviča Marka.

182  ako i ako tudi,  jest — je.  188  čardak stolp.  185  žica
nit.  187  ljut prim v 103,  Arnautka Albanka.  188  ploča ploSa ,
studen mrzel.  189  struka plaši.  190  kupinom lozom s kopinino
trto  (kupina rubus  Limi.) 191  škrob močnik.  195  koplje kopje
za metanje.  199  turiti vreči.  900  potegnuti zagnati.

40

Na topuz ga Marko dočekao,
Prebio ga na tri polovine.

Potegoše sablje okovane,

205 Jedan drugom’ juriš učiniše.

Mahnu sabljom Kraljeviču Marko;
Deli Musa buzdovan podbaei,

Probi mu je u tri polovine
Pak poteze svoju sablju naglo,

210 Da udari Marka Kraljeviča.

Al podbaei topuzinu Marko
I izbi mu sablju iz balčaka.
Potegoše perne buzdovane,

Stadoše se njima udarati,

215 Buzdovan’ma pera oblomiše,

Baciše ih u zelenu travu.

Od dobrijeh konja odskočiše,
Ščepaše se u kosti junačke
I pognaše po zelenoj travi.

220 Namjeri se junak na junaka,

Deli Musa ua Kraljeviča Marka.
Niti može, da obori Marka
Nit’ se dade Musa oboriti.

205  juriš naskok.  207  buzdovan = topuz (ina) v 172 .
208  j e jo. 212  balčak roč na sablji.  213  peran pernat.  2,8  šče-
pati sprijeti.  222  oboriti na tla vreči.

41

Nosiše se Ij etui dan do podile.

225 Musu bjela pjena popadnula,

Kraljeviča bjela i krvava.

Progovara Musa kesedžija:

„Mahni, Marko, ja li da omahnem."
Omahuje Kraljeviču Marko,

230 Al ne može niš ta, da učini.

Tad omahnu Musa kesedžija,

Udri Marka u zelenil travu,

Pak mu sjede na prsi junačke.

Al procvilje Kraljeviču Marko:

235 „Dje si danas, posestrimo vilo?

Dje si danas? Nidje te ne bilo!

Eda si se krivo zaklinjala,

Djegodj mene do uevolje bude,

Da češ mene biti u nevolji?"

240 Javi mu se iz oblaka vila:

„Zašto, brate Kraljeviču Marko,

Jesam li ti, bolan, govorila,

Da ne činiš u nedelj u kavge?

Sramota je dvome na jednoga.

245 Dje su tebe guje iz potaje ?“

224  nositi = boriti.  228  mahnuti premeziti.  229  oma-
hivati majati.  232  eda ali.  238  nevolja stiska.  240  javiti ogla¬
siti.  2,2  bolan ubog.  245  iz potaje skrite.

42

G-lednu Musa brdu i oblaku,

Odkud ono vila progovara.

Mače Marko nože iz potaje
Te raspori Musu kesedžiju
250 Od učkura do bijela grla.

Mrtav Musa pritisnilo Marka,

I jedva se iskopao Marko.

A kad stade Marko premetati,

Al u Musi tri srca junačka,

255 Troja rebra, jedna na drugijem.

Jedno mu se srce umorilo,

A drugo se jako razigralo,

Na trečemu ljuta guja spava.

Kada se je guja probudila,

260 Mrtav Musa po ledini skače.

Još je Marku guja govorila:

„Moli boga, Kraljeviču Marko!

Dje se nišam probudila bila,

Dok je Musa u životu bio.

265 Od tebe bi trista jada bilo.“

Kad to vidje Kraljeviču Marko,

Proli suze niz bijelo lice.

2,5  brdo gora.  (dat. = proti brdu).  248  maloiuti vzeti.
249  razporiti razparati.  290  učkur hlačnih.  252  jedva komaj-
257  - igrati plesati.  265  jad žalost.

43

„Jao mene do boga miloga,

Dje pogubili od sebe boljega! 11
270 Pa on Musi odsiječe glavu
I baci je Šarcu u zobnicu,
Odnese je bijelu Stambolu.

Kad je baci pred čara eestitog,
Car je od sfcra’ na noge skočio.
275 Veli njemu Kraljeviču Marko:
„Ne boj mi se, čare gospodine!
Kako bi ga živa dočekao,

Kad od mrtve glave poigravaš? 11
Car mu dade tri tovara blaga.
280 Ode Marko bijelu Prilipu,

Osta Musa uvrh Kačanika.

271  zobnica torba za oves, ov-mica.  274  etra’ = straha.
578  poigravati odskakati.

III.

Marko Kraljevič i Ujemo Brdjanin.

Slavu slavi Kraljeviču Marko,

Slavu slavi svetoga Djordjija.

IJ Marka su naloge uzavnice:

Dvjesta popa, trista kaludjera,

5 I dvanaest srpskijek vladika,

I četiri stare patrijarhe,

Od ostalog ni broja ne ima.

Svemu dosta piva i jestiva,

Al govori starac kaludjere:

10 „Hvala tebe, Kraljeviču Marko!

Svega imaš u bijelu dvoru,

Još da imaš ribe od Ohrida.“

Mučno bješe Kraljeviču Marku,

Pa doziva slugu Bogosava,

1  slavu slaviti praznik praznovati.  * Djordjij Juri.
3  mlog = mnog,  uzavnica = uzvanica (gost).  4  kaludjer
menih.  5  vladika biskup.  6  patrijarha nadbiskvp.  8  pivo pi¬
jača,  jestivo jedi.  12  da imaš ko bi imel.

45

15 Dodaje mu času i mataru:

„Toči vino, Bogosave slugo!

Bedom čaše oko sovre daji!

Nemoj koga preskočiti, slugo!“

Pa on ode niz bijelu kulu
20 Te opremi Šarca od mejdana.

Za njim stara pristanula majka,

Pa je Marku tijo besjedila:

„Ja moj sinko, Kraljeviču Marko!

Nemoj nosit nista od oružja!

25 Ti se jesi krvi naučio,

Pčiničeš krvcu o prazniku. “

Nuto Marku velike nevolje!

Mučno mu je iči bez oružja,

A joS gore ne posluSat majke.

30 Nešce uzet ništa od oružja,

Več posjede Šarca od mejdana,

Okrenu ga niz polje zeleno,

Ode pravo bijelu Ohridu.

Kad je bio vodi na čupriju,

35 Al eto ti jednoga junaka!

Na doratu noge prekrstio,

15  matara čutara.  17  sovra miza.  21  pristanuti pri¬
stopiti.  23  ja oj.  25  naučiti navaditi.  27  nuto glej.  34  čuprija
most.  36  dorat thnen konj.

46

Topuzinu baca u oblake,

Dočekuje u bijele ruke.

Božju pomoč naziva.še Marku;

40 Lijepo mu Marko prihvatio.

Veli junak od Prilipa Marku:

„0j boga ti, neznana delijo!

Nijesi li otud od Prilipa,

Ob hodžaka Kraljeviča Marka?

45 Je li Marko kod bijela dvora?

Ima 1’ Marko dosta uzavnica?“

Veli njemu Kraljeviču Marko:

„Oj boga ti, neznani junače!

Ja sam jutros od Prilipa bila.

50 Kod dvora je Kraljeviču Marko,

Slavi Marko svoga svetitelja,

Ima Marko dosta uzavnica. 11
Veli njemu neznan dobar junak:

»Neka ima, neznana delijo!

55 Ako bog d;i i sreča junačka,

Sovra če mu u krv ogreznuti.

Boga mi, cu njega objesiti
Baš o vratim’ bijela Prilipa.

37  topuzina bht.  40  prihvatiti odzdraviti.  44  hodžak
dvor.  40  dosta mnogo.  49  jutros dcmas jutro,  bila = bjela,
51  svetitelj svetnik.  58  baš ravno.

47

Davno mi je brata pogubio,

60 Pogubio Musu kesedžiju.“

Pa okrenu konja doratasta.

Osta jadan Marko gledajuci.
Svakojako misli i premišlja :

Da bi mu se kazivao Marko,

65 Hoče njega ture pogubiti,

Jer ne ima ništa od oružja;

Da ga pusti bijelu Prilipu,

Hoče isječ mloge uzavniee
A tražeči po hodžaku Marka.

70 Sve mislio, na jedno smislio,

Pa on viknu iz  grla bijela:

„Kud češ tamo, Djemo Brdjanine?
Evo, more, Kraljeviča Marka!“
Povrati se Djemo Brdjanine.

75 Pouzda se Kraljeviču Marko,

Da če uteč na svome Sarinu,

Pa pobježe poljem širokijem.

Za njitne se Djemo naturio.

Brz je Sarac, uteči mu ščaše.

80 Al poteze Djemo topuzinu

63  svakojako vsako.  69  tražiti iskati.  70  na jedno na
enkrat. 73  evo glej,  more tako gospodar svoje hiSnilce nago¬
varja; med drugimi ljudmi je torej psovka.  78  naturiti spustiti se.

48

Pa zaljulja pokraj sebe njome
Jadna Marka medju pleči žive.
Pade Marko u zelenil travu,

Pade Marko, a Djemo dopade,

85 Sveža Marku naopako ruke.

Pa izvadi sindžir iz egbeta,
Okova ga sve u gvoždje ljuto,

A na noge dvoje bukagije,

A na ruke dvoje belenzufee,

90 A na grlo sindžir gvoždje teško.
Pa posjede njegova Sarina
A dorata vodi u povodu,

Privezao Marka za dorata,

Ode pravo bijelu Ohridu.

95 Pod Ohridom vješala ogradi,

Da objesi Kraljeviča Marka.

Moli mu se gospoda hriščanska:
„Bogom brate, Djemo Brdjanine!
Tu nam nemoj objesiti Marka!
100 Nece rodit vino ni šenica.

81  zaljuljati 'pognati,  pokraj poleg.  82  jadna Marka
(gen. odvisen od  pleči). 8 '' dopade priteče.  80  izvaditi vzeti,
sindžir veriga,  egbeta bisage.  87  gvoždje železo.  88  bukagije
lisice za na noge.  88  belenzuke rokavi; tu: lisice.  512  u povodu
zraven sebe.  95  ograditi postaviti.  97  hriščansk krščansk-
100  šenica = pšenica.

49

Evo tebe tri tovara blaga! “

Uze Djemo tri tovara blaga,

Vodi Marka gradu Vučitrnu,

Pa pod gradom vješala ogradi.

105 Hoče Djemo, da objesi Marka.

Moli mu se gospoda hriščanska:

„Bogom brate, Djemo Brdjanine!

Tu nam nemoj objesiti Marka!

Nece rodit vino ni šenica.

110 Eto tebe tri tovara blaga!“

Uze Djemo tri tovara blaga,

Goni Marka bijelu Zvečarm.

I tu Djemo vješala ogradi,

Da objesi Kraljeviča Marka.

115 Moli mu se gospoda zvečanska:

„Bogom brate, Djemo Brdjanine!

Tu nam nemoj objesiti Marka!

Nece rodit vino ni šenica.

Evo tebe tri tovara blaga!“

120 Uze Djemo tri tovara blaga.

Otale se Djemo podigao
Kroz nekakvu Janjinu pianinu.

Teško Djemo ožednjeo bješe,’

Deli Marku tijo govoraše:

151  otale odtod,  podignuti vzdigniti.  123  ožednjeti žejen

4

postati.

50

125 „Znaš li, Marko, vode ja mehane?

Teško me je osvojila žedja. 44
Veli njemu Kraljeviču Marko:

„Tako, Djemo, ne rade junači,

Več zakolju konja ja sokola,

130 Napiju se krvi od gr’oca.“

Veli njemu Djemo Brdjanine:

„Nit’ 6u klati konja ni sokola,

Več ču zaklat tebe Kraljeviča,

Pa se napit krvi od gr’oca.“

135 Pa poteze sablju okovanu,

Da zakolje Kraljeviča Marka.

Veli njemu Kraljeviču Marko:

„Ima, Djemo, bijela mehana;

I prokleta krčmarica Janja —

140 Sad če mi se osvetiti Janja.

Dosta sam joj vina potrošio,

A uijesam dao ni dinara. 41
To je Djemo jedva dočekao.

D to doba pali pred mehanu.

145 A ispade krčmarica Janja.

Kad sagleda savezena Marka,

Marko na nju očim’ prevaljuje.

125  ja ali.  126  osvojiti premagati.  128  raditi delati.
13 °gr’oca citaj trozlozno: gr — o — ca czagrla.. 1 40  osvetiti maščevati.
14,1  pasti—pni*. 147  očim’ prevaljivati krivo pogledovati.

51

Nasmija se krčmarica Janja:

„Be aferim, junak od junaka!

150 Bože mili, na svemu ti hvala!

Kad ja vidjeh savezana Marka,

Pojiču te, Brdjanine Djemo,

Bez bijele pare i dinara,

Baš ak’ hočeš tri bijela dana.“

155 Pa pod Djemom konja uhvatila,

Odvede ga u mehanu bilu,

Donese mu vina i rakije.

Pije vino Brdjanine Djemo,

A nazdravlja Kraljeviču Marku,

160 Nazdravlja mu, ali mu ne daje.

Kad se Djemo nakitio vina,

Donese mu krčmarica Janja
Bujna vina od sedam godina,

Meče u njeg’ bilje svakojako.

165 Pade Djemo glavom bez uzglavlja.

Skoči Janja na noge lagune,

Na svom pobru gvoždje otvoraše,

A na Djema Marko udaraše.

Kad udari sindžir gvoždje teško,

170 Pa zasjede piti rujno vino.

Udari ga čizmom i mahmuzom:

143  be aferim oj pravo!  163  m jan rumen.  167  pobro po¬
bratim.  Ili8 uclarati devati.  1,1  čizma črevelj,  mahmuza ostroga,

4 : *

52

„Ustan’, D.jemo, da pijemo vino!“

Kad pogleda Djemo Brdjaaine
Više sebe Marka Kraljeviča
175 A na vratu sindžir gvoždje teško,

Skoči Djemo na noge lagane.

Sindžir gvoždje zemlji pritezaše.

On poteze rukam’ i nogama;

Popucuju ruke iz ramena,

180 Popucuju noge iz koljena;

Al je tvrdo gvoždje uhvatilo.

Sjede Djemo na zemljicu crnu.

Marko sjede piti mrko vino,

A nazdravlja Djemu Brdjaninu,

185 Nazdravlja mu, ali mu ne daje.

Kad se Marko nakitio vina,

Onda Šarca sveža za dorata
A za Šarca Djema Brdjanina,

Pa usjede Djemova dorata,

190 Ode pravo gradu Vučitrnu.

Izilazi gospoda hriščanska:

„Bogom brate, Kraljeviču Marko!

Objesi nam Djema Brdjanina!

Evo tebe tri tovara blaga!“

1,9  pucati pokati.  181  ukvati ti držati.  183  sjednuti za¬
četi,  mrk im.  1811  usjeduuti zasesti.  191  izilazili nun priti.

53

195 Marko njima tri to vara vrati,
g to su dali Djemu Brdjaninu,

Pa on ode bijelu Zvečanu.

Tu gospoda srpska izilazi:
„Bogom brate, Kraljeviču Marko!
200 Objesi nam Djema Brdjanina!

Eto tebe tri tovara blaga!“

Marko njima tri tovara vrati,

Sto su dali Djemu Brdjaninu,

Ode Marko bijelu Ohridu.

205 Tu izlazi gospoda hrišcanska:
„Bogom brate, Kraljeviču Marko!
Objesi nam Djema Brdjanina!

Evo tebe tri tovara blaga!“

Marko nece da uzima blaga,

210 Vec on njima tri tovara vrati,

Sto su dali Djemu Brdjaninu.

Kod Ohrida načini vješala
I objesi Djema Brdjanina.

Pa on uze ribe od Ohrida,

215 Ode pravo bijelu Prilipu
Te on slavi svoga svetitelja.

i95 vratiti povrniti.

IV.

Marko Kraljevič i Arapin.

Hillu gradi črni Arapine,

Kulu gradi od dvadest tavana
TJkraj sinjeg mora debeloga.

Kad je Arap kulu naginio,

5 Udario stakla u pendžere,

Prostr’o je svilom i kadifom,

Pa je onda kuli govorio:

„Što ceS pusta u primorju, kulo,

Kad po tebe nitko šetat nema ?

10 Majke nemam a sestrice nemam,

A jošte se oženio nišam,

Da po tebe ljuba moja Sede.

Al tako me ne rodila majka,

Vec kobila, koja bedeviju,

15 Zaprosicu u čara djevojku.

Jal ce mi je čare pokloniti

3  ukraj kraj.  5  pendžer okno.  6  kadifa baržun.  12  ljuba
žena.  14  bedevija ara/pska kobila.  15  u pri.

55

Jali če mi na mejdan iziči.“

To je Arap kuli izrekao.

Pa on odmah sitnu knjigu piše
20 Te je šalje čaru u Stambola:
„Gospodine čare od Stambola!
K.od mora sam kulu načinio,

Po njojzi mi nitko šetat nema,

A jošte se oženio nišam.

25 Pokloni mi ščercu za ljubovcu!
Ako T mi je pokloniti neceš,

A ti hajde na mejdan junački!“
Dodje knjiga čaru čestitome.
Kada vidje, što mu knjiga kaže,
30 Stade čare tražit mejdandžije,
Obecava blago nebrojeno,

Ko pogubi črna Arapina.
Mejdandžije mloge odlaziše,

Al Stambolu nijedan ne dodje.
35 Nuto čaru velike nevolje!

Vece njemu nesta mejdandžija,
Sve pogubi črni Arapine.

Ni tu nije goleme nevolje,

Al s’ opremi črni Arapine

19  odmah brž.  23  njojzi njej.  25  ljubovca := ljuba žena.
32  ko kdo.  35  nuto glej!  36  nesta.ti zmanjkati.  as  golem velik.

56

40 Iz primorja sa bijele kule.

On s’ obuee u ruho gospodsko,

A pripasa sablju okovanu.

Pa opremi šivu bedeviju,

Poteze joj sedmere kolane,

45 Zauzda je uzdom pozlačenom.

Pa priveza čador u terkiju
I sa strane tešku topuzinu,

Kobili se na ramena baci,

Pa uprti koplje ubojito,

50 Ode pravo bijelu Stambolu.

Kad je došo pred Stambolska vrata,

Pred vratima koplje udario,

A za koplje svežo bedeviju,

Pak pozape bijela čadora
55 I na Stambol on nametnu namet:

Sve na nočcu po jalovu ovcu,

I furunu hljeba bijeloga,

Jedan čabar žežene rakije,

Po dva čabra crvenoga vina.

60 Tako drža tri mjeseca dana.

44  ruho oblačilo.  41  potegnuti vreči na ..., kolan pas
od sedla.  46  čador — Šotor,  terkija neki remen za sedlom.
49  uprtiti na hrbet dejati,  ubojito = bojno.  54  pozapeti razpeti.
55  namet davek.  57  furuna peč.  58  žežen žgan.  59  crven rdeč.

57

Ni tu nije golema zuluma.

Arap uzja tanku bedeviju,

Nacera je kroz Stambol bijeli,

Dodje pravo pod careve dvore,

65 Vice čara iz grla bijela:

„More čare, izvodi djevojku!“

Pa poteže tešku topuzinu,

Njome lupa careve dvorove,

Sasu njemu stakla u pendžere.

70 Kad se čare vidje na nevolji,

Dade njemu curu na sramotil.

Sjede Arap svatbu ugovarat:

,,Do petnaest bijelijeh dana,

Dok otidem u primorje ravno
75 I sakupim kitu i svatove.“

Pak posjede tanku bedeviju
I otide u primorje ravno,

Da on kupi kičene svatove.

Kad to začu careva djevojka,

80 Cvili jadna kako ljuta guja:

„Jao mene do boga miloga!

01  zulum sila.  M  uzjati zasesti.  63  načerati nagnati.
65  vikati klicati.  60  more prim. III. 73.  68  lupati tolči.  69  sa-
suti zasuti.  71  cura deklica.  72  ugovoriti pogoditi.  75  kita
i svatovi = kičeni svatovi kiniani svatje.

58

Za koga sam lice odgajila?“

U to doba i 1106  omrknula.

San usnila gospodja carica
85 Dje joj na snu čovek govorio:
„Ima, gospo, u državi vašoj
Eavno polje, široko Kosovo,

I grad Prilip u polju Kosovu,

U Prilipu Kraljeviču Marko.

90 Hvale Marka, da je dobar junak.
Pošlji knjigu Marku Kraljeviču,
Posini ga bogom istinijem,

Obreci mu blago nebrojeno,

Kek’ ti otme šcercu od Arapa!“
95 Kad u jutru jutro osvanulo,

Ona trči čaru gospodam
Te kazuje, što je u snu snila.

Kad je čare rječi razumio,

Brže piše sičana fermana
100 Te ga šalje bijelu Prilipu
Ka koljeno Kraljeviču Marku.
„Bogom sinko, Kraljeviču Marko!
Hodi mene bijelu Stambolu,
Pogubi mi črnog Arapina,

8U  odgajiti odgojiti . 84  san usniti sanjati.  93  obreči
obljubiti.  96  trčati teci.  99  sičan droben,  ferman ulcaz, pismo.

59

105 Da mi Arap ne vodi djevojku!

Daeu tebe tri tovara blaga."

Ferman ode Kraljeviču Marku.

Kada Marko sičan ferman primi
I kad vidje, Sta s’ u njemu piše,

110 On govori carskorn’ tatarinu:

„Idi s bogom, carev tatarine!

Pozdravi mi čara poočima!

Ja ne smijem na Arapa doci.

Arapin je junak na mejdanu.

115 Kad mi uzme sa ramena glavn,

Što če mene tri tovara blaga?"

Ode tatar čaru čestitome
Te kazuje, što je reko Marko.

Kad to čula carica gospodja,

120 Ona gradi drugu sitnu knjigu
Te je šalje Kraljeviču Marku:

„Bogom sinko, Kraljeviču Marko !

Ne daj mene ščercu Arapinu!

Evo tebe pet tovara blaga!"

125 Knjigu primi Kraljeviču Marko.

Kada vidje, što se u njoj piše,

On govori carskorn’ tatarinu:

110  tatarin tatarski pismonosec.  113  smijem prim. I. 17.,
na nad.  Ii0  gradi = piše.

60

,,Idi natrag, carev tat arine!

Idi kaži mojoj pomateri:

130 Ja ne sinijem na Arapa doči.

Arapin je junak na mejdanu,

Skinuče mi glavu sa ramena,

A ja volim moju rusu glavu
Neg s ve blago čara čestitoga.“

135 Ode tatar i kaza carici,

Što je reko Kraljeviču Marko.

Kad to začu careva djevojka,

Skoči mlada na noge lagane
Pak dohvati pero i hartiju.

140 U lice je perom udarila,

Od obraza krvi otvorila,

Marku sitnu knjigu napisala:

„Bogom brate, Kraljeviču Marko!

Bratimim te bogom istinijem
145 I kumim te bogom istinijem
I vašijem svetijem Jovanom.

Ne daj mene crnu Arapinu!

Evo tebe sedam tovar blaga,

I evo ti sedam boščaluka!

150 Nit’ su tkani niti su predeni

128  natrag nazaj.  132  skinuti sneti.  133  volim hočem raji.
139  bartija papir.  149  boščalulc darilo srajc, sploh tkanine.

61

Več od čista zlata saljevani.

I daču ti od zlata siniju,

Na siniji opletena guja,

Povisoko glavu izdignula,

155 U zubima drži dragi kamen,

Pored kog se vidi večerati
U p<5 noči kao u pd dana.

I daču ti sablju okovanu,

Na kojoj su tri balčaka zlatna,

160 I u njima tri draga kamena.

Valja sablja tri careva grada.

Još 6u čare v pečat udariti,

Da te vezir pogubit ne može,

Dok čestitog čara ne zapita. 14
165 Posla Marku knjigu po tataru.

Kada Marku sitna knjiga dodje
Te on vidje, što mu knjiga kaže,

Onda stade Marko govoriti:

„Jao mene, moja posestrimo!

170 Zlo je poči, a gore ne poči.

Da s’ ne bojim čara i carice,

Ja se bojim boga i Jovana.

Baš ču poči, da neču ni doči.“

151  saljevati zlivati.  152  sinija nizka mizica.  158  pored
tri.  167  po —pol.  159  balčak držalo, rod.  170  gore huje.

62

On opremi natrag tatarina,

175 Nit’ mu reže doči ni ne doči.

A on ode na tananu kulu
Te oblači na se odijelo,

A na pleči čurak od kurjaka,

A na glavu kapu od kurjaka.

180 Pa pripasa sablju okovanu,

Jošte uze koplje ubojito,

I on sidje u podrume Šarcu,

Poteže mu sedmere kolane,

Pa natoči jedan mijeh vina,

185 Objesi ga Šarcu s desne Strane
A s lijeve tešku topuzinu,

Da ne kriva ni tamo ni amo.

Tad se baci Šarcu na ramena,

Ode pravo bijelu Stambolu.

190 Kada dodje bijelu Stambolu,

On ne ide čaru ni veziru,

Veče ide u Novoga bana.

U hanu je konak ueinio.

Kad je bilo ispred tavne noči,

173  baš vendar,  da čeravno.  176  tanail tanek.  178  čurak
kožuh,  kurjak volk.  ,8S  siti (siči) dol iti,  podrum hram, prim.
re&nik.  187  krivati nagnjen biti,  amo sčm.  m  ban postaja.
193  konak stanovanje.  19,1  ispred pred.

63

195 On povede Šarca na jezero,

Da ga hladne napoji vodice.

Al mu Šarac vode piti neče,

Več pogleda fiesto oko sebe.

Al eto ti turkinje djevojke!

200 Pokrila se zlacenom mahramom.

Kako dodje na jezero mlada,

Pokloni se zelenu jezeru
Pak jezeru stade besjediti:

„Božja pomoč, zeleno jezero!

205 Božja pomoč, moja kuco vjefina!

U tebe ču vij ek vjekovati,

Udat 6u se za tebe, jezero;

Volim za te nego za Arapa.“

Javi joj se Kraljeviču Marko:

210 „0j gospodje, turkinjo djevojko!

Što nagoni tebe u jezero?

Zašto 1’ češ se udat za jezero?

Kakva ti je golema nevolja? 11
Progovara turkinja djevojka:

215 „Prodji me se, gola dervišino!

Što me pitaš, kad pomoč’ ne možeš?“

Sve mu kaza od kraja do konca,

200  mahrama ruta.  200  vije]: vjekovati življenje živeti »
207  udati omožiti.  215  derviš (ina) turški menih.

64

Od šta mlada bježi u jezero:
„Najposlije kazaše mi Marka
220 U Prilipu gradu bijelome,

I kazaše, da je junak Marko,

Da bi mogo Arapa zgubiti.

Ja sam njega bogom bratimila
I kumila svetijem Jovanom
225 I dare mu mloge obricala,

No zaludu; nešče doci Marko,

Nešče doci; ne došao majci!“

Al govori Kraljeviču Marko:

„Ne kuni me, moja posestrimo!

230 Ja sam glavom Kraljeviču Marko. 11
Kad to začu lijepa djevojka,

Objesi se Marku oko vrata:
„Bogom brate, Kraljeviču Marko!
Ne daj mene emu Arapinu!“

235 Reče njojzi Kraljeviču Marko:
„Posestrimo, turkinjo djevojko!

Dok je mene i na mene glave,

Ne dam tebe crnom’ Arapinu.
Nemoj drugom’ kazivati za me,

240 Vece kaži čaru i carici,

118  od šta zakaj.  219  kazaše pravili so.  225  obricati
obetati.  22t  zaludu zastonj.  230  glavom v resnici.

65

Nek’ mi štogodj za večeru spretne,

Al neka mi vina ne omale,

Nek’ mi pošlju u Novoga hana.

Kad Arapin sa svatovi dodje,

245 Neka njega Ijepo dočekaju
I nek’ tebe dadu Arapinu,

Da u dvoru ne zameče kavge.

A ja znadem, dje cu te oteti,

Ako bog dd, i sreča junačka.“

250 Ode Marko u hana Novoga,

A djevojka u careve dvore,

Pa kazuje čaru i carici,

Da je doSo Kraljeviču Marko.

Kad to začu čare i carica,

255 Spremiše mu gospodsku večeru,

I spremiše crvenoga vina
I poslaše u Novoga liana.

Sjede Marko piti rujno vino.

A Stambol se stade zatvorati.

260 Dodj’ handžija, da zatvori vrata.

Pita njega Kraljeviču Marko:

„Što se tako rano zatvorate ?“

241  spremiti pripraviti.  242  ornaliti premalo dati, pri¬
krajšati.  265  večera večerja  (za r  izpada j).  200  liandžija
čuvaj liana.

5

66

Handžija mu pravo kazivaše:

„Oj boga mi, neznani junače!

265 Arapin je ščercu isprosio
Na sramotu u čara našega;

Večeras če doci po djevojku.

Od njegova straha velikoga
Mi se tako rano zatvoramo.“

270 Ne dd Marko zatvoriti vrata,

Vec on stade, da vidi Arapa
I njegove kičene svatove.

Stade jeka bijela Stambola.

Al eto ti orna Arapina
275 Na kobili, tankoj bedeviji,

I za njime pet stotina svata,

Pet stotina crnijeh arapa!

Arap djever, stari svat arapin,

A arapin črni mladoženja.

280 Skače pusta pod njim bedevija,

Ispod nogu kamen izlijece
Te razbija hane i ducane.

Kad su bili ispred Novog hana,

Onda Arap sam sebe govori:

285 „Bože mili, čuda velikoga!

271  stade je ostal  2,5  jeka Sum.  278  djever dever, svak.
280  pust lep.  281  izliječe izleta.  282  duean Stacuna.

67

Cijel Stambol jeste pozatvoran
Od mojega straha velikoga
Osim vrata od Novoga hana.

Da F n njemu nidje nikog nema?

290 Da F je kako ludo i mahnito,

Koje jošte za moj strah ne znade?“

Ode Arap pred careve dvore;

I tu tavnu noccu prenočiše.

Kad u jutru jutro osvanulo,

295 Car izvede Arapu djevojku
I opremi ruho djevojačko,

Natovari dvanaest tovara.

Podje Arap kroz Stambol bijeli
Sa djevojkom i sa svatovima.

300 Kad su bili uspred Nova hana,

Opet hanska vrata otvorena.

Arap nagna tanku bedeviju,

Da pogleda tko ima u hanu.

Marko sjedi naspred Novog hana
305 Te on pije crveniku vino.

Ne pije ga, čim se vino pije,

Več ledjenom od dvanaest oka.

286  jeste —jest.  288  osim razun.  290  lud, mahnit, brez¬
umen.  296  ruho djevojačko bala.  298  poči oditi.  303  ima je.
300  čim = s čem.  301  ledjen posoda za umivanje,  oka =4 litrom.

5 *

68

Pola pije, pola Šarcu daje.

Ščaše Arap, da žametne kavgu,

310 Ali Šarac s vezan na vratini a
Ne dade mu unutra uiči,

Več kobilu bije po rebrima.

Arapin se u svatove vrati,

Pa odoše niz Stambol-čaršiju.

315 Tada usta Kraljeviču Marko.

On izvrati čurak od kurjaka
I izvrati kapu od kurjaka,

Svome Šarcu poteze kolane
Pa objesi mješinu sa vinom,

320 S druge Strane tešku topuzinu,

Da ne kriva ni tamo ni amo.

On uzima kopija ubojito,

Pak se skače Šarcu na ramena,

Išeera ga na Stambol-čaršiju.

325 Kada stiže arapske svatove,

Odmah stade zametati kavgu
I progonit stražnje mimo prve.

Kad dočera Šarca do dj evojke,

On pogubi knma i djevera.

314  čaršija trg.  3,6  izvratiti ven obrniti.  319  mješina
meh. 324  iščera iztira.  325  stiči dojti.  327  stražnji zadnji.
329  kum == stareSina,  djever = dever  (nevestin drug).

69

330 Glas dopade crnom’ Arapiim:

„Zla tl sreča, črni Arapine!

Stiže junak u tvoje svatove.

Konj mu nije, konji kakvino su,

Teče žaren kako i goveče;

335 Kit’ je junak, k6 Sto su junači;

Na njemu je curak od kurjaka,

Na glavi mu kapa od kurjaka,

Nešto mu se u zubima črni
Kao jagnje od pola godine.

340 Kako stiže, on zametnu kavgu

I progoni stražnje mimo prve,

Pogubi ti kuma i djevera."

Vrati Arap šivu bedeviju,

Pa govori Kraljeviču Marku :

345 „Zla ti sreča, neznani junače!

Koji te je djavo navratio,

Da ti dodješ u moje svatove,

Da pogubiš kuma i djevera?

Ili si lud i ništa ne znadeš,

350 II si silan, pak si poludio,

II ti je život omrznuo?

333  kakvino kakorSni.  334  šaren pisan,  goveče goved.
346  djavo vrag,  navratiti nagnati.  350  poluditi zblazneti.
351  omrznuti ostuditi se.

70

A tako mi moje vjere tvrde,

Potegnuču dizgen bedeviji,

Sedam cu te puta preskočiti,

355 Sedam otud a sedam odovud,

Pak eu onda tebe odsjec glavu.“

Al govori Kraljeviču Marko:

„Bre ne laži, črni Arapine!

Ako bog dd i sreča junačka,

360 Ti do mene ni doskočit nečeš,

A kamo li mene preskočiti ?“

Al da vidiš črnog Arapina!

Kad pokupi dizgen bedeviji,

Pak je udri oštrom bakračlijom,

365 Doista ga preskočiti ščaše;

Al ne dade Šarac od mejdaua,

Več se prope on na noge stražnje
I kobilu na prednje dočeka,

I malo je dolivati zubima
370 Te joj uvo desno odadrije.

Sva kobila u krvi ogreznu.

Da je kome stati te vidjeti,

Kad udari junak na junaka,

353  (Jijjggn vajeta,  358 p re a j /  as3 pokupiti nategniti.

361  oštar oster,  bakračlija stremen.  365  doista zares.  367  pro-
peti speti.  3,0  odadrije odere.

71

Orni Arap na Kraljiča Marka !

375 Niti može pogubiti Marka
Nit’ se dade Arap pogubiti.

Stoji zveka britkijeh sabalja,

Ceraše se četiri sahata.

Kada vidje orni Arapine,

380 Da če njega osvojiti Marko,

On okrenn tanku bedeviju,

Pa pobježe kroz Stambol-čaršiju.

Za njime se uaturio Marko.

Al je brza pusta bedevija,

385 Brza mu je kao gorska vila,

I htijaše, da uteče Šarcu.

Pade Marku na um topuzina,

Pak zaljulja pokraj sebe njome,

Stiž’ Arapa medju pleči žive.

390 Arap pade, a Marko dopade,

Odsiječe od Arapa glavu
I ulivati tanku bedeviju.

On se vrati kroz Stambol-čaršiju.

Al od svata nigdje nikog nema.

395 Sama stoji lijepa djevojka,

I oko nje dvanaest tovara

377  stoji nastane,  zveka šlcrobot.  376  sabat ura.  383  ua-
turiti m-eči.

72

Lijepoga rulia djevojačkog.

Vrati Marko lijepu djevojku,
Odvede je u careve dvore,

400 Pa govori čaru čestitome:

„Eto, čare, lijepe djevojke,

A eto ti od Arapa glave,

A eto ti dvanaest tovara,

Sto s’ spremio ruha uz djevojku!“
405 Pa ou vrati svojega Sarina,

Ode pravo bijeiu Prilipu.

Kad u jutru jutro osvanulo,

Sprema čare sedam tovar blaga,

A djevojka sedam boščaluka,

410 Nit’ su tkani niti su predeni
Ni u sitno brdo uvodjeui,

Več od čista zlata saljevani.
Poslaše mu od zlata siniju.

Na siniji ispletena guja,

415 Povisoko glavu izdignula,

U zubima drži dragi kamen,

Kod koga se vidi večerati
U pd noči kao u pd dana.

Poslaše mu sablju okovanu,

420 Na kojoj su tri balčaka zlatna,

404  uz zraven.  411  brdo na tJcalčevskem stolu .

73

I u njima tri draga kamena,

I medj’ njima carev pečat stoji,
Da ga vezir pognbit ne može,
Dok čestitog čara ne zapita.

425 Sve poslaše Kraljeviču Marku:
„Eto, Marko, blaga nekoliko!
Ako F tebe ponestane blaga,
Opet dodji poočimu tvorne!“

427

ponestane zmanjka.

Y.

Sestra Leke kapetana.

#d kako je svijet postanuo,

Nije vece čudo nastanulo,

Ni nastalo ni se djegodj Culo,

Sto kazuju čudo u Prizrenu
5 U nekakva Leke kapetana,

Kažu čudo, Bosandu djevojku.

Ja kakva je! jada ne dopala!

Što je zemlje na eitiri sfcraue,

Butun zemlje turske i kaurske,

10 Da joj druge u svu zemlju nije,

Ni bijele bule ni vlakinje,

Niti ima tanane latinke ;

Ko j’ vidio vilu na planini,

Kapetan vladar pokrajine.  1  od kako kar.  1  kazivati
što o čem pripovedati.  7  ja ali,  jad žalost, nesreča,  dopasti
dobiti.  9  butun adj. cel,  kaursk neveren v turskem smislu.
10  drug enak.  11  bula turs. žena,  vlahinja pravoslavna ž.
12  latinka italjanka.

75

Ni vila joj, brate, druga nije.

15 Djevojka je u kavezu rasla,

Kažu rasla petnaest godina,

Ni vidjela simca ni mjeseca.

Danas čudo ode po svijetu,

Ode baber od usta do usta,

20 Dok so začu u Prilipa grada,

ZaSu junak Kraljeviču Marko.

To je Marku vrlo milo bilo.

„Nju mi fale, a njega ne kude,“

Misli Marko; „ bi la bimu ljuba,

25 A Leka je krasan prijatelju.

Imao bi s kime piti vino
I gospodsku riječ progovorit.“

Zove Marko sestru i prizivlje:

„Nu poliitaj, sestro, na čardake
80 Te otvori sanduk na čardaku,

Izvadi mi gospodsko odjelo,

Što sam, sestro, bio pripremio,

Kad s’ oženim, ja da se obučem!

Mislim, sestro, danas polaziti
85 U Prizrena pod Šaru pianinu,

15  kavezkajba.  '“haber^žos. 53  kuditi grditi.  24 ljubtt =
žena.  26  prizivati klicati.  29  nu gor!  pohitati hiteti.  50  sauduk
Skrinja.  34  polaziti oditi.

76

Da isprosim u Leko djevojku.

Kad isprosim, sestro, i dovedem,

I tebe en onda udomiti. 11
Brže sestra trdi na čardake,

40 Otvori mu sanduk na čardaku,

Razloži mu gospodske haljine.

Kad s’ obuče Kraljeviču Marko,

Udri Čohu i udri kadifu,

I na glavu kalpalc i čeleiiku,

45 I na noge kovče i čakšire,

Svaki čifti od dukata žuta.

I opasa sablju dimiskiju,

Zlatne kite biju po zemljici,

U zlato je sablja oblivena,

50 U ostricu ostra i ugodna.

A sluge mu konja izvedoSe,

Osedlali sedlom od pozlate,

Pokrili ga Čohom do kopita,

Povrh svega puli risovina;

38  udomiti omožili.  41  haljina obleka.  43  udriti dejati
(na sej,  čoha sukno,  kadifa žamet.  44  kalpalc kosmata kapa
(čamer),  čelenka srebrno pero.  45  kovče poglice,  čakšire hlače.
46  čifti dvojica (namreč poglicj.  47  dimiskija damaččmka.
18  kita čopek.  50  ostrica ostri kraj,  ugodan pripraven.  52  sedlo
od pozlate pozlačeno sedlo.  54  puli zlatorumena,  risovina
risova koza.

'V 7

55 Zauzdali djemom od Čelika.

Na pohodu Marko ištetio.

Vikini sluge, trči podrumdžija,

Medju soho m vino doniješe,

Do dva oabra crveuoga vina.

60 Jedan daše konju od megdana,

Drugi popi na pohodu Marko;

Krvav konjič do uSiju dodje,

Krvav Marko do očiju dodje.

A kad hala balu pojahala,

65 Fatio se polja prilipskoga,

Prodje polje i prodje planine,

Stiže Marko blizu do Kosova.

Nešce Marko ravnoj Dmitrovici,

No okrenu prvoj raskrsnici,

70 Ode pravo k pobratimu svome,

Pobratimu vojvodi Milošu.

A kad bio poljem ispod grada,

Vidje njega vojvoda Milošu,

Vidje njega sa bijele kule

55  djem uzda,  Čelik jeklo.  56  pohod odhod,  išfcetiti
krivo storiti.  57  podrumdžija glej ročnik.  58  donijeti prinesti.
60  megdan = mejdan.  "-dodje postane.  64  hala zmaj (Šarac
je ena, Marko druga hala).  65  fatiti = hvaliti prijeti.  66  prodje
prejdc.  69  raskrsnica raapotje.  72  poljem na polji.

78

75 Te prizivlje svoje mioge sluge:
„Sluge moje, otvor’te kapiju,
Izidite polju širokome,

Ufatite druma širokoga!

Kape, djeco, tur’te pod pazuhe,
80 Poklon’te se do zemljice črne!
Eto k mene pobratima Marka!
Nemojte mu skutu obiskivat,
Nemojte mu sablju prihvatati,

Ni vi k Marku blizu prilaziti!

85 Može biti, da je ljutit Marko,
Može biti, da je pijan Marko,

Pa vas može s konjem pregaziti
I grdnijeh, djeco, ostaviti.

Dok uidje Marko u kapiju
90 I sa mnom se u lice poljubi,
Ondaj Marku konja prifatite!

A ja cu ga vodit na 6ardake.“
Brže sluge otvoriš’ kapiju
I u polju susretoše Marka.

95 Ali Marko sluge ne gledaše,

76  kapija vrata. 78  ufatiti prim. 65. 78  turiti dejati.
81  skut oble/ca,  obiskivati potipati.  83  prihvatati prijemati.
86  ljutit ježem.  87  pregaziti pohoditi.  88  grdan grd,  ostaviti
zapustiti.  94  susresti srečati.

79

No mimo njih konja progonjaše,

U kapiju konja prigonjaše,

U kapiji konja odjanuo.

A. išeta vojvoda Milošu,

100 Srete Marka pobratima svoga.

Ruke šire te s’ u lica ljube.

Pozivlje ga Miloš na čardake.

Zape Marko, neče na čardake:

„Necu tebe, pobro, na čardake,

105 Nemam kade, pobro, gostovati.

No al čuješ ali i. ne čuješ
TJ Prizrenu u bijelu gradu
Poglavicu Leku kapetana,

I u Leke čudno čudo kažu,

110 Oudno čudo, Rosandu djevojku.

Što je zemlje na četiri Strane,

Butun zemlje turske i kaurske,

Da joj druge u svu zemlju nema,

Ni bijele bule ni vlaliinje,

115 Niti ima tanane latinke.

Ko j’ vidio vilu na planini,

98  odjanuo = odjahati stopiti a konja.  99  išeta —izSeta.
103  zapeti ponosen postati, odreči.  105  nemam kade nimam
časa,  gostovati gostiti se.  100  čuješ za perfect.  10 * poglavica
‘poglavar . 111  — 117  prim. 8 — 14.

80

Ni vila joj, brate, druga nije.

A nju fale a ni nas ne kude,

A danas smo oba pobratimi,

120 Desili se oba neženjeni.

Gori nam se, brate, posmijaše,

I gori se od nas ženiše,

Iženiše i porod imaše;

Mi ostasmo, brate, za ukora.

125 Mi imamo treceg pobratima,

Krilatoga Relju u Pazaru
Više Raške, više vode bladne.

Mi smo braea vjerna od postanja.

No s’ obuci, što se možeš ljepše

130 I ponesi blaga nekoliko,

Pones’ zlatan prsten na djevojku!

Pozvademo Relju Krilatoga,

Kad odemo zdravo u Prizrena,

Nek’ nas vidi Leka i djevojka,

135 Neka podje, za koga joj drago,

Jedan da je hitar djuveglija,

A dvojica da su dva djevera,

S Lekom da smo glavni prijatelji. 11

120  desiti najti.  122  iženiše = izženite.  124  ukor sramota.

126  krilat s krili, perotnicami.  128  postanje začetek. 130  po¬
nesti saboj odnesti.  ,3li  djuveglija ženin.  138  glavni posebni.

81

Začu Miloš i milo mu bilo,
140 Ostavio u avliji Marka.

Miloš ode na tanke čardake
Te oblači divno odijelo:
Samur-kalpak i čekrk-čelenku,
I na sebe tri kata iialjina,

145 I prigrnu kolastu azdiju,

Koje danas ni u kralja nema.
Otišlo je tridest česa blaga,
Dok iznutra udrio postavu;

A s lica joj ni hesapa nema.
150 Tu je mlogo blago satrošeno.
A sluge mu Ždrala izvedoše.
Dok s’ obuče vojvoda Milošu,
Al se Marko vina 'napojio,
Popio je ravan čabar vina,

155 Drugim čabrom konja napojio.
Ja da ti je okom pogledati,
Pogledati vojvodu Miloša!
Veseo ti Marko djuveglija

140  avlija dvorišče.  147  divan čudnolep.  145  samur sobol,
čekrk cel en k a srebrno pero vrteče se.  144  kat vrsta.  145  kolast
okroglo progast,  azdija dolga obleka.  147  česa mošnja.  148  po¬
stava podšitek.  H9  lice pravi kraj,  hesap račun.  150  satrošiti
porabiti.  158  veseo (ironično)  — jadan.

6

82

Kod ovoga vojvode Miloša!

160 U visinu da večega nema,

U plecima poširega nema.

Kako li je lice u junaka,

Kake li su oči obadvije,

Kakvi li su oni mrki brci!

165 Tanki brci pali na ramena.

Dobrijeh se konja dofatiše,

Otidoše ravnoj Dmitrovici,

Spuštiše se ka Jenji Pazaru
Pokraj Baške pod Keljine dvore.

170 Vidje Belja, srete pobratime,

Euke šire, u lica se ljube.

U kapiji konje razjahaše,

Hitre sluge konje prifatiše.

Fozivlje ih Belja na čardake.

175 Nešce Marko, no Belji besjedi:

„Mi nečemo, pobro, na čardake,

Ni na čardak ni na tanku kulu.“

Sve mu kaza, kud su pohodili:

„Hajde Belja, hajde pobratime!

180 Mi demo te malo počekati.

Odjeui se, što se možeš Ijepše!

lts  kod. zraven,  165  brci brke.  188  spuštiti = spustiti.
178  pohoditi oditi,  kud kam.  181  odjenuti obleči.

83

Nek ti sluge konja osedlaju!“

Eelja bi o ječiva dočekao. ■

Ja da ti je okom pogledati,

185 Kad s’ obuče jedan krilat junak!

No da vidiš divna djuveglije,

Djuveglije Eelje Krilatoga!

Nije šala jedau krilat junak,

Nije šala krila i okrilje.

190 A jadan ti prema njemu Marko,

I jadan ti Miloš vojevoda!

Vilovita konja pojahao.

TJdariše poljem širokijem
Pokraj Baške, pokraj vode hladne.

195 Na brodove vodi udariše,

Prijedjoše vodu Jašanicu,

Sedamdeset i sedam brodova;

Fatiše se sela Kolašina,

Spustiše se ravnoj Metohiji,

200 Na Senovca sela udariše,

Na Senovca i pak Orahovca;

Metohiju ravnu prijedjoše,

Fatiše se polja prizrenskoga

183  jedva komaj.  189  okrilje hramba.  192  vilovit hiter
ko vila.  ' IJ3  udariti podati se.  195  brod kjer je plitvo.  196  pri-
ječi — pre-iti.

6  *

84

Ispod Šare visoke planine.

205 Podaleko u polju, bijahu.

A vidje ih Leka kapetane,

Pak dolivati durbin od biljura,

Da pogledne, ko je i odkud je,

Eli vidi Leka kapetane
210 Valjaane konje i junake.

Kako durbin na oko turio,

Pozna Leka tri srpske vojvode,

Pozna Leka, za čudo mu bilo,

I malo se Leka prepanuo.

215 Viknu Leka iz bijela grla,

Viknu Leka i prizivlje sluge:

„Sluge moje, otvoPte kapiju!

Sluge moje, polju pohitajto!

Idu k mene tri srpske vojvode.

220 NiSta neznam, Sta je i kako je,

Ništa neznam, je 1’ nam zemlja mirna. “
Brže sluge otvoriš’ kapiju,

Podaleko polju izlaziše,

Pokloniše s’ do zemljice črne.

225 Al vojvode sluge ne gledaju,

205  podaleko precej daleč.  207  durbin dalnogled,  biljur
steklen kamen (kristal).  208  eli ker.  210  valjaan = valjan vrl,
turiti dejati,  514  prepanuti prestrašiti se, začuditi se.

85

U kapiju konje ugoniše.

Tada sluge njima dopadoše,

Vitezove konje prifatiše.

A išeta Leka kapetane,

280 U avliji tri vojvode srete.

Euke sire te s’ u lica ljube,

Za junačko pitaju se zdravlje,

Za bile se ruke uhvatiše,

Idu, brate, na tanke čardake.

235 Kad dodjoše vrhu na čardake,

Kudgodj Marko zeinlju prohodio,

Ničemu se nije začudio,

Ni se Marko od šta zastidio;

Tu s’ začudi Marko i zastidje,

240 Kad u Leke sagleda čardake
I Lekinu vidje gospoštinu.

Od šta bješe na čardak’ prostirka?

Bješe čoha čardaku do vrata,

A po čosi lijepa kadifa.!

245 No kaki su u Leke dušeči!

Kaki li su pod glavu jastuci!

Sve od suha zlata ispleteni.

228  vitez bojni.  238  zastidjeti sramovati se.  2 ,l gospoš-
tina gospodslca sijajnost.  242  prostirka pregrinjalo.  246  jastuk
podzglavje.

86

Po čardaku mlogi eiviluci,

Dje se vješa gospodsko oružje;

250 Oiviluci od bijela srebra.

Što bijaku na čardak’ stolovi?

Stolovi sn od bijela srebra
A jabuke od sukoga zlata.

Na čardaku na lijevu stranu,

255 Tu bijaše sovra postavljena;

Niza sovru vino natočeno,

TJ zlacene kupe napunjeno.

Uvrh sovre jedna kupa sjedi,

Kupa bere devet litar vina;

260 Al je kupa od suhoga zlata.

To je kupa Leke kapetana.

Tome se je Marko začudio.

Pozivlje ih Leka kapetane,

Uvrh sovre mjesto načinio,

265 Vojvode je jedva dočekao.

Onda hitre dopadoše sluge
Te sa sovre kupe podigoše,

U ruke ih daše vojvodama,

A najprvom’ gospodaril svome,

270 Gospodam, Leki kapetanu.

248  čiviluk glej rečnih.  251  stol tu — slov. stol.  256  niza
dol po.  257  kupa čaša, kozarec.  259  bere c?rži,.litra {gl- rečnih ),

87

Dosta bješe vina izdobila
I u sovru svake gospoštine
I od mlogo raku djakonije.

Piše vino pa i začamaše
275 Od nedjelje opet do nedjelje.

Marko cesto okorn pogleduje,

Pogleduje oba pobratima,

A koji če Leki pomenuti,

Progovorit rijetS za djevojku.

280 Kako Marko u njih pogleduje,

On’ preda se u zemljicu crnu.

Nije lasno Leki pomenuti,

Onakome glavnome junaku.

Kad se Marko vidje na nevolji,

285 Za nevolju rijeS progovori:

„Poglavice, Leko kapetane!

Mi sidjesmo i mi pismo vino,

O svačemu, Leko, besjedismo.

Sve te gledam, sve te osluškujem,

290 A kad češ me, Leko, priupitat,

Što smo daljnu zemlju prohodiii

271  izdobila obilo.  273  djakonija postrežba.  271  začamati
muditi se.  275  nedjelja teden.  281  preda pred.  282  lasno lahko.
285  onak tak.  285  za zavoljo.  286  poglavica = poglavar.
287  sidjeti sedeti.  289  sve vedno.  290  priupitati vpraSati.

88

I mi naše konje umorili.

A ti, Leko, nešče, da upitaš. “

Udari se junak na junaka,

295 Udari se pamet na pamecu,

Te mu Leka čudno odgovara:

„0 vojvodo, Kraljeviču Marko!

Kako bik te, brate, upitao,

Kad si, Marko, davno ištetio,

300 Što počešče k mene ne idete,

Da s’ za lako zdravlje upitamo
I mi rujna vina napojimo
I vidimo, je 1’ nam zemlja mirna?

Vi ste k mene, ja cu sjutra k vama.“

305 S riječima dočekao Marka.

Za dugo mu Marko ne mučao,

No mu drugu Marko progovara:

„Sve je tako, Leko kapetane.

Al ti drugu hoču besjediti,

310 Besjediti, a dosta je stidno.

Nama teški glasi dosadiše,

A u tebe čudo kazujuci,

Oudno čudo, ponositu Rošu.

Što je zemlje na četiri strane,

292  umoriti utrudili.  295  pameca=;pamotca. 300  što lcer,
počešče bolj po gosto.  304  sjutra jutro.  310  stidno sramotno.

89

315 Butun Bosne i Urumenlije,

Što je Sama i što je Misira,

Aconije i Anadolije
I y laški j eh sedam kraljevina,

Da joj druge u svu zemlju nije.

320 A nju fale a i nas ne kude.

Mi smo došli, Leko kapetane,

Da u tebe prosimo djevojku.

Sva trojica jesmo pobratimi,

Sva trojica jutros neženjeni.

325 Podaj sestra, za koga ti drago!

Biraj zeta, koga tebe drago,

Jedan da je kitar djuveglija,

A dvojica da su dva djevera,

S tobom da smo glavni prijatelji.“

330 Planu Leka. pa se namrdio:

„Prodji me se, vojevoda Marko!

Nemoj prsten vadit na djevojku
Ni vaditi prosačku bubliju!

Što sam junak u boga želio,

315  Urumenlija Bumili.  316  Sam Sirija,  Misir Egipet.
317  Ačonija ime neke zemlje v pesnih ; AJconf  Anadolija ju-
trove dežele.  318  vlaškill kristjanskih.  323  trojica trije.  326  zet
tu "ženin.  330  planuti zažareti,  namrditi se v čelo zatemneti.
333  buklija steklenica,  prosačka snubaška.

90

335' To sam danas jedva dočekao,

Da ja stečem take prijatelje.

Al da tebe jednu muku kažem!

Sto si čuo, ti vojvoda Marko,

Da ljepote ne ima djevojci,

340 Istina je baš, što ljudi kažu.

Al je sestra moja samovoljna,

Ne boji se nikoga do boga,

A za brata ni babera nema.

Sedamdeset i eetiri prosea,

345 Što su sestri doslen dohodila,

Svakom’ sestra- nahodi mahanu,

Kod prosaea brata zastidila.

Ne smijem ti prsten prihvatiti
Ni popiti prosaeku bukliju.

350 Ako sestra sjutra nešče poči,

Kako eu ti onda odgovorit?"

Grob o to m se Marko nasmijao,

Pa ti Leki riječ progovara:

„Avaj Leka, vesela ti rnajka!

336  steči dobiti.  339  primisli „enake u . 340  istina resnica,
baš zares.  342  do razve.  343  habera imati porajtati.  344  prosac
snubač.  345  doslen do sedaj.  346  nahoditi najti,  mahana madež.
347  zastiditi osramotiti.  354  vesela prim. v 158.  356  starješina
poglavar.

91

855 A kakav bi bio starješina

Te suditi jednom zemljom ravnom,

Pa se tebe sestra ne bojati?

Kunem ti se i bogom i vjerom:

Da je moja u Prilipu mome,

360 Pa kad ona ne bi poslušala,

Ja bih njene ruke osjekao
II njezine oči izvadio.

A čuješ li, Leko kapetane!

Ako s’ bojiš mile seke tvoje,

365 Molim ti se kao starijemu:

Nu, otidi na bijelu kuhi,

Idi, Leka, dje ti sjedi seka,

Te se moli, dovedi je amo,

Neka ona sagleda vojvode.

370 Belči dosle nije ni vidjela.

Tvoju sestru, Leka, oslobodi,

Neka podje, za koga joj drago,

A mi braca kavge ne imamo,

Jedan da je djuveglija njezin,

375 A dvojica da su dva djevera,

S tobom da smo krasni prijatelji. “

356  zemljom = v zemlji.  360  poslušati bogati.  363  iz¬
valiti iztakniti.  364  selca sestrica.  3,0  belči morebiti.  371  oslo-
boditi ohrabriti.

92

Skoči Leka, riječ ne poreče,

Ode Leka na visoka kulu
Te Rosandi sestri kazivaše:

380 „Hajde, šele, ponosita Roso!

Hajde, šele, na tanke čardake!

Zapalo ti u vijeku tvorne,

Da obiraš tri srpske vojvode,

Što ih danas u svijetu nema;

385 Da ti bratac steče prijatelje,

A ti, šele, da s’ udomiš divno.“

Sestra bratu riječ progovara:

„Hajde, brale, na tanke čardake
Te pij š njima vino i nazdravljaj!

390 Eto sestre na tanke čardake!“

Ode Leka odmah k vojvodama,

Te sjedjahu brada na čardaku.

Stade zveka visoka čardaka,

Zazvečaše sitni basamaci,

395 Potkovice sitne na papučam’.

Al eto ti buljuk djevojaka!

Medju njima Rosanda djevojka.

380  šele — seka; primeri dole v 388 „brale u  — bratec.
381  zapadnuti le sreči zgoditi se,  vijek življenje.  383  obirati iz¬
birati.  381  što kakih.  386  divno krasno. 393  zveka glas.  3!M  ba-
samak stopnjica.  395  papuča pantofel.  386  buljuk truma.

93

A kad Rosa dodje na čardake,

Sinu čardak na četiri strane
400 Od njezina divna odijela,

Od njezina stfisa i obraza.

Poglednuše tri srpske vojvode,

Poglednuše pa se zastidiše,

Zaisto se Rosi začudiše.

405 Mlogo Marko čuda sagledao
I vidjao vile na planini
I imao vile posestrime,

Ni od šta se nije prepanuo
Ni s’ oda Sta Marko zastidio;

410 Baš se Rosi bješe začudio.

I od Leke s’ malo zastidiše,

Poglednuše u zemljieu emu.

A to gleda Leka kapetane,

Gleda sestru, pogleda vojvode,

415 Nece 1’ koji junak progovorit

Jali š njime jal s tankom djevojkom.

A kad vidje, dje vojvode muce,

On ti sestru razumljuje svoju:

„Biraj, šele, koga tebe drago
420 A od ove tri vojvode mlade!

399  sinuti zasvetiti se.  401  stas postava.  vojvode
subj.  416  jali ali.  417  dje da. 418  razumljivati podučevati.

94

0

Ti ako si, sestro, naumila
Uzet, seko, dobroga junaka,

Koji ce nam obraz osvjetlati,

Osvjetlati lia svakom mef"danu,

425 Na megdana svakog izlaziti,

Uzmi, šele, Kraljeviča Marka!

Hajde š njime u Prilipa grada!

Tamo tebe loše biti nece.

Ako li si, šele, naumila
430 Uzet, šele, dilbera junaka,

Kome snage i Ijepote nema
Niti ima stasa i obraza
U svoj zemlji na četici strane,

Uzmi, šele, vojvodu Miloša!

435 Hajde š njime ka polju Kosovu!

Ni tamo ti loše biti nece.

Ako li si, sestro, naumila,

Da ti uzmeš krilata junaka,

Uzmi, šele, Kelju Krilatoga!

440 Hajde š njime ka Jenji Pazaru!

Ni tamo ti loše biti nece.“

Ja kad začu Kosanda djevojka,

Po dlanu se dlanom ošinula.

431  naumiti skleniti.  428 lošsM>. 430  dilber lep.  431  snaga
krepost, mol'i.  kome nema... primisli „enake.“  44,4  ja ali.
443  ošinuti udariti.

95

Zveknu čardak na četiri strane.

445 Grdnu Rosa riječ započela:

„Fala bogu, fala istinome!

Svakome se mogu dofiuditi
I svakome jadu dosjetiti,

A ne mogu svoj prizrenskoj zemlji,

450 Ja na kome drži kapetanstvo,

Na mahnitom Leki kapetanu!

Kamo pamet? Ti je ne imao!

A u što si, brate, preumio?

Na što si se danas prevario?

455 Voljela bih sjedu kosu plesti
U Prizrenu, našoj carevini,

No ja poči u Prilipa grada,

Markova se nazivati ljuba.

Jel je Marko turska pridvorica,

460 Sa turcima bije i sijece,

Ni ce irnat groba ni ukopa,

Ni ee s’ Marku groba opojati.

Što če mene kod ljepote moje,

Bidem ljuba turske pridvorice?

444  zveknuti zaječati.  448  dosjetiti razumeti.  460  ja tu
samo vrstico izpolnjuje.  451  mahnit neumen.  453  preumiti
spremisliti.  454  prevariti zmotiti.  455  voljeti raji hteti,  sjed
siv.  459  jel ker,  pridvorica dvomih, lizun.  462  opojati opevati.
464  bidem = budem (ako) bodem,  ljuba žena.

96

465 Ni tu ti se ne bih ražljutila
Dje se varaš Marku rad’ junaštva,

No se na te jesam ražljutila,

Šta s’ vidio, šta si smilovao
A na torne vojvodi Milošu,

470 Dje je vidjen, dje je snažan junak.

Jesi 1’ čuo, dje pričaju ljudi,

Dje j’ Miloša kobila rodila,

A nekakva sura bedevija,

Bedevija, što ždrijebi ždrale?

475 Našli su ga jutru u herdjeli,

Kobila ga sisorn odojila.

S toga snažan, s toga visok jeste.

Ni tu ti se ne bih ražljutila,

No se jesam, brate, ražljutila,

480 Što mi kažeš Kelju Krilatoga.

Kamo pamet? Ti je izgubio!

Kamo jezik ? Njim ne govorio!

Što ti, brate, Relju ne upita,

Ko li otac, ko 1’ njegova majka?

485 Ja sam cula, dje pricaju ljudi:

Našli su ga jutru na sokaku;

468  smilovati zaljubiti se.  469  a prim., ja v 450.  470  vidjen
lep,  snažan močen.  471  pričati pripovedati.  473  sur siv, bled.

474  gto — hoja,  ždrijebiti kotiti,  ždrao konj  (sicer „žrjav“)

475  lierdjela konjska čreda.  486  solcak ulica.

97

Jedjupkinja njega odojila.

S toga ima krila i okrilje.

Necu torne poči nijednome. “

490 To izreče, ode niz čardake.

Zapali se obraz od obraza,

A zastidi junak od junaka.

Planu Marko kao oganj živi,

Pa poskoči na lagane noge,

495 Pati britku sablju s čiviluka,

Ščaše Lek; glavu da ukine.

Miloš skoči te ufati Marka,

TJ ruke mu sablju ufatio:

„K sebe ruke, Kraljeviču Marko!

500 Ostav’ sablju! Pa je bog ubije!

Bi 1’ ovakog brata ištetio,

Koji nas je krasno dočekao,

I svu Leki zemlju rasplakao?“

Neda Miloš Leki kidisati.

505 Vidje Marko pa se dosjetio,

Nešee njemu sablju otimati,

No poglednu pinjal za poj asom,

487  jedjupkinja cigcmica.  491  zapaliti užgati.  496  ukinuti
meti.  500  ostaviti pustiti.  501  ištetiti jj oguliti.  502  dočekati po¬
streči.  504  kidisati kome nemilo postopati s kim — pogubiti
koga.  507  pinjal neki nož.

' 7

98

Pa potrča niz tanke čardake.

Kad se Marko zemlje dohvatio
510 I na zemlji kamene kaldrme,

Ali Kosa blizu kule bila.

Opkolile Kosaudu djevojke,

Drže skute i drže rukave.

Vidje Marko pa iz grla viknu:

515 „0 djevojko, ponosita Roso!

A tako ti te mladosti tvoje,

Nu odbaci od sebe djevojke,

A obrni k mene tvoje lice!

E se, Koso, jesam zastidio
520 Na čardaku od brata tvojega
Te te, Roso, dobro ne sagledah.

A kad dodjem u Prilipa grada,

Hoče mene sestra dosaditi
Pitajuci, kakva bješe Rosa.

525 Obrni se, da ti vidju lice!“

A djevojka odčušnu djevojke,

Povrati se i obrne lice:

„Vidji, Marko, i sagledaj Kosu!‘ !

Ljutit Marko, pa se pridrnuo,

5 l 0 kaldrmačfoA:. 512  opkoliti obdati.  5l3 skut rob obleke.
319  e ker.  529  oddušnuti pahniti od sebe.  529  pridrnuti na
pol besen postati, razljutiti se.  530  kročiti stopiti.

99

530 Jednom kroči i daleko skoči
I za ruku dofati djevojku,

Ostar pinjal vadi od pojasa
Te joj desnu osiječe ruku,

Osječe joj ruku do ramena,

535 Desnu ruku dade u lijevu.

A pinjalom oči izvadio,

Pa ih savi u svileni jagluk,

Pa joj turi u desno njedarce,

Pa joj Marko riječ progovara:

540 „Biraj sade, Rosanda djevojko,

Biraj sade, koga tebe drago!

Ja ti drago tursku pridvoricu,

Ja ti drago Kobilic - Miloša,

Ja ti drago Relju kopilana.“

545 Pišti Rosa, daleko se euje,

Svoga brata Leku pominjaše:

„A moj brate, Leka kapetane!

Ta b ne vidiš, dje pogiboh ljuto
Od silnoga Kraljeviča Marka?"

550 Čuje Leka na tanke čardake,

Muči Leka kako kamen studen,

537  saviti zaviti,  jagluk navezen prtič.  5,0  sade sedaj.
542  ja ali.  544  kopilan najdenec.  S4S  pištati brizgati, javkati.
54S  pominjati tu  = nagovarjati.  548  ta 1’ ali res.

7 *

100

Ne smijaše nista progovorit,

Jel’ i Leka može poginuti.

Viknu Marko, nešee na čardake,

555 Viknu Marko oba pobratima:

„Hajte, braco, k zemlji niz čardake,
Pones’te mi sablju u rukama!
Zeman dodje, da mi putujemo.“
Pobratimi Marka poslušaše,

560 Dopadoše k zemlji i kaldrmi.

Pod čardakom Marko sablju paše.
Na dobre se konje dohvatise,

Otidoše poljem širokijem.

Osta Leka kako kamen studen,

565 Osta Rosa grdna kukajuči.

653  smijaše impf. od smeti  (upati si),  553  i tudi.  558  Ze¬
man čas.  585  kukati javkati.

VI.

Smrt Kraljeviča Marka.

S^oranio Kraljeviču Marko
II nedjelju prije jarkog sunca
Pokraj mora Urvinom pianinom.

Kada Marko bio uz Urvinu,

5 Poče njemu Šarac posrtati,

Posrtati i suze roniti.

To je Marku vrlo mučno bilo,

Pa je Marko Šarcu govorio:

„Davor’, Šaro, davor’ dobro moje!

10 Evo ima sto i šeset Ijeta,

Kako sam se s tobom sastanuo,

Još mi nigda posrnuo nisi;

A danas mi poče posrtati,

Posrtati i suze roniti.

15 Neka bog zna, dobro biti neče.

Hoče jednom’ biti prema glavi,

Jali mojoj jali prema tvojoj.“

1  poraniti zgodaj odriniti. 1 * *  jarak žarek.  5  posrtati (po-

srnuti) zibati se.  9  davor gor! daj!  10  šeset šestdeset.  16  prema

glavi za glavo.

102

To je Marko u riječi bio,

Kliče vila s Urvine planine
20 Te doziva Kraljeviča Marka:

„Pobratime Kraljeviču Marko!

Znadeš, brate, što ti konj posrče ?

Žali Šarac tebe gospodara,

Jer čete se brzo rastanuti.“

25 Ali Marko vili progovara:

„Bjela vilo, grlo te boljelo!

Kako bik se sa Šarcem rastao,

Kad sam proso zemlju i gradove
I obišo istok do zapada,

30 Ta od Šarca boljeg konja nema
Nit’ nada mnom boljega junaka.

Ne mislim se sa Šarcem rastati,

Dok je moje na ramenu glave .“

Al mu bjela odgovara vila:

35 „Pobratime Kraljeviču Marko!

Tebe nitko Šarca otet neče,

Nit’ ti možeš umrijeti, Marko,

Od junaka ni od ostre sablje,

Od topuza ni od bojna kopija;

40 Ti s’ ne bojiš na zemlji junaka;

23  žaliti obžalovati.  24  rastanuti ločiti.  29  istok izhod
solnca,  30  ta vendar.  31  liada nad.  36  oteti vzeti.

103

Več češ, bolan, nmrijeti, Marko,

Ja od boga, od starog krvnika.

Ako 1’ mi se vjerovati nečeš,

Kada budeš visu na pianinu,

45 Pogledačeš s desna na lijevo,

Opazičeš dvije tanke jele,

Svn su goni vrhom nadvisile,

Zelenijem listom začinile.

Medju njima bunar voda ima;

50 Ondje hočeš Šarca okrenuti.

S konja sjaši, za jelu ga sveži,

TSTadnesi se nad bunar, nad vodu,

Te češ svoje ogledati lice,

Pa češ vidjet, kad češ umrijeti.“

55 To je Marko poslušao vile.

Kad je bio visu na pianinu,

Pogledao s desna na lijevo,

Opazio dvije tanke jele,

Svu su goru vrhom nadvisile,

60 Zelenijem listom začinile.

Ondje Marko okrenuo Šarca,

S njega sjaho, za jelu ga svežo,

41  bolan ubožec.  42  krvnik morivec.  44  visu vrh (adverb).
46  opaziti zagledati.  47  nadvisiti presegali.  48  začiniti okrasiti.
okrenuti obrniti.  52  nadnesti Srez pripogniti,  bunar studenec _

104

Nadnese se nad bunar nad vodu,

Nad vodom je lice ogledao.

65 A kad Marko lice ogledao,

Vidje Marko, kad če umrijeti.

Suze proli pa je govovio:

„Laživ svjete, moj lijepi cvjete!

Ljep ti bješe, ja za malo hoda,

70 Ta za malo — tri stotin’ godina.

Zeman dodje, da svatom promjenim.“

Pa povadi Kraljeviču Marko,

Pa povadi sablju od pojasa
I on dodje do konja Sarina,

75 Sabljom Šarcu osiječe glavu,

Da mu Šarac Turkom ne dopadne,

Da Turcima ne čini izmeta,

Da ne nosi vode ni djuguma.

A kad Marko posiječe Šarca,

80 Šarca konja svoga ukopao,

Bolje Šarca neg brata Andriju.

Britku sablju prebi na četvero,

Da mu sablja Turkom ne dopadne,

Da se turci njome ne ponose,

68  laživ lažnjiv.  71  promjeniti premeniti.  71  pova-
diti potegniti.  76  dopadnuti v roke pasti.  77  izmet služba.
75  djugum velika posoda.

105

85 Što je njima ostalo od Marka,

Da hrišcanluk Marka ne prokune.

A kad Marko britku prebi sablju,

Bojno koplje slomi na sedmero,

Pa ga baoi u jelove grane.

90 TJze Marko perna buzdovana,

TJze njega u desnicu ruku,

Pa ga baei s Prvine planine
A u sinje, u debelo more,

Pa topuzu Marko besjedio:

95 „Kad moj topuz iz mora izišo,

Onda ’vaki djetie postanuo!“

Kada Marko saktisa oružje,

Onda trže divit od pojasa,

A iz džepa knjige bez jazije.

100 Knjigu piše Kraljeviču Marko:

„Kogodj dodje Ur vinom pianinom
Medju jele studenu bunaru
Te zateče ovdje deli Marka,

Neka znade, da je mrtav Marko.

105 Kod Marka su tri čemera blaga.

86  hrišcanluk krUanstvo.  89  grana veja.  90  peran pe-
resnat,  buzdovan = topuz bat.  96  ’vaM = ovaki, djeti c junak.
97  saktisati zlomiti.  98  trgnuti potegniti,  divit pisno orodje.
99  jazija pismo (Schrift).  101  kogodj kdorkoli.  103  zateči najti.
105  čemer pfis.

106

Kakva blaga! Sve žuta dukata.

Jedan ču mu čemer halaliti,

Što če moje telo ukopati;

Drugi čemer, nek’ se crkve krase;

110 Treci čemer kljastu i slijepu,

Nek’ slijepi po svijetu hode,

Nek’ pjevaju i spominju Marka.“

Nada Marko knjigu nakitio,

Krijigu vrže na jelovu granu,

115 Odkuda je s puta na pogledu;

Zlatan divit u bunar bacio.

Skide Marko zelenu dolamu,

Prostrije je pod jelom na travi,

Prekrsti se, sjede na dolamu,

120 Samur-kalpak nad oei namače,

Dolje leže, gore ne ustade.

Mrtav Marko kraj bunara bio
Od dan’ do dan’ nedjeljicu dana.

Kogodj prodje drumom širokijem
125 Te opazi Kraljeviča Marka,

Svatko misli, da tu spava Marko,

Oko njega daleko oblazi,

Jer se boji, da ga ne probudi.

107  halaliti prepustiti.  110  kljast hrom no. roki.  117  sld-
nuti s sebe vreii.  120  namaknuti pomakniti.  121  dolje dol.
177  oblaziti okoli iti.

107

Dje je sreča, tu je i nesreča,

130 Dje nesreča, tu i sreče ima.

A sva dobra sreča iznijela
Igumana svetogorca Vaša
Od bijele crkve Vilindara
Sa svojijem djakom Isaijom.

135 Kad iguman opazio Marka,

Na djakona desnom rukom maše:

„Lakše, sinko, da ga ne probudiš,

Jer je Marko iza sna zlovoljan,

Pa nas može oba pogubiti. “

140 Gledeč kale, kako Marko spava,

Više Marka knjigu opazio,

Prema sebe knjigu proučio.

Knjiga kaže, da je mrtav Marko.

Onda kale konja odsjednuo,

145 Pa prilivati za deliju Marka.

Al se Marko davno prestavio.

Proli suze proiguman Vašo,

131  izruje ti gor prinesti.  132  iguman predstojnik samo¬
stanski,  Vašo — Vasilij (Basilms).  133  Vilindar Hilindar.
13,1  djak = djakon (diakonos, sluga) utenec.  136 malmuti rukom
dejati roko . 137  lakšo bolj polagoma.  138  iza po,  zlovoljan slabe
volje.  ,4 ° kale = kaludjer (menih).  142  prema pri, proučiti
prelitati.  1,6  prestavio se = umrl.  H7  proiguman ■= iguman.

108

Jer je njemu vrlo žao Marka.
Otpasa mu tri čem era blaga,

150 Otpasuje, sebe pripasuje.

Misli, misli proiguman Vašo,

Dje bi mrtva sabranio Marka;
Misli, misli, sve najedno smisli.
Mrtva Maika na svog konja vrže,
155 Pa ga snese moru na jaliju,

S mrtvim Markom sjede na galiju,
Odveze ga pravo svetoj gori,

Izveze ga pod Vilindar - crkvu,
Unese ga u Vilindar-crkvu,

160 Čati Marku, što samrtnu treba,

Na zemlji mu telo opojao.

Nasred bjele crkve Vilindara,

Ondje starac ukopao Marka.

Biljege mu nikakve ne vrže,

165 Da se Marku za grob ne raznade,
Da se njemu dušmani ne svete.

152  sahraniti pokopati.  153  najedno na enkrat.  155  snesti
dol nesti,  jalija breg.  ‘ 5 “ galija ladja.  157  odvesti odpeljati,
pravo na ravnost.  160  čatiti citati,  samrtan mrtev.  164  biljega
znamenje (spomenik). 165  raznati zvedeti. 166  dušmanin neprijatelj.

DODATEK.

Smrt Smail-age Čengica.

i.

Agovanje.

Sluge zove Smail-aga,

IJsred Stolca kule svoje
A u zemlji hercegovoj:

,Ajte amo, sluge moje,

5 Brdjane mi izvedite,

Štono sam ih zarobio robljeni
Na Morači vodi hladnoj.

Još Duraka starca k torne,
što me hrdja svjetovaše,

Aga gospod,  agovati, agovanje gospodovati, gospodo¬
vanje.  5  Brdjani prebivalci Brd, krajine ob meji Hercegovine
in Črne gore, kjer teče  Moraea reka;  Brdjani — Črnogorci
(vrst. 37). 6  roblje sužnji, v vojski vjeti.  9  hrdja (subst.)
malopridnež.

110

10 Da ih pustim domu svome.

Jer su, reče, vlašad ljuta;

Oui ce mi odmazditi
Mojom glavom vlašk glave:

Ko da strepi mrki vuče
15 S planinskoga gladna miša.“

Hitre sluge poslušaše,

Izvedoše tamničare.

Na noguh im težke negve,

A na rukuh lisičine.

20 Kad ih vidje silan aga,

On namaknu gojne vole

I dželate ljute rise,

Ter ih turskiem darivao darom:

Svakom momku ostar kolač daje,

25 Kome kolač, kome li konopac,

Kome britku palu namjenjuje.

„Ajte, krsti, dijeliti dare,

II  vlašad — Vlah — vlaški Srbi turške vere v Bosni
in Hercegovini imenujejo svoje rojake , ki so 'pravoslavne vere ,
Vlahe; vlašad zaničljivo —  Vlahi. 12  odmazditi odkupiti, pla¬
čati (jprim. slov. mezda).  !4  strepiti trepetati.  15  s od,  miš
(mase.).  18  negve lisice na nogah.  21  namakniti natakniti (na
kol),  gojen pitan.  22  dželat rabelj (misliti je na Duraka, ra-
beljna Čengičevega). 25  kolač kol, soha.  2  6  pala palica.  27  krsti —
kristjani.

111

Štono sam vi Turčin pripravio,

Vam i vašiem Brdam kamenijem;

BO Vi bo kako, sva če Brda tako.“

Turčin reče, al mrijeti
Za Hristovu vjeru svetu
Težko nije, tko se za nju bije.

Krenu kolač nekoliko putah,

35 Zviznu pala nekoliko putah,

Zadrktaše ta vješala tanka,

Al ne pisnu Crnogorčad mlada.

Niti pisnu, niti zubi škrinu.

Proz poljanu mrka krvca teknu,

40 Niti pisnu, niti zubi škrinu;

Poljana se napuni tjalesah,

Niti pisnu, niti zubi škrinu;

Več tko zovnu Boga velikoga,

Tko lijepo ime Isusovo,

45 Ter se lasno razstadoše s suncem
Zatocnici mrijet naviknuti.

' iS  vi = vam.  34  krcnu ti (krcati) Škripati.  35  zviznuti
(zviždati) žvižgati.  36  zadrktati (zadrhtati) stresti se.  37  pisnuti
sikniti, oglasiti se, zajavkati,  38  škrinuti Skripniti.  39  proz
kro/ črez,  teknuti poteči.  46  zatocnik bojnik, junak,  na-
viknut navajen.

112

Riekom krvca poljem teče;

Turad bulji skrstiv ruke.

Tko je mladji, rado gleda
50 Na lipovu krstu muke;

A tko stanj’, muke iste
S&m na sebi s vlaške ruke
Vec u napried od stra’ čuti.

Ljutit aga mrko gleda,

55 Gdje se šilom divit mora,

Silan arslan gorskom migu.

Tko si junak, osvetit se nemoš
Na junaku dotle, dok nepreda.

Smaknu Ture toliko junakah,

60 Posmica ih, srca ueizkali,

Sto bez straha svi su pred njim pali.

Boj se onoga, tko je viko
Bez golema mrijet -jada.

Videc aga kriepost taku,

65 Zazebe ga na dnu srca:

47  riekom rekoma,  poljem po polji.  48  buljiti debelo
gledati,  skrstiti križem dejati.  55  gdje ko,  diviti se žuditi se.
56  arslan lev  ( oroslan).  57  nemoš = ne možeš. 58  nepredati
ne trepetati, ne bdti se.  59  smaknuti = posmicati pogubiti
pomoriti.  60  izkaliti potešili, uteiiti.  61  što ker. 01  viko =
viknu namadil se.

113

K6 ledeuiem r&tom leden
Šiljak dušu da mu dirnu.

Od tuge li za junači,

Sto ih silan zaman strati ?

70 Turčin tuge za krstove neima.

Od straha li, jer se glavi hoji?

Silan aga to s&m sebi taji.

Zar nevidiš, kako radi
Hrabar junak uzprec zimu,

75 Što mu s one piknje male

Po svem tielu mrazne valja vale?

Gledaj glavu, put nebesah
Gdje se okolo hrabra diže;

Gledaj čelo jasno i oko
80 Kako bistro pod njim sieva;

Gledaj kriepki stas, gdje svoju
Znajuc snagu ravno stoji;

Pak mi kaži, ima 1’ koja
Tudier straha i najmanja sjena?

C6  rat=rt rt, ost.  67  šiljak šilo.  69  stratiti pogubiti.
73  raditi izkušati, truditi se.  77  uzpreč premagati, zaustaviti
(koršn:  preg-). 75  piknja pik (m.),  77  put p»-oži. 8,1  tudier tu,
sjena senca.

8

114

85 A pak slušaj, kako junak sbori,

I strašljivce kako oštro kori:

„Yaj, Durage, starce stari,

Kuda ’S sade, kamo li ceš?

Sad gdje smakoh gorske miše?

90 II u gora? Brdjani su tamo;

II u ravno-? na ravno ce sici;

II ceš živjet, da izgubiš glavu?

Najbolje je bježat pod oblake.

Mišad grize, ali po tlik grniže;

95 Skn sur orb pod nebo se diže.

Penjite ga na vješala tanka,

Neka znade, što mu strah valjade.

A Turčina ako još imade
Gdjegod koga, ter se Vlaha boji,

100 Popet cu ga nebu pod oblake,

Tu nek plijen vranom’ vranu stoji.“

Mukom muge robske sluge,

M ukom muge, plien svoj grabe.

„Aman, aman!“ starac pišti,

105 I Novica sin mu zaman
„Aman, aman!“ suzan vrišti.

55  sboriti besediti.  85  ’š = ideš. 91  sici dol iti.  gmi-
zati gomaziti, lezti.  104  aman! prizanesi (pardon!)

115

Stoli aga gorsko zviere,
Gvozden stupac, kamen tvrdi.
Dokle dahnu, rukom mahnil,
110 Starac Durak skoro izdahnu.
„Medet, medet! . dželat Ijuti
Več mu i grlo dotle sputi.
Durak huknu, sve zamuknu.

108  stupac steber.  111  medet izklic umirajočega Tureina.
112  sputiti zavezati.  113  huknuti hu! izreči (izdihniti),  za-
mukniti zamolkniti.

8 *

II.

N o č n i k.

Hunce zadje, a mjesec izadje.
Tko se vere nz klance niz klance
Ter se krade k onoj Gori crnoj ?
Obnoč grede, a obdan počiva,

5 Junak negda, sad ne junak više,
No trst, kojoj svaki hlad kidiše.
Sušne 1’ gdjegod pokraj puta guja,
II rujeva izpod grma zeče,

Tad on, negda ljuči guje ljube,

10 Mal’ ne zeca plašljiviji kleca.

Misli jadan, da je gorski vuče,

II još gori brdjanski hajduce,

Ter se boji, gdje če poginuti,

A nestiže, što mu srce muti.

Nočnik nočni potnik.  2  verati (-rem) skrivaj hoditi,
laziti.  7  šušnuti (šuškati) Šumeti.  8  rujev grm. grm rastline
ruj (rlius cotgnus),  zeče zajček.  10  klecati (-am) Šibiti se, zi¬
bati se (kor.  klek-). ' s  gdje da.  14  mutiti žalostiti.

117

15 Skupo drži svoju rusu glavu;

Nit je zlatna nit je pozlačena:

Vidi mu se, mrijet mu se neče,

A jest nešto, što ga napried krece.

Je li hajduk, il uhoda turska,

20 Što uhodi sviloruna krda,

II vdovah stada vitoroga?

Nit je hajduk nit uhoda turska,

Vec Novica, Cengiča kavazu;

Biesau Turčin, krvnik Gore črne,

25 Koga znade i staro i mlado,

I nebi ga pronijele vile,

A kamo li noge na junaku
Crnom Gorom na bijelu danu.

Ob rame je diljku objesio,

30 Ljut jatagan o pojasu reži
I kraj njega do dva samokresa.

Gujsko gnjezdo strukom prikrilio,

' s  skup drag.  17  htjeti se ljubiti se, ugajati.  19  uhoda
ogleduh.  20  krdo (=krd f.) čreda.  21  stado čreda.  23  kavaz
vratdr, sluga.  25  pronieti (pronesti) skoz nesti.  29  diljka dolga
puška.  30  režati zobe kazati.  32  struka črnogorski plašč ovijač,
prikriliti na pol prikriti.

118

Lak opanak na noge pritego,

A gd  rakčin na junačku glavu,

35  Od saruka ni spomena neima.

Bez saruka eto Turčin idje;

Vidi mu se, ginut mu se nece,

A jest nešto, što ga napried krede.

Pomno junak Cuce prevalio,

40 Još Bjelice ratoborne k torne,

Ter se maša kršnijeh. Čekličah.

Njih se maša, a bogu se moli,

Da mu dade i njih prevaliti
Ni čuvenu ni gdje ugledanu.

45 Vidi mu se, mrijet mu se nece,.

A jest nešto, što ga napried krede.

Drugi pjetli u polju eetinjskom,

A Novica u polje cetinjsko ;

Treči pjetli u mjestu Cetinju,

50 A Novica pade na Cetinje.

Tudier straži božju pomoč zove:

„  Božja pomoč, cetinjski stražaru!“

34  rakčin fes  (/capo). 35  saruk turban.  37  ginuti umreti.
39  Cuce kraj v Čmigori,  prevaliti mimo iti.  31  mašati se pri¬
jemati se  (kam priti).  47  pjetao petelin.

119

Ljepše njemu straža prihvatila:
„Dobra kob ti, neznana delijo!

55 Odkuda si, od koje li strane?

Koja li te sreča nanijela,

Ter si junak rano podranio?“

Mudar Turcin, za nevolju mu je.
Mudar Turčin, mudro odgovara:

60 „Kad me pitaš, kazat cu ti pravo:
Ja sam junak od Morače hladne,
Od Tusine sela malenoga,

Izpod gore glasna Durmitora.
Nosim troje na srdašcu jade:

65 Jedni su mi na srdašcu jadi,

Što mi Cengic smaknu Moračane;
Drugi su mi na srdašcu jadi,

Što mi Čengic pogubio baba;

A treci mi na srdašcu jadi,

70 Što ’e još više, da još krvnik diše.
Vec tako ti Boga velikoga,

Pusti mene tvorne gospodam,
Gospodam i mome i t-vome,

Nebi li mi izliečio jade.“

63  prihvatiti odgovoriti.  34  kob (f.) sreča.

120

75 Mudrije mu odvratila straža:
„Skin’ oružje, neznana »delijo,

Pa nos’ glavu, kuda tebi drago.“
Uprav Turčin dvoru na kapiju,

A pošljednja iz vidika zviezda:

80 Bješe zviezda age Čengijica.

71  skiauti meti.

REČNIK

nekterih tujih besed.
Predgovor.

Za rabo tega rečnika, kakor za razumevanje
srbskih pesni sploh so pomenljive sledeče opazke
gosp. Kociančica:  „Največo težavo delajo pri
srbskih pesnikih tujke, ktere pogosto pri njih na¬
hajamo. Nekaj malo jih je iz madjarskega
in taljanskega,  največ pa iz turs  k ega  jezika
vzetih, ker so Srbi bili in še so v vedni dotiki s
Turki. Turski  jezik pa je tatarsk,  skoro bi
dejal, za dve tretjini pomešan s persijanskimi
in arabskimi  besedami. Zato se tedaj ni čuditi,
da je v srbskih in drugih jugoslovenskih pesnih
toliko arabskih in persijanskih besed, ktere pa so

122

Jngosloveni vse od Turkov neposredno  prijeli.
Torej ne kode morebiti odveč, ako v kratkem nekaj
povemo o izpeljavanji besed v turskem, persi-
janskem  in a rab  ske  m jeziku, a) trsk. konč¬
nica lar  ali ler  kaže množino, n. p. kiz  (devojka),
kizlar  (devojke); od tod kizlar-aga  (oskrbnik de-
vojk) pri Gundulici v „Osmanu;“ — b) trsk. d&i
ali džija  in persijanske končnice car  in dar  kažejo
človeka, ki se s čem pečči, n. p. kapu  ali Jcapi
(vrata), Icapid&i  (vratar); zulum  (sila), zulumcar
(silnik); diz  (grad), dizdar  (gradnik); — c) kan,
liane, an, ane  pomeni v persijanskem „hišo“, od
tod tophane  (topovska tvornica); me  ali mei  (vino),
od tod mehane  (krčma); — d) trsk. li, lu  zuame-
nuje posestvo in kakovost ter priloge stvarja, n. p.
iz at  (konj) atli  (konjski, konjik); iz diam  (steklo)
d&amli  (steklen); — e) trsk. Uk  ali luk  ste po¬
dobni naši končnici stvo: paSalik  ali pašaluk  (pa-
šestvo, t. j. ali čast  ali pokrajina  paše); — f) per-
sijanski končnici istan  in dan  značite mesto ali
kraj, n. p. adžem  (Persijanec), adzemistan  (per-
sijanska dežela); kalem  (pero), kalemdan  (pisno

123

orodje). — g) arabska končnica i, ija  je turski li
enaka, n. p. iz adžem  (persijanec) adžemi  ali ad-
žemija  (persijansk, v turskem = neveden); tako v
blgarskih  narodnih pesnih; — h) trsk. diik
ali di.uk  pomanjšujete besede n. p. d  (roka), ddzilc
(ročica). — Take končnice se celo slovanskim
besedam pridevajo, n. p. silediija  tudi silesija
(silnik).“ Tako učeni g. Kociančic.

Ker nijeden slovanski rečnik vseh takih tujk
ne obsega, zato se mi je primerno zdelo vsaj kon¬
čnice sem postaviti, da si take tujke, posebno
kader so slovenske korenine, čitatelj lože razloži.

124

Pomen nekterih skrajšanj v reoniku:

arab. = ;. abeka (beseda)
big. = b(o)lgarska
gršk. = grška
lat. = latinska
madj, — madjarska
pers. = persijanska
talj. = talijanska
trsk. = turska.

Aferim trsk. slava! brobo!
azdija trsk, dolga obleka, Imtgež Sleib;
bakračlija trsk. stremen, ©teigbilgel;
balčak trsk. roč na sablji, ©ttbelgrtff;
basaiuuk trsk. stopnjica, Sreppenftufe;
baš trsk. ali pers. ima različne pomene: ravno, gerctbe,
vendar bo d), zares fiirtoaf)r;
be trsk. oj! fya!

bedevija arab. (bedev  puščava, beden—i  puščavni) arabska
kobila, arctbifdje ©tute;
belili trsk. morebiti, bieUetdjt;

belenzulse (plur.) trsk. prav za prav „rokavi“ Strmbiinber,
v pesni pa „lesice“ gefjeltt;
berber pers. brivec, Siarbier, (beseda je izvirno lat.);
bidem big. = hudem  bodem, id) tnerbe. Y big. nar. pesnili
je bide m  navadno;

biljeg, -a madj. znamenje, znamenik ®en!tnal;

biljur trsk. steklen kamen, $rt)ftall;
boščaluk trsk. bošta, bohča  tkanina, — luk)  tkano blago,
getoebte ilBaaten;
bre trsk. ba! gel)!

bukagije (plur.) trsk. lesice za na noge, gltfjeijen;
buklija big. b'kel,  čutara, platte Slajdje;
bula trsk. turska „žena“ sploh, tiirft)d)eS 2Betb;
buljuk trsk. truma, Scfjanr;
bunar trsk. studenec, 33runnen, Ouelte;

126

butun trsk. cel, gang;
buzdovan trsk. bat, ©treittolben;
čaliar madj. (?) čeber, $ober ((Stmer gu 50 SKajj);
čador pers. šator, Qelt, tudi mdjl;
čaksire (plur.) trsk. hlače, SSeinfletber;
čardak, čardaci trsk., tako se posebni del poslopja
imenuje, eitt abgefonbertež ©todtoer!;
čarsi ja trsk. trg v mestu, 5|5Ia|;

čaša (morebiti = arab. čas  ali Jcjas)  kozarec, ®rm!bed)er
čauš trsk. in pers. sel, strežaj, Slmtšbiener, SSebiente;
čekrk trsk. vreteno, ©putrab. Čekr/c čelenka  glej:
čelenka trsk. srebrno pero, ©itberfeber, čekrlc čelenka
vrteče se (na kalpaku) srebrno pero, ftlberne ®re£)»
feber auf ber fi'appe;

Čelik trsk. jeklo, ocel, ©takt;
čengel trsk. zakrivljen klin, §acfeit;
čifti trsk. dvojica, !)3aar;

čiviluk trsk. (iz Sivi  obešati, — luk  kraj) klini za obešanje,
Jtoget jui Sluftjcingen;
čizma madj. čevlji, ©tiefel, tudi trsk.;
čoka trsk. sukno, ®ud);
čemer trsk. pas, Oiirtet;
čuprija trsk. most, SSrucfc;
čurak trsk. kožuh,
davori trsk. (?) hajdi! daj! auf!
deli, - ja trsk. junak, §etb;
derviš, - ina turski samostavnik, tutlifdjer Skoncf);
dilber trsk. lep, fctjou;

dinar arab. (prav za prav lat.) v teh pesnih pomeni
„krajcar, sold“ Sreuger, soldo;

127

direk trsk. steber, ijSfeita;

divan arab. zbor na carskem dvoru, laiferlidjc Slatljž

berfammlung;

divit trsk. pisno orodje, ©djretbjeug;
diageii trsk. vajeta, .giigel;
djem trsk. uzda, ®e6i§ ant gaunte;
d j ligam trsk. velika posoda, grojjež (SJejdjirr;
djuveglija trsk. ženin, SMutigant;
dolama trsk. dolga gornja obleka, grofjež DBertleib;
durbin trsk. dalnogled, gret nroljr;
dušek trsk. blazinasta klop, ©opija;
dušman(in) pers. neprijatelj, geinb;
džep madj. ali trsk. žep, Sajctie;
egbe, -uta trsk. bisaga, duerjad;
ferman pers. ukaz, 58efcI)I, tudi list, SSrtef;
furuua talj. peč, Dfcn;
golem big. pa tudi staroslov. velik, grof);
haber arab. glas, Dladirtcpt; V 343 „haber imati“ po
rajtati, adjten;

luiilžija arab. romar, HlUger;

hala najbrže arab. strašna zver, tlntljier, zmaj, ®rad)e;
kalaliti (iz arab. halal  dovoljeno je) odstopiti, abtreten
lialjina (iz trsk. hali)  pletenica, obleka, ttlcib;
hau(e) pers. hiša, v kteri se postaja in prenočuje, Slb
fteigeljauž, prim. IV. 193;
kamlžija trsk. banski čuvaj, Sluffepet bež §an;
liandžar pers. velik nož, grofjež SKcffer;
kartija trsk. (prav za prav talj.) papir, i(5apier;
kuril jela trsk. konjska čreda, §ecrbe $fcrbc, Vuk: ko
bilišče, ©eftiite;

128

kesap arab. račun, SRedjnuttg;

kodža trsk. a) gospodar, §err, b) turski pop, titrfijdjer *}5ope;

kodžak trsk. dvor, §of;

hriščanluk trsk. krščanstvo, (Jljriftenljett;

jasluk trsk. navezen prtič, geftidteg ©cfjlnetfjtucf);

jaliju trsk. breg, Ufer;

jastuk trsk. podzglavje, StJo^jffiffen;

japija trsk. pismo, ©cfjrift;

jnriš trsk. naskok, ©turm, Slngriff;

kadita trsk. baržun, ©cunmt;

kaldrma trsk. tlak, ©teinpflafler;

kalpak madj. kosmata kapa (čamer), Speljlctppe, tudi trsk;

kandžija pravilnije kamdžija  trsk. bič, i)ieitjcf}e, (Sinite);

kapija trsk. vrata, Xt| 0 r;

kat trsk. dvoji, boppelt;

kave* trsk. kajba, Kiiffig;

kavgii trsk. prepir, ©treti;

kesedžija trsk. (iz arab. kesa  mošnja) tolovaj Vuk: eitt
tiir!ijd)er ©trnfjenrauBer ifferbe;
kidisati trsk. nemilo postopati, remi) »erfaljren, prim.
kajdisati  big.

kolan (talj. (?) collana  §al36nnb), pas od sedla, S3aud)gurt;
konak trsk. stan, Ouartier, prim. IV. 193;
kovže big. kopče,  poglice, §afteltt;
kala trsk. stolp, Sljurm, SSlocfijauš; navadno pa = grad,
©dilofj;

ledjem pers. posoda za umivanje, 28afd)6ecfett;
litra gršk. četrtina oke, '/, Dfa;
mahana (mana, mana) pers. madež, SKnctel;
lualiuiuza (mehmuza) arab. ostroga, ©pora;

129

makrama trsk. ruta, Xud);
matara trsk. čutara, pfatte gldjdje;
mchana pers. krčma, ©c£)eit!e;
me j dan (megdan) trsk. dvoboj, gtDeitampf;
mejdandžija trsk. dvobojnik, gtnetfanipfer;
memla, ako je arab. pomeni „množ“, gode, ako pa,ne,
je morebiti iz talj. melma,  blato, nastala, ©cfjlamtn;
more (beseda neznane korenine), tako nagovarja starešina,
t. j. gospodar svoje hišnike. Med enakimi ali med
podložnim proti predstavljenemu je psovka;
oka trsk. poltretji funt, 2'/ 2  SBtener iJSfunb ;
papuča trsk. kakor v slovensk. ipantoffcl;
para trsk. denar, kterega četvero gre na eden naših soldov
(novoivčev); tudi = groš, prim. II 61 „ni pare ni
dinara“ ne groša ne krajcarja (solda), ungefafjr ein
@rojd)en;

pendžer pers. okno, genfter;

pinjul (morebiti iz talj. pugnale  bodalo), oster nož,
jdjarfel fflteffer;

podrum (iz po -f- drum?); podrumovi  so sploh spodnji
del poslopja, ©rbgejdjojj;

podrumdžija oskrbnik podrumov, 9luffe£)er bel @rb»
gejdjoffež ;

puli trsk. zlatorumen, golbgelb ;

rakija = irakija arab. (t. j. irakiška ali babilonska
pijača) žganje, iBranntinein:
šakal (saat, sat) arab. ura, ©tunbe;
saktisati morebiti = sakatisat trsk. (sakat  hrom , —
isati  big. in srb. glagolska končnica = gršk. —
*£'***') zlomiti, jerbrecfjen;

9

130

sarnur arab. sobol, gofiel;
saitdak pers. Skrinja, Stfte, (Etuije;

»iud/.ii- trsk. veriga, &tte;
sinija trsk. nizka mizica, nieberet fleinet jEijdt);
sk«la pravilnije iskele  trsk. brod, lleBerfuljr, tudi loka,
gafett;

škrob, (morebiti slovanska) močnik, SKeI)Imu§, prim.

vlaško skrobjele,  ©t&ltaeljl, slcrobire,  ftarten;
sokak arab. ulica, ©afje;
sovra (sofra) trsk. miza, SLijdj;

Stani bol (Istambol) skrajšano iz Konstantinopolis, kakor
Skendar iz Aleksander;
šečer (šeker) arab. sladkor, $uctet;

tavan trsk. nastropje, ®adjboben, sploh gornji del poslopja;
terkija trsk. remen za sedlom, 3tiemen ant Ijintetn Sattel;
topuzfina) trsk. bat, prim. buzdovan;
nikar trsk. hlačnik, £>ofen6anb

mir arab. (prav za prav: tovoronosec, ©aumtrfiger, carski
namestnik, Sfettocrtreter bež Sultan;
zciuau arab. čas, geti;
zulurn arab. sila, (SSetnalt, Sebritdung.

■n -

131

Cirilska abeceda.

H-

KAZALO.

Predgovor prvega natisa.

Predgovor drugega natisa.

Kratka srbska slovnica.

Srbske pesni. Uroš i Mrljavčeviči ....
Marko Kraljevič i Musa kesedžija ....
Marko Kraljevič i Djemo Brdjanin ....

Marko Kraljevič i Arapin.

Sestra Leke kapetana.

Smrt Kraljeviča Marka . . ✓.

Dodatek. Smrt Smail-age Čengiča. Agovanje

Nočnik.

Rečnik nekterih tujih besed.

Cirilska abeceda.

Stran

iii

IX

i

17

30

44

54

74

101

109

116

121

131

Popravi: str. 16 prot o p v protopop.