Stev. 294 ¥ Trsta, v ntdtlio dnt 22. novembra 1914, Letnik XXXIX l/naja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: LHica Sr. Francka AsiSkega St 20. L nadstr. — V* dopisi naj se pobijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne rprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega ŠL 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24*— za pol teta................» IJ— za trt mesece . . . ............. 6*— Za nedeljsko izdajo za cek> leto........«£20 za pol leta......................• 2» Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst......... K 5 — vsaka naialjna vrsta............» 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toli se v Trstu. (JprLVa In lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika AsiSkega SL 20. — PoStnohranilnični račun 3L 841.652. KIJ tla zapadnem bojišču razvija sovražnik živahno artiljerijsko delovanje. Angleška letala nad FrleMishafnom. Z cutfriJskraliggB bojišča, 53UNA.I, 21. (Kor.) Uradno se objavlja: M: 2 21. novembra opoldne. Napad za- vc ' ;v na plavre ruske sile na Rusko-Ptij-i cni, gre na vf«j fronti naprej. » bojžh severovzhodno od Čenstohova sic . e udala dva sovražnikova bataljona. N_ii!iesiiiik šefa generalnega štaba, pl. tloier, i;c icraitii major. a t-iva glasom poročila »Poli-tis j e K^respondenz«. N \.l J>K (KorJ Politische Korre-!enz. « Hia lia natančne podatke o SU iii, ki so jih zagre-■ske čete. i>osebno kozaki, proti sa-... , zavodom a v*>trijsko-ogrske ar-♦ z poročila je razvidno, da se Rusi največji bližini in pri belem dnevu omenili za naše zastave Rdečega kri-a so l -vili vozove z ranjenci in pri anili s.iltetne vojake, zažgali vozo-. Lnakcga zvermske-stopanja so bile iKmovr.o deležne •aše nuđene čete. Čete so bile napa-ranjenci inasakrirani in traktirani z ;i sabeli in z brcami, i stotnik o hrabrosti naših vojakov Pri Lodzu so naši napadi napredovali. V ozeiniju vzhodno od Čenstohova se bojujejo naše čete ramo ob rami z onimi naših zaveznikov in so pridobile tal. Vrhovno arinadno vodstvo. ga I nemšKo-fi lita. BERLIN, 21. (Kor.) »VVoliiov urad« poroča: Veliki glavni stan, 21. novembra, dopoldne. Na zapadnem bojišču je ostal položaj v bistvu neizpremenjen. Skoro pred vso fronto je razvijal sovražnik živahno artiljerijsko delovanje. \ rhovno armadno vodstvo. Dezertacije belgijskih oficirjev. BERLIN 21. (Kor.) Poročevalec »Bcr-liner Lokalanzeigeria« poroča iz Roosen-daala: Predvčerajšnjim jc bilo interniranih v Bredi 7 belgijskih oficirjev, ki so bili dne 5. novembra odlikovani od belgijskega kralja z vitežkini križcem Lco-poldovcga reda. Pripadali so drugemu pehotnemu pešpolku. Ko se jih ie vprašalo. zakaj so zapustili vrste, v katerih so se tako hrabro bojevali, jc odgovoril eden izmed oficirjev: Ker smo se že naveličali. , . t.r \ ,„ . .Bfl4I, , da bi pošiljali svoje uboge vojake v ogenj \J 21. tivorJ Iz vojnega tiskovnega|na bfezsrčniltK le za lastni žep skr- mroca: tpknm yaHn»ih dni or. da sta bila to dopolnilna pes-; l-i in 59 iz Zgornje Avstrije in Sol- Aa. se je silno začudil. Stotnik, ki se Težil rusko-iaponske vojne, je izjavil, ni videl tako lepega napada. m Angležem. Suženj jc sedaj in noben vladar. Naj sc Nemce izžene iz Belgi«e ali ne, naša svobodna domovina je zgubljena enkrat za vselej. Nikar se ne domišljajte, da bo nova Belgija svobodna. Mi smo nrodani in izdani. U t cr in K! Amerikansko priznanje nemškim četam. LONDON, 20. (Kor.) -Times« javljajo iz \Vashingtona: Hvala patrijotični hra-^ . . I bresti nemških čet v najnovejšem poroči- r.) Kakor JC povzeti iz (.fjcijcjnega londonskega tiskovnega bi- __:.utl ! rt a »e napravila na amerikanskoga opazo- Irugar ^ nska mesta isto va!ca globok vtisk. »VVorld« citira pri-rihai;- . n iz stare brbi-1 besede > Lokalanzeigerja < za lor- 1 i&m feosfšča. inek srb-kega poraza pri Valjevu. »FIJA. 21. (K aj dospelih zane ' ih poročil. tu ] bsk popoimjo vr> i [o o porazu tlo v vseh srbskih in ie l nemšUo-ru sanitarne naprave za oskrbo bolnikov in ranjencev. Nadvojvoda je ogledal vse prostore, na čemer se je izrazil zadovoljnega. Angleška lordska zbornica. LONDON 20. (Kor.) Lord Mayor je izjavil, da smatra kot nedvomno, da so nemške pomorske mine ob irskem obrežju položili irski ribiški čolni. Lord Corson je izvajal, da kaže vse na iako razširjeni nemški vohunski sistem na Angleškem. Govornik očita ministrskemu predsedniku, da se bolj briga za dobrobit podanikov tujih držav, kakor za varstvo države. Lord Cresse pripominja, da mu je čisto nekaj novega, da je položitev nemških min ob irskem obrežju v zvezi z uporniškim mišljenjem na Angleškem. On ve, da vlada v tej deželi razburjenje, ker vlada baje ni praktično nastopila proti vohunstvu. Toda plemeniti lordi, ki govore o veleizdaj^tvu, naj ne pozabijo, da je treba nastopiti tudi pri sedanjem vojnem pravu s popolnim dokazilnim materijalom, ki naj prepriča jury. Lord Salisbury vpraša, če ni bil morda razkrit kak vohunski sistem. Ministrski predsednik je odgovoril, da ie natančna preiskava dognala, da je sum neopravičen. Angleški parlament. LONDON, 19. (Zakasnelo došlo.) V spodnji zbornici je ministrski predsednik Asquith odgovarjal 11a neko vprašanje: Kar se tiče nevarnosti, špijonaže, se je pred nekoliko časa po predlogu odbora za obrambo države ustanovil obveščevalni oddelek, ki deluje skupno z admiraliteto. in ki ga. a kopotrebno, podpirajo civilne oblasti. Vlada posveča vprašanju špijonaže največjo pozornost. Unionist Hogge je vprašal, dali so se vršila pogajanja o podaljšanju legislatur-ne perijode (zasedanja parlamenta) z ozi-rom na vojno. Ministrski predsednik je zanikal to vprašanje, rekši, da se zbornica morda v četrtek odgodi. Stališče Portugalske. LONDON. 20. (Kor.) »Morning Post poroča iz Lizbone: Parlament se sni e v pondeljek. Pričakuje se, da poda ministrski predsednik izjavo o zunanjih odno-šaiih Portugalske. Carranza proglasil za glavno mesto Mehike mesto Orizabo. LONDON. 21. (Kor.) List »Times < poroča iz Mehike: Carranza je proghsil za glavno mesto republike mesto Orizabo namesto mesta Veracruz. bilo ranjenih. Sicer bombardiranje ni imelo nobenega učinka. Med bombardiranjem pristanišča so bili prebivalci popolnoma hladnokrvni. CARIGRAD, 20. (Kor.) Komunike glavnega stana pravi: Dne 17. t. m. so zavzele naše čete z ba-jonetuim naskokom vse kule v okoliš Art-vina. Sovražnik se je umaknil in pustil na bojišču veliko število mrtvih in množ«co vojnega materijala in oprem. Boji z glavnim delom ruske armade v kavkaškem obmejnem ozemlju, se nadaljujejo. Po hudi bitki so naše čete porazile Ruse, ki so se nahajali v Limanu na ruskih tleh. Po težkih izgubah so pobegnili Rusi na drugi breg Čoroka. Prof. Jastrebov o namenih Rusije in turško mnenje. CARIGRAD 21. (Kor.) Izvajanja prof. Jastrebova o načrtih Rusije, ki so jih objavili listi, so izzvala globok vtis in jil časopisi živahno komentirajo. »Tasvir Efkiar« spominja v svojen članku »Pot v Carigrad vodi preko Du naja« na sledeči stavek, izrečen pred 3( leti v italijanskem parlamentu: Dunaj prot Rusiji braniti, pomeni braniti Italijo in nje 110 civilizacijo. List razpravlja o nevarnosti, ki groze od ruskih načrtov Turčiji Bolgarski, Grški in Rumuniji, Perziji ii Afganistanu in poudarja, da je treba, d;< se reši Carigrad, ruske načrte proti Avstriji preprečiti in Rusijo tako poraziti, da se ne bo mogla več dvigniti. Genadijev v Carigradu. CARIGRAD, 21. (Kor.) Turški poslanik v Sofiji, Feti bej in brat bivšega ministra Pavla Genadijeva sta prispela v Carigrad Profciturške demonstracije v Marseillu. CARIGRAD, 20. (Kor.) Kakor poroč: »Tanin«, je prišlo povodom vc jne napove di Turčiji v Marseillu do protiturških de monstracij, tekom katerih je bil turšl konzulat opustošen. imes« dostavlja, da komentar v »VVorkiu« zaslužuje pozornosti in 11 važe van ia od sirani njih, ki jim je ležeče na dobrem mne-rtu Združenih držav. V časopisih in v ; n atnein življenju je znakov, da je sle-po zasramo\ anje in ponija vari je nemške hrabrosti in militarične vrline od strani t?Ll\\ 21. (Kor.) Veliki glavni stan. mbra dopoldne. Operacije na vshodu se razvijajo dalje.I Iz Vzhodne Ru-ije ii poročati ničesar. Za-! !et-ovanje preko llave *.n pri Ploc vj cd- bkega sovražnika se je nrdnljevaio. UGjna s Tiirclls, Boji oii rasho-turšKI mej!. CARIGRAD, 21. (Kor.) Komunike glav-nera stana pravi: Naše čete so prodrle preko Kotura in so imele zmagovito bitko litffl i jzvestiTili žurnal,sto v nevarno, ker skodu-i R . dan hoda ^ nieje. Sovražmk, ki Ji ,18, j j c ugledu, k, ga je vojna prinesla Angle-1 ^ p'remagan pri KSpriko3u, se je umaknil 39 do -10 kilometrov proti meri. Naša armada nadaljnje s prodiranjem. Bcji ob obrežju Batuma se nadaljujejo. Roško brodovje je izstrelilo proti Trape-ctintu 40 do 50 krogelj, vsled česar je bl-?o poškodovanih pet hiš. Nekaj oseb o em. Na dvoh Fr v Mor. Beli- Salvctoi ccrkvi. MORAVSKA BELACERKEV, 20. (Kor.) Nad v jvoda Fran Salvator je dospel v avtu iz Prerova v 1 ipnik. ookodei je j Moravsko He! da si ogiec- Mo'Kn !e!a's nnl Fnežncnstiafnorn. FRlEDRICHSHAFEN, 21. (Kor.) Kakor poroča »Seeblatt«, ste se pojavili opoldne dve sovražni, dozdevno francoski letali nad mestom in izvršili napad na tovarn-za izdelovanje »Zeppelinov«. Padlo je šes bomb, ki pa niso napravile nobene ško Jc. Eno letalo jc bilo takoj izstreljeno drugo pa ie pobegnilo. BERLIN, 21. (Kor.) Iz Friedricbsliafn; >e dodatno poroča: Ob eni popoldne ste se pojavili nad mestom dve angleški le tali, ki ste skušali izvršiti napad na to varno »Zeppelinov«. Enega letalca, ki ji krožil 400 metrov nad tovarno, je bilo ta koj mogoče izstreliti s pomočjo šrapne-!ov in ognja strojnili pušk. Drugemu le talcu, ki je bi! precej visoko in jc ponov no krožil okoli tovarne, se je posrečilo po begniti; vendar pa je baie, kakor poročajo poznejša, še nepotrjena poročila, pa del v Bodensko jezero. Letalca sta vrgk pet bomb, ki so padle deloma v nenosrec1 no bližino tovarne. Dve hiši v mestu st 1 :!i poškodbam, en mož ubit. ena žen ska ranjena. I.etalec izstreljenega letala neki angleški mornariški častnik, je bil težko ranjen in odpeljan v bolnišnico. Angleški predujem avtonomnim kolonijam. LONDON, 21. (Kor.) Kakor sc je sedaj zaznalo, je dovolila vlada avtonomnim kolonijam sledeče predujme: Kanadi 12 milijonov, Avstraliji 18, južni Afriki 7 in Novi Zelandiji 5,250.000 funtov šterlingov. Vojne stroške za Kanado se ceni na 2u milijonov letno. Vojno posojilo. LJUBLJANA 21. (Kor.) Kranjska dežela je podpisala 3 milijone na vvjno posojilo, »Ljubljanska kreditna banka« na lasten račun 200.000 K, na račun pokojninskega fonda 50.000 K, »Deželna banka« 100.000 K, » Mestna hranilnica ljubljanska« 500.000 K, škof Jeglič in ljubljanski stolni kapitelj 60.000 K. Pri Ljubljanski kreditni banki je podpisalo 73 strank do 20. t. m. 563.400 K. DUNAJ 21. (Kor.) Pri avstrijski deželni banki je podpisala danes za vojno posojilo nižjeavstrijska delavska zavarovalnica pet milijonov kron, od teh en milijon pri Union banki. DUNAJ 21. (Kor.) Pri »Bodenkredit-mstaltu« je na avstrijsko vojno posojilo med drugimi podpisal mejni grof Aleksander Pallavicini 500.000, na ogrsko S00.000 K. Splošni penzijski zavod za na-stavljcnce je sklenil, da zviša že podpirani znesek 14 milijonov kron za nadalj-iili 6 milijonov na 20 milijonov. Nemško časopisje na Kitajskem. FRANKFURT 20. (Kor.) Kakor poroča »Frankfurter Zeituug« iz Pekinga, je bivši zdajatelj »Japan Herolda«, Ostvvald. prežel vodstvo oficijozne »Peking Gazette •• Žitni trg. VR VnSLAVA 20. (Kor.) Pšenica 25.20, -/. 21.20, oves 20.20._ Sličice iz vojna. Poljska zima. V »Berliner Tageblattu« iše dr. Wejlis: Z ozirom na splošno skrb idi zimske kampanje na Poljskem, je tre-•a predvsem konstatirati, da zima na Poljem ni posebno ostra, zato pa vztrajna: reba jo je torej strogo ločiti od strahovi-e ruske zime. Dočim znnša srednji letni ninimum vzhodno od L; ila —40 stopinj Jelzija, v srednji Rusiji — 30 stopinj, zna-a v Varšavi —20 stopinj. Snega je vsekakor dosti. Ker pa snežna odeja brani zemljo pred globočjo zmrznitvijo, bi snež-lobogata zima niti od daleč ne bila tako trašna. Varšava ima podnebje, kakor da n se nahajala najmanj za kakih 5 stopinj emljepisne širine proti jugu. Z ozirom na ^elo milo podnebje v Berlinu (normalno ■s.6), je konstatirati hudo zimsko podnebje v okolici Marggrabo\ve na Pruskem. Prvi sneg zapade na Poljskem navadno začetkom novembra. »Sveti Mihael (29. septembra) »jaha na belem konju«, se nazadno zlaže. Zgodnji sneg ali mraz pa nikakor še ne more biti znamenje predsto-ieče hude zime. Malo nerodneji so snež-:i zameti na Poljskem. Železniški promet v tem slučaju deloma prekine. Na dru-.ci strani pa zato dostikrat zmrznejo vo-tovja, kar bi služilo potem operirajočim četam za nove naravne ceste. Po hiJro-rraiični statistiki je na primer Vhla, ki o- PODLISTEK Rcman. - Spisal C;us<3ve Heub?rt. Ko sta prispela domov, obed še ni bil j pripravljen. Gospa Bovary -c ie raziezi-1' k jI urica Nastazija ji je odgo\ariala o-soriio. - »Ičite.« je dejala bna, »odpuščeni i Za kosilo so imeli juho z govedino, ka-j rć'« si ie za mizo zadovoljno mel roki in je ■ _s*i. v »-- 1 . f!„,ni!„ 1 Zur.aj jc bilo čuti plakajnro riastazDa.1 Rad ie ime! revico, ki ga je večkrat krat-: kočasila, ko je bil vdovec; bila je njc^o-; va pr\ a . uc:jentinja iu najstarejša znanka J na deželi. Ali si ji končno res oJpovedala služ-j bo? jc vr^^ša! Karel čez nekoliko ča- »Da, ali ti morda to ni prav?« Nato sto se grela v kuhinji, ko so pospravljali sobo. Karel si je prižgal ciga- Postane ti še slabo,' je dejala Ema zaničijivo. Kar J je hitel k vodnjaku in hitro si il kozarec sveže vode. Fma jc ur::o pograbila škatljo Za cigarete in jo je s':n!a v ojiiaro. Kako dolg se ji je zde! naslednji dan! Izprehajala se je po vrtu, vedno po isti1' stezah, se ustavljala pred gredicami, pred kipom iz gipsa in je opazovala te stvari kakor da bi bi!e popolnoma tuje. Kako dolgo je že biio od plesa! Kaj jo ie vendar ločevalo od včerajšnjega jutra na do današnjega večera? Potovanje v \aubyessard ic razdejalo njeno , iy!i.nje v d\a uda, kakor razdevije hndournik kar se mu postavila v bran. Toda morila se je pomiriti. S* rhno je 1 polo ita svojo lepo plesno obleko v < inaro. Pete njciiili čeveljčkov so bile popolnoma rumene vsled voska, s katerim je bil namazan parket- Razkošje v markijevem gra- V11S h, 1 J C ro! t \ Namrdnil je ustnice pri kajenju, od. časa do časa je pljunil predse in se skla-; uial nazai. kadar ie potegnil dim vase. Ju ie napravilo nanjo globok ni zapustil nikoli več. Vedno in vedno se je spominjala plesa. Vsako sredo /iutraj, ko se je prebudila iz »spanja, si je dejala: * -\h, danes, pred osmimi dnevi, pred štirinajstimi dnevi, pred tremi tedni sem bila tam.« Toda s časom ie jel bledeti spomin na obraze, ki jih je bila videla. Pozabljala ie plesne melodije, ki jih je bila čula, livreje služabnikov in dragoceno pohištvo ii ni več tako jasno plavalo pred očmi; skratka, posameznosti so uhajale iz njenega spomina, toda obžalovanje vsojega lastnega položaja je ostalo. 9. T upa tam, kadar Karel ni bil doma, je vzela iz omare izmed svoega perih škatljo za cigare. Opazovala jo je, jo odprla in je celo vdihavala vase njen duh; dišala je zelo močno po tobaku. Cegava je pač morala biLi? Vikontova? Morda mu jo je bila oa-rovala njegova ljubica? Tajno mu je bila menda vdelala vanjo njegov grb in njeni svetli in mehki kodri so ji pri tem padali po zamišljenem obrazu. Ljubezen je dihala iz vsakega vbodlja-ia iu vse te vdelane niti so tvorile podobo dolge, neme strasti. Nekega dne, ko ie bila izgotovljena, mu jo je izročila. O Čem sta oba ljubimca pri tem govorila? On je gotovo slonel pri kaminu, okrašenem s cvetličnimi vazami in s staro pom-padoursko uro. Ah, bila je tu v Tostu in on tako daleč v Parizu! Kako je pač moralo biti tam v Parizu? Kako čudovito skrivnostno ime! Ema ga je ponavljala natihoma in se je naslajala pri tem. Zve nelo ji je na ušesa kakor daljnje zvenenje. svetclo se je njenim očem z etiket, ki so bile pritrjene na njenih pomadnih lončkih, razvrščenih na toaletni mizici. Ponoči, ko so prihajali mimo njenega okna prodajalci morskih rib s svojimi vozički in ko so prepevali, se je prebujala iz spanja. Prisluškovala je ropotu koles, ki se je polagoma izgubljal v daljavi. »Jutri se vrnejo,« si je dejala. In v duhu jim je sledila tja proti klancu in v svitu zvezd so njene misli plavale zopet doli proti cesti in so se kmalu izgubljale v temi, odkjer ni bilo izhoda. Kupila si je načrt Pa-ka in je s prstom potovala po me-tu Pr«.mkaki je svoj ?iza-lec po boule nrdii, se stavljala na vsakem oglu med uhcami in čveterokotniki, ki so predstavljali hiše. Kadar so se ji ubudile oči, jih je ^kle? ila in je videla v temi go-, reti plinove svet lke ter je čula ropot kočij, prihajajočih pred gledal šča. Naročila si je ženski li-t „La Corbeille" in „Sjlphe de SasonsM. Kar požirala je, ne da bi i pustila vrstice, por« čila o gleda!iških .premi erah, o dirkah in soarejnh, zelo se je zanmala za nastope neke pevke, za rtv..-! ritve novih ti^ovn. P znala je vsn-ro inedo, vedela je *a naslove do, rih da m'V i h :tan -i- je bila obv« ščrna, kateri ga zo ah ples \ !ne je bil k e je z ron a ni vere ia ien Č tel i, mri f j „ i •.Cin GtorgL- Sa J in je na ta nae n vsaj ji mišljeno zadovol eva'a sv jim c;scbn:m željam. Jemala je knji-e celo h i kosi!--i, li -ta!a po nj.li in čit Ia, ti či i j - '' ; I iei'el tn se skušal >:ab 1 rti ž t'ii v akt m beiiiu ji je pr haial v sp> r. in vik«-nr. S::u-<■■■•'■ a r?a je primerja'} z ju l:i sv v h r manu*. Toda k'-og. č;gar srcdisče \c t.o ii, se e bo!jinb«-:j širil, >n s a . ki ga ie i bdajnl, se te razsi jril na drug-- r.jvne s;ii» Pariz, ^ir-^n in br /.:i■ •:».o l< k- r ž rel v rožnati sve-! hi. R ttr^a velik ga mesta sc e ^ razblinilo v par delov, ki so u'm;ili m d boj in ki jih j kakor podobe. V svoi« d poslanike, šetaj e «-a ^ sa'o- i!i z velikinM. s okroglimi mio • -i, ki br.ržun.tslimi, zlati* :r '"«' se vile vlečke, x se j*j o bi jnzni in ra b-jrjenia, ki -e navideznim nasmev-oin. i: kljiit) svoji mirnosii. Slfas«. • ki so poganjali sv.»je k >n v ki s * ztihaiali v^.*»k«' 'eto v i >i p: it. c« in. ie i i e i -nV.j.;h 0 r. zlo— 1 v s hi g-edala rketu, v • ; i in •|B aBBM tOB Dolžnost vsakega Austrije« ]i ša prlspeun po svoji možnosti li Avstrijskemu vojn. posojilo! Znana firma s kavo Julius Meinl je podpisala na avstrijsko in ogrsko vojno posojilo skupno 300.000 K. Podružnica CMD v Rojanu priredi tudi letos in sicer v soboto. 5. decembra, ot 6 zvečer v prostorih Rojanskcga konsu i nega društva Miklavžev večer, na katerem nastopi pridne otroke ljubeči Miklavž s srčkanimi angelčki, pa tudi s hudimi peklenščki, ako bodo kakšni otroci poredni — Starši so naprošeni, da prinesejo svojim otrokom namenjena in z natančnim imenom dotičnega otroka označena darila en dan prej v konsumno društvo. Obenem se naznanja, da odpade za letos o-bičajna vsakoletna božičnica in da sc spoji s tem Miklavževim večerom. Poštne in brzojavne vesti. Promet s paketi na Špansko, vštevši Balearske in Kanarske otoke, in na Portugalsko potom Italije je do nadaljnega zaustavljen — Odslej se smejo pošiljati v Turčijo lc pisma, pisana v turškem, arabskem, francoskem, nemškem, angleškem, italijanskem ali grškem jeziku. — Interurban privatni telefonski promet med Dunajem in Telfsom v Tirolu je sedaj dopuščen Javne govorilnice so izključene iz tega prometa. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: Dodatno k tuuradni odredbi z dne 6. Naše gledališče pa, ki gotovo hoče gojiti pravo umetnost, ki hoče biti predvsem kulturen zavod brez trgovske primesi, ni imelo nobene podpore in zato je končala predlanska sezona vkljub krasnemu moralnemu uspehu z malim materijalnim neuspehom. Lansko sezono se je hotelo nadaljevati prejšnjo z zaupanjem na boljši materijalni uspeh. A že v začetku sezone se je pokazalo isto nesorazmerje med materijalnim in moralnim uspehom. Še več! Materijalni neuspeh je uplival tudi v moralnem pogledu in dramatično društvo je koncem lanske sezone prišlo v popolno krizo. Novi odbor je sprejel s takim društvom gotovo nelahko nalogo. Imel je premagati razne ovire in težkoče. Že na zadnjih občnih zborih se je ugibalo o tem, ali naj se v letošnji sezoni sploh vršijo redne predstave ali ne. Sedaj pa se je tej krizi društva pridružila vsled izbruha vojne še splošna svetovna kriza in tako je poslovanje dramatičnega društva še mnogo bolj otežkočeno, toda sedanji odbor smatra za svojo dolžnost, da poskuša dati tudi v teh časih krize tržaškemu Slovenstvu to, kar oktobra 1914 št. 780/5 Pr. I iz 1913 se javlja, da se uvede nepretrgano uradovanje in blagajniški promet ob delavnikih od 8 zjutraj do 3 popoldne, ki je bil za po-skušnjo uveden pri mnogih davkarijah za dobo sedanjih izvanrednih razmer, pod istimi pogoji in določbami začenši s 1. decembrom 1914, tudi pii davkarijah v Kobaridu, Knninu, Lošinju in Volosko-Opatiji. Za brezposelne. Občinska posredovalnica za delo naznanja, da stopijo dne 30. novembra iz veljave prijave brezposelnosti (prošnje za delo), ki so bile v tej posredovalnici priglašene od 17. avgusta pa do vštevši 30. septembra t. I. (vpisni listki od št. 1 do vštevši št. 5416.) — Oni. ki so še vedno brez pesla, lahko ponove vpis. Tozadevna ponovna vpisovanja sr bodo sprejemala v posredovalnici (Ponte della Fabra št. 2, I. nadstropje) od 1. do 15. decembra vsak dan od 8 zjutraj do 3 popoldne. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro -amerikane« so bili sprejeti Brunon Pirker od 3. stotnije 27. pešpolka. Avgust Trojan od 20. lovskega bataljona, deželni bram-bovec Jakob Tavolato, Josip Bologna od 1. stotnije 27. pešpolka, Anton Ratzmann od nadomestnega bataljona 27. pešpolka in Ivan Josip D* Agostini od 7. poljskega topničarskega polka. Petdnevno opazovalno dobo so dopolnili Rudolf Tomšič, Anton Parovel, Josip Spechar in Fran Pri-lanič. Na dopust so bili puščeni Ivan Sain id 20. lovskega bataljona, Marcel Depase >d sanitetnega oddelka št. 9, Anton Zu-bini od 5. stotnije 7. pešpolka, Albert Ce-bron od 7. stotnije 97. pešpolka. Marko [3rankovič od 15. stotnije 97. pešpolka. Nazaj k svojim četam sta bila poslana Vincenc Krašelj in Josip Benulić. Klaričev ranilec? Včeraj zjutraj jc bil aretiran 521etni pek Lovrenc Berže, ki stanuje v ulici A. Vespucci št. 13, in si-:cr zato, ker je močno osumljen, da je on isti, ki se je oni dan pred neko žganjar-10 na trgu della Barriera vecchia pretc- al z Viljemom Klaričcm in je tega poslednjega zabodel z nožem v vrat. Aretiran je bil včeraj 28letni dninar ~ran Alticri, ki je doma iz Sorcnta v Italiji in ie stanoval tu v ulici del Pozzo št. (. Aretiran je bil ra na zahtevo Lucije Pa-adini. ker ji je iz neke omare ukradel .'00 kron denarja. Alfieri jc tudi izgnan '?. na.^e države. Sloucnsho ilecfnlfsče h Trsta. DANES, 22. novembra 1914., točno ob 7 in pol zveč. se upriz ri nar. itjra spetjeir: „LEGI^ONSRJS" sjiisul Fr. Govekar. OSEBE: g Grabiš g rdnvc SX K r ' I j g<'\ K.ivf čeva gč K. F lego Ferdinand ]>1 Bac;»j. in/, p nor . . \ ton Rernjač. vojni komisar . •anP7. I»ak, mestni pisar . . . f>avrn. njegova hfi . . . \n Strnad, njegova prijateljica Sr-nad. njen br-it a' ademik legijo ar ... ... »g. Tereio rVm£e firičar ak tdemik, legijonar . g. l Viflic. akademik legijonar . g. R.»->ovjft Roptjan .lož. vo ašlci in civilni krojač g F) AN I O !larh:i. njtgova žena . H* štja ^»-k, njun s»n .... M a« ja Medved, go tilničar . Micik^. njegova hči . . . . Po ko. s-ar me-č; n .... . gč. M. Ko a^ič . g. Sancir. inl . g. Kuin.-» lj . gč K reSević . g. Macarol Meščanjo, meščanke, otroci, akademiki legijonarji, fract o>k> vojaki. Dejanje se vr5i koncem XVIIT stoletja v Olja, na Beneškem in na franco-ko-avstrijskein bojišču. Med II in IV. dejai-j^m mit.o leto dni. * * * Pri predstavi sodeluje znann, splošno priljubljen Šktdeniska mladinska godba. Darov1. „Novo Delavsko Konsumno društvo" Scorcola S. Pietro 97, (gostilna) daruje 10 K Rdečemu križu". Orožniki na Miramaru nabrali za „Rdeči križ" za Primorsko. Darovali so: po 1 K: Sardoč Iv., Skamperle. Cjak Ang., Vičič Karel, Makselj Iv.f Prašelj Jos., Stare Tom., Pertct Jos. štak, Pečenko Kanduš, Pertot Jos. Mat.; po 50 vin.: Danev Drag., Punlar And., Ant. Siarc; po 40 vin.: Ukmar And., Penot Jak., po 20 vin.: Uršič, Sulčič; dodal Sardoč 30 in. Skupaj 14 K. bi sicer imelo pravico v rednih časih od njega zahtevati. Besedo ima sedaj tržaško Slovenstvo 1 Obisk in uspeli nocojšnje predstave bo dokazal, ali najde prizadevanje sedanjega odbora pri našein občinstvu zasluženi odmev ali ne. Uspeh te predstave naj bo merilo dramatičnemu društvu za to, dali naj se vršijo letos redne predstave — čeprav redkejše kot druga leta — ali ne. Za nocojšnjo predstavo se je izbralo »Legijonarje«, to priljublleno slovensko narodno igro, ki je po svoji splošno poznani vsebini z ozirom na sedanje dogodke aktualna in zanimiva. V igri nastopajo same domače moči in pa priljubljeni gost ljubljanskega deželnega gledališča g. Danilo v ulogi Ježa. Priprava ie vestna, a cene z ozirom na nastopivšo draginjo in nenormalne čase močno znižane. Volja dramatičnega društva je dobra, potrebna pa je dobra volja celega našega občinstva. Če se naj dramatično društvo v Trstu zopet povspne in razvija k popolnosti. Dr. 1. M. C. Pri predstavi sodeluje znana, splošno priljitbliena £kedf*njska mladinska godba. \ trsta, dne novemora 1514. »EDINOST« It 294. ifran lir, Književnost In umetnost »Domača knjižnica« jc naslov novemu zborniku, ki začne izhajati v kratkem. Namen ji je, prinašati predvsem prevode iz Svetovne književnosti in to za tako nizko ceno, da si jih lahko omisli vsaka hiša. V dolgih zimskih večerih bodo zvezki »Domače knjižnice« vaši najboljši drugi. V svojem jeziku spoznate slavne pisatelje velikih narodov. Našim ranjenim in bolnim vojakom ne naredite večjega veselja, kakor da jim naročite »Domačo knjižnico«. Zvezki r Domače knjižnice* naj tvorijo v resnici podlago domači knjižnici, ki si jo naj preskrbi vsaka slovenska hiša. Posamezni sešitki bodo imeli velikost 19 X 27 ter obsegali 64 strani in to za ceno 30 h. Razven tega pa dobi prvi zvezek, v manjšem obsegu, popolnoma zastonj vsakdo, ki ga želi. Pošljite takoj svoj naslov na založnika Ljudevita Koserja, Juršinci pri Ptuju, Štajersko, da dobite takoj, kakor hitro izide, prvi sešitek zastonj in brez vsake obveznosti na ogled. Pač pa prosi založnik, da priloži vsakdo pozneje, ko pošlje naročnino, vsaj 5 h za a Rdeči križ«. Zvezki »Domače knjižnice« se ne bodo dobivali po knjigarnah, temveč samo pri založniku. Ne odlašajte dolgo, temveč pišite še danes dopisnico, ker je sicer mogoče, da zamudite to ugodno priliko. Vesti iz Gorltte. Okrožnica vsem občinskim zastopom in župnim ter vikarijskim uradom dežele. -— Subskribcija vojnega posojila. — S cesarsko naredbo z dne 4. avgusta 1914 se je finančni minister pooblastil, da primerno poskrbi za izredne potrebščine, ki jih bodo stavile vojaške operacije velike vojne. f inančni minister je mnenja, da je sedaj napočil ugoden trenutek, da se lahko a-pelira na požrtvovalnost patrijotičnih narodov monarhije s pozivom, da naj sub-skribirajo vojno posojilo, ki je določeno, da olajša nadaljevanje zmag naše slavne armade, ki nam bode s končnim triumfom zagotovila povrnitev denarja, ki mu ga damo na razpolago, kakor nam bo tudi zajamčila utrditev našega gospodarskega položaja. P g ji. ki se nudijo subskribentom vojnega prs-jila, so izredno ugodni, t. j. po-g .ii so taki, da jamčijo krasen dobiček vsem, ki si hočejo priboriti patrijotično zadoščenje s tem, da podpirajo državo v tem resnem in slovesnem trenutku, ki v r.j i do zorevajo uspehi, določeni, da privedejo državo do sijajne bodočnosti. Nominalna obrestna mera znaša 51 ker pa znaša emisijska cena 97,/2% in ker je določen 1. april 1920 za povrnitev postila. se pokaže, da bo obrestna mera za naložen kapital presegala 6rr. Dalje so se banke odpovedale proviziji *[* '> v prilog subskribentom. Posoj lo se izda v oddelkih po 100, 200, 1000. 2000 in 10.000 kron, ki bodo prosti vseh davkov in takse na vrednosti; z nji- , C •J.. svojih često več ko skromnih sredstev to nabavile potrebno volno. Tako so delale tudi slovenske gojenke na tukajšnjem učiteljišču in njih uspešno delovanje mora priznati vsakdo. Č;sto radi priznamo, da so storile vse gojenke, ne samo slovenske, svojo polno dolžnost in da radi tega gre tudi vsem enako plačilo, če se ie sploh čuti potreba poplate vat i patrijotično delo. Delale so vse enako In vsakd i bi mislil, da prejmejo tudi m e-nako plačilo. Ali tako so mislili sicer vsi, ni pa mislila tako neka učiteljica. Ko je bila v znak zaslug prirejena gojenkam majhna slavnost, je hotela učiteljica B. Izključiti Slovenke od te slavnosti, kar se jej fe po večini tudi posrečilo. P mnenju gdč. B. so Slovenke dobre le tedaj, če delajo, zaslužek in plačilo pa naj imajo druge. Ali gospodična taki nazori so že davno zastareli in so posebno v sedanji .dobi tudi zelo škodljivi in nepa-triotični. Čudimo se le, da ni mogel noben vzgojitelj tega preprečiti. Gospodični B. pa svetujemo, če noče obrniti smeri svojega delovanja na pravo, da se ravna po slavnem Shakespearovem izreku iz Hamleta. Šmartno v Brdih. Tu se jc rabiralo že četrtič od hiše do hiše darove. Z zadnj;mi darovi v znesku K 98.10 se je nakupila volna, da bo pletla šolska mladina razne predmete za naše vrle in hrabre vojake v armadi. Kljub temu pa, da se je nabralo do sedaj v naši občini zneske K 202.30, K 50, K 31.60 in K 56.32 ter precej raznega blaga, sc je vendar odzvalo naše požrtvovalno ljud-stvo ob vsej draginji in pomanjkanju z izdatnejšimi prispevki, kar dokazuje naslednje. Darovali so: po 5 K gospa Ana Lenardič krčmarica; po 4 K gg.: Mušič Katarina št. 7, Vendramin A. 16S; po 3 K gg.: Kodelja Josip, župnik, Peršolja Kristina št. 59. Karol Peršolja 140: po 2 K: Gorjup Jožef št. 72, Podberšček ŠMan 107, R >žič A. 103, Keršič Frančiška 99, Šfiligoj Mihael 116, Mušič M. nadučiteljeva, V. B ndeij, radučitelj, Marrič Jožef krčmar, Simčič Andrej >38; po 1 K: Lipicer M. 77, Pojavni!? Štefan 56, Simčič Ant. 57, Peršolja Karolina 58, Janez M rkočič Janez 60, Simčič M. 78, Peršnlja M. 92, Ga?patin Kat. 114, Mužič Tončka 115, S mčič Mihael 104, Mnkorovič Cecilja 95, Peš« Ija M. 97, Mavric Raf. 125, Kumar M 132, Velišeek Zofija 10, Perš Ija Frančiška 26, Krislanćić Ant. 43, M. rkočič Jožef JO. Pcrš Ija Ivana 17, Simčič Milka 13, P^ršol a P. ni, krem;% Sirk Jožef 63, Vendran in Leop. Peršolj M. 45, Mar nič Ant. 98, Korš č A. 151, Simčič I r.^nčiška 147, Fii^r Kristina 14-1, Lenardič Iv. 143, Marinič M hael 1^7, S mčič J. 158, Rusjan M. 136, S mčič Silv. 36, Maiier Stanislav 168, li j k Franc 167, P/j a k Emili a 167, Kumar Ana 165, Ffmč č A. 162; po K 1-40, oziroma K 120 S mčič Frančiška 147, Simčič Kata ina »-•'.), Janć č Franc 156; dalj Vendramin Mih. št. 64-70, Vendramin Tertzija 49-40, Peršolja Andr. 6—40 Vendramin J. 68—20, Simčič Fra..č. 78 40. Zor/ut Frančiška 92—50, Golob J. 178—40, Božič Fi. 112 30, Gašparin A< ica 113 — 60, Mužič Tončka 20 vin. in rokavice, Srk Perma 112, 30 v., Simčič Frančiška 104, 40 v., »imčič J. 105, 40 v., Peršo'ja Mihael 94 40 v., Gašparm I. 96, 40 v., Konjedic Ant. 124, 00 v., Peršolja Kat. 68, 60 v., mi se bodo mogle v prvem letu dobiti podpore pri avstro-ogrski banki in pri bia- Srebrn ič Jožefa 75, 40 v., Košnja k Tere ija gajnah za posojila v času vojske in siecr JA " ' do 75' njihove imenske vrednosti proti obrestim, ki so enake uradnim obrestim za ekskomptiranjc menic, torej sedaj proti 51 z odstotnim obrestim. Zraven tega je naloženi denar pupilar-no varen. Končno se mora opozoriti na to, da bodo morale banke in posojilnice izplačati za subskripeijo vojnega posojila potrebne svote brez ozira na omejitve, ki jih določajo predpisi o moratoriju in da je poštna hranilnica pripravljena priskrbeti svojim vlagateljem deleže do najmanjšega zneska. tako da je dana možnost prispevati k patrijotični akciji tudi vsem onim, ki se je hočejo udeležiti z nizkimi svotami, t. j. do najmanj 25 K. Subskribcija je že v teku in se zaključi s 24. novembrom t. I. Občinski zastopi, zavodi, ustanove, korporacije in uprave, javne oblasti in zasebniki naj nemudoma prispevajo k tej akciji, ki jo nalaga dolžnost, ki pa je za subskri-bente izredne koristi. Neizpodbiten dokaz patrijotizma, ki so ga podali naši vrli vojaki povodom mobilizacije. njihovo hrabro vedenje na bojnem po'ju in občudovanja vredno navdušenje, ki vlada med vsemi sloji prebivalstva nase dežele in ki se pokaže v tem, da hoče vsakdo na najrazličnejših poljih pomagati vojakom in njihovim družinam, — vse to nas bo vodilo tudi tem povo^ dom. da pokažemo svoje solidarno mišljen ie. ki nas veže na skupno domovino. Deželni odbor. — Deželni glavar: dr. Faidutti. Vsega pa tudi ne prenesemo. Nekateri so v-jeni, da mora biti Sloven-c vedno in povsod ponižen, da mora celo za udarce reči: Hvala lepa vaša gnada. Ali v take stvari je bilo možno verovati pred sto leti, sedaj pa ne in naj bodo razmere kakor ne-kcii Sicer to tudi že po večini vsi pojmujejo, saj slišimo danes precej tehtne ljudi govo^ riti o p itrebi narodnega sporazuma. In vemo tudi, da je danes z nami istega mnenja vsa v resnici patriiotična avstrijska javnost, vemo pa tudi, da nam neka gospodična učiteljica Še vedno pristga na zastarelo naziranje, ker sicer bi pač ne mogla ravnati tako, kakor ra\ni. Pustimo druge stvari na strani, ker nikakor nočemo, da bi vsled napak ene same ©sebe, trpela dobra in plemenita stvar. In tu !i čez oni edini fakt bi razgrnili pajčo'an po abljivosti, če ne bi bil s'učaj tak, da je vsa' o naše molčanje ntodpustljivo, ker bi lah* o z molčanjem zakrivili mi, da bi se taki t 'učaji pon vili. Ko je pritisnila zima in ko so potrebovali naši vojaki g« rke zim ke ob!"ke, tedaj so se lotile, z mirno v stjo lahko ečemo, skoraj vse naše žene in dekleta p't .n;a gorske obleke za vojake in iz 46, 40 v., Le.iardič M rija 47, 50 v., Solič Fra čiška 123, 20 v., Gašparin Frančiška 21, 40 v., Breg n Rtič Frančiška 21, 20 v., Vendramin J. 48, 20 v., Figar Janez 32, 30 v., Vendiarrin Kat. 3, 20 v., Musič Leopold 7, 60 v., Medvešček Fr 6, 60 v., Mizerit M. 25, 20 v., Jezetič Kristina 28, 40 v., Golob Neža 27, 20 v., Mizerit Jožef 25, 20 v., Karel Simč'č 18, 20 v., Velišček Kat. 16; 30 v., Vendramin Alojzija 14, 30 v., Prinčič Jernej 89, 20 v., Figor Fr. 34, 40 v., Simčič Franč. Simčič Andr. 116, 60 v., Simčič Ant. 14, 40 v., Simčič Olga 134, 40 v., Simčič Ant. 172, 60 v., Kumar Mihael 165,40 v., Božato Karol 164, 20 v. — Imenovane predmete pridno pletejo učenke, dekleta in itospe. Ko se j h dokonča, se jih odpošlje na pristojno mesto. Na tein mestu bodi izražena srčna zahvala v imenu vojakov, ki bodo nosili pred?rete, vsem darovalcem kakor tudi go-snodičnam-nabiralkam: Juštini Vendraminovi, Milki Mariničevi, Milki Lenardičevi in Olgi Šfiligojevi za trud in r^žrtvovalnost. 5 olsko vodstvo. Vojna In delavec. (Dopis.) Prošlega tedna se mi je nudil na Velikem trgu dokaj žalosten prizor. Sredi gruče radovednežev, ki sem se jim pridružil tudi jaz, videl sem ubogo mater s petimi nedorastlirni otročiči, ki so se bosi in v tenkih in raztrganih oblačilcih tresli kakor šiba na vodi; brila je namreč mrzla burja in padal je dež. Na razna vprašanja je odgovarjala uboga reva s solzami v očeh: rMož je že nad tri mesece brez zaslužka. Ker nam vsled tega ni bilo možno plačati stanarine, nas je hišni gospodar z vsem vred vrgel na cesto. Ne vem, kaj naj zdaj storimo, reve!« In prerivala se je dalje naprej skozi množico s svojimi revicami. Kam? Pritožit se na oblast? Vtis, ki sem ga dobil pri tem žalostnem prizoru, ostane neizbrisen v moji duši. Kako živ dokaz poosebljenega neusmi-Uenja posedujočega pohlepneža napram ubogi proletarski družini! Kako bo v tej vojni za uboge reveže, ki razven svojih rok ničesar ne posedujejo! Gornji slučaj pa nikakor ni osamljen. Že mnogo brezposelnih družin je občutilo to grenkobo. In Če ubogi družinski oče tudi toži in dopoveduje, zakon Je vendarle zakon. Za družine upoklicancev se nasilna izselitev lahko prepreči, za brezposelne pa ne. Kakor da bi družina, katere glavar radi odpusta iz službe ne more ničesar prislužiti, ne trpela ravno tako, ali pa še bolj (ker ne dobiva od države nikakih podpor) nego pa družina vpokJicancev Brezposelni delavec je prepuščen samemu sebi in izpostavljen najhujši bedi. Gotovo je, da pod pritiskom vojne ne trpijo samo delavci, temveč skoro vsi stanovi. Toda pri vsem tem ie neutajljiva resnica, ki je ne more izbrisati nihče, da pada največji del trpljenja na delavska ramena. Delavci morajo v vojnem Času nositi najtežje breme, ker nimajo prihranjenega imetja, ki bi jim služilo v slučaju sile. Bodimo pravični: tudi mali obrtnik, trgovec, advokat nima milijonov; toda kdo naj primerja tem stanovom delavca? Da so tudi med delodajalci izjeme, da tudi izmed njih kdo lahko pride ob vse, kdo naj to taji? A v splošnem vzeto, imajo posedujoči sloji, četudi manjše vrste, v nastalem času vendar vse drugo življenje, nego brezposelni delavec. Podjetnikov do sedaj še nismo videli lačnih in razcapanih prositi milosti naokrog, dočim se v delavskih vrstah pomanjkanje že zelo močno čuti. Dokler ima delavec službo, je dobro: preskrbljen je on in njegova družina. In Četudi njegovo življenje ni bogve kako u-dobno, a življenje je vendarle. Vse druge pa je, če je delavec izgubil službo. V sedanjem času je novo službo težko dobiti ker skoraj ves promet stoji. Kaj naj stori? Dasi nerad, je prisiljen živeti od miloščine, odnosno »na račun drugih«. Pri teh razmerah ne gre drugače. Zr onega, ki noče poginiti, je odprt le ta izhod. Sedaj pa si, ljudje božji, predstavljajte kaj bi nastalo, ako bi se za brezposelne delavce noben ne hotel pobrigati, ako b ne bilo one potrebne miloščine, ki od nje živijo brezposelni! Prej, nego da bi poginil od lakote, poizkuša človek vse. Tega dejstva sc zavedajo po vseh državah. Zato vse časopisje apelira na srca onih, ki kaj imajo in ki lahko odstopijo vsaj majhen del svojega premoženja. Od onega, ki ne more, se nikoli ni nič zahtevalo. Zahteva pa se — in ne samr prosi — od vseh onih. ki imajo in bi In likb kaj dali, pa vkljub temu nočejo poseči v svoje žepe in darovati svotico svojega imetja revnim delavskim družinam. Veliko število pa je tudi takih, ki ne le, da niti vinarja ne darujejo za človekoljubne namene, temveč gredo nasprotno celo tako daleč, da se niti v tem kritičnem času nočejo zadovoljiti z nekoliko manjšimi dohodki in so ravno tako, kakor prej, na delu pri izkoriščanju ubogega ljudstva. V mislih imamo pri tem v prvi vrsti razne veleagrarne zalagatelje, katerih zasluga je, da rastoča draginja zavzema zmerom širše dimenzije. Pri tei priliki treba naglasiti, da je naša vlada z odredbami proti izkoriščanju potom veii-kih agrarcev daleč nazaj za Nemčijo. Ali vlada res ne more nič proti vcleagrar-cem? Res, čudno bi bilo to. Kakor je v državnem interesu, da premožni podpirajo revne, tako in še posebno je v interesu države, da se prepreča vsako ljudsko izkoriščanje. Kapitalisti so veljali že od vekov sem za najboljše pa-trijote, sedaj naj pokažejo svoj patrijoti-zem, ko je napočil čas dejanj! Veliko se v teh dneh govori o enakosti; zato naj tudi mi končamo z enakostjo: Pravimo, kakoršna enakost vlada pri naši vojski, v krvavih bitkah, kakor so si v boju enaki vsi vojaki, bodi revni, bodi bogati, ravno taka enakost bi morala v tem težkem času biti pri nas doma. Bogati naj priskočijo na pomoč revnim m vsi, ki nas je zadela bridka usoda, delimo vsako trpljenje med seboj. Idimo eden drugemu na roko in bodimo enaki, kakor bi bili ena sama velika družina. Nobenega ne puščajmo stradati, nobenega ne izklju-čujmo iz svoje srede! Bodimo enaki v vsem: v vzivanju m v trpljenju! Br. Kraljeva ogrska državna dobrodelna loterija. Temeljem najvišje odredbe priredi loterijsko ravnateljstvo v Budimpešti vsako poldrt go leto dobrodelno državno loterijo, katere čisti dobiček je namenjen kulturnim in dobrodelnim svrha m. Vspehi zadn ih 10 žrebanj so izdali približno 200 dobrodelnim zavodom po 10.000 do J^.000 kron, pri zadniem žrebanju celo G^J kr n in sicer otroškim bolnišnicam, sVTišnicam, zavodom za gluhoneme in slepce, ljudskim kuhinjam, belemu križu in rešilnim društvom. — Kr. ogrsko loterijsko ravnateljstvo priredi sedaj XXXI loterijo z dobički 475.000 kron. Glavni dobiček iznaša K 200.000. Žrebanje se vrši nepreklicno 9 decembra. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici deile Poste itev. 14, vhod v ulici Giorgk) Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Delniški kapital In rezervni ^ rn v«nk. : □□ □□ Antonlo Corrodo Trst, ulica PietA štv. 19 prij-oroča delavni- co m rmorja Sprejema tudi popr vila. Telefon At 22—53 bis. 1107 Kdor 17 želi iz ratno kuhinj«naj zahaja v gostilno B'>nVECHIATT1, ulica Carlo GheK» Eksportno Budjejeviško pivo 1 Kiti najfinejše < rste. po^eb'jo priporočljiv p uti uznim boleznim. BfflUevec Uabrij- lu l-.ržen Za ci»> Kranjsko. Za pri tnost se jamči Cene/rnHrne. 2.H61> se i lobi i n p Sta U«-gunjt» pri [Lescah Dva sedlarsko Ivan Kravos <*e«ilarska de- lavn ca in z«l- ga v{ reg za konj»*> r Gorici l?0l v kateri je trgovina z mešanim blagom. £I4dll 11 sob, hlev, »rt. v«.da na dvo-išču. je na . rud j a i pa se radi Tojaščine odda v najem. — I.epa lega. ua glavi ces i bli/.u kolodvora v Kon kih Prijazne ponugbe pod Andrej Lavrenč i č Ronchi 145. 1203 Razpošiljam SiSKa-l jufcl^a pristna kranjske klobase S«, kos. - M. MODIC 11U9 FinI med od Z.loven-^kt-ga in n- niškega jezika Dobra pospo -inja v ioinačem in splošnem gospodarstvu, um astuo pobi tvo. Naslov |.od 6ifr-» .Š f.5 H m lns»-r tni oidek-k Ed n-.sti- 12 5 ZrJezalčerJi! zemlj - Uotol od j ost aje). V n:i c-»l O oddaste d»T>t o ., vanj; / teč ro&*ori laf t. štev. 723 (•"> minut, oddaljmo aosfllnu „mm ftalftiti ksn-samue a ^ . js" čSV&fU&ns e toplo j.r porota etnj. občinstvu, ziir.no m in prijateljem. Tod vina I. rste n. |>r. istrsko n v pavsko ter dobro kapljico k laškega terana Za dobro pos| ezbo jamči in se priporoča za obilen obisk Šuber Fran. ^o^tilmč r. PS"t8rizlren3 mleko ^'rr^ na debelo in na drobno Mlekar -ka zveza v Ljubljani, Podružnica v Trstu, Via Geppa štev. G, Telefon 12i>8. - IZBOREN MED K D. 6. Trst, uiica Commerciale Stv. 7. - Toči r« s izvrstno vip-tvsko belo. istrsko črno, kakor tudi kraški teran. - Priznano d bra kuhinj >. Priporoča se udani A. Žmavc, vodjteli. GSnil IMB3E9K33BIIIEM Đr. H0RVATH TOST, CORSO ŠT. 17 Spodiallsl za K02NE in SPOiNS BOLEZNI llBKOST m KCRVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAM In SKUPIH. Speoieana od pop. In 5 -1 zvo C l-I ■ t: obrestuje vlo^e na hranilne knjižice po ulica Caserma si. 11 41 01 2 0 ter plača rentni davek iz svojega. Vloge na žiro- in tekoči- račun c&restoje - no dogovoru - nnlugodnria. Sprejema prijave a t) đ o ipdjo i 'Iz «|o pod originalnimi pogoji. dragih sorodnikov toliko vi, kar slane 10 razglednic in povedana slika 30x40 cm samo 3 krene. PovefiNja In priveski se ponatlskujejo ludi iz zastorelib slih po zmerni ceni. Odlikovani fotografiji zavod, Trst ulica Acquedotto 27. J Posojila t daje aa osebni kredit in na sastave ♦ proti plačilu po dogovora. ^ o Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % dopoldne in od 3 do 5 popoldne. X ♦ Priporoča male hranilne škrinjice, ki t ♦ so posebno primerne za družine, o Stran IV. »EDINOST« št 294. mu Ji PlUPOROtUIVE TVRDKE s: Brivnice. Anton Novak T&^ZS. 57, sc toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM I_2660 HafsMtuA£« m slavnemu občinstvu hi-Priporoča SE m sijen*na BRIVNICA B. HARAŠTA, Via Carducd 9 (prej Ant. Šebek). Pranje glave, vsakovrstna laMiijarska del i. Najboljši trf damski salon. Zmerne cene rirjbouia in najlepša lasuljarska dela se izvr šujejo v frizersk-m salonu Andreja IC'» v rstu. Acqued« tto 20. Izpadli lasje se kupujejo in i/delujejo se vsakovrstna dela. Ik>bra in t. čna po>trt-/.ba. Ofrlt-dajte ai izložbo, da se prepričate. 1851 Restavracije. Restavracijo JUla Stozlone" ££ nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija /a potnika in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer m uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotels 1126 Šivilje. L Biten Tnrt» Fiau* della Borsa št, Iv. 9 RlLvLK Damska krojateien. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in franeoskam kroj« plesne obleke, obleke za poroke, bluze za K« itd. Cene zmerne BuffeL cenjenemu ubčinatvu Buffet v ulici Ch-da št 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo. 18>W Priporoča se Cement Tovarna cevi In cementnih plošč. AN O * FABBKI. Trst ul ca Tor S. Piero 18 bli/u oijansk h obokov. Cene zmerne 23 8 Čevljaji. ČcuLmrnlca „Alla Sartorella" TRST ul. Are ta št. buvala za gospe in gospodo. Ia ter poprave. Cene zmerne 1447 Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovina jest vin. TpAnilfnil je-tvin in kolonijalnoga blaga, A. irgUVMU Mihe lic, Tr-t-Rojan via di Roianošt. 8. sc p' iporoča cenj. občinstvu za obilen obisk Blago vedno sve*e, cene zmerne. Postrežba tudi na dom — Jakob Marsič, voditelj. POZOR! Velika zaloga najboljih šiv. strojev »PFAFF« in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo 41 v. strojev po ceni. Esnsa n-LI____a mm JBS9 DOKVa a UD OORICA POZOR ! "Mc* Manlcipto št. 1 __2 JTrstu, dne 22. novembra 1914. TRST ■ ulica Nuova žtv. 36 38 - TRST UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE ■ ZOBOV. BOV M. AITE nasledniki Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem priporočate svoje velikanske ZALOGE VSAKOVRSTNEGA MANU-FAKTURNEGA BLAGA za jesensko in zimsko sezono po nizkih cenah, pod vsako konkurenco. Se priporočata kot Slovenca O. Milit, F. SuSmelJ. - ulica Nuova žtv. 36 33 - TRST IZDIRANJE : 1 BE tez BO mm Fotografi. (tirne fotografije na ilu. | DVAKNI PELlZZA 41 , L laća Sale« . >rcelanu itd za priveske, •no. — Za topnik velikega o artističnih fotografij je I, urar. Trst, ulica Nuo a 1405 Žganjarne. flRtAfl Tfivlf edina si venska žgaajarna in za- HillUlI I lun loga likeijev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nah elo zajan Stara jršKB žjanlarna \ ia C*vana 5. Kog;»t izber li er(ev ; grški in f an-coski konjak, kranjski bri jevec, krašk slivo V ec m briski tropinovec in rum Cene nizke. Izb«r arrenčic. — Slaščice in prepefcenci Grški m-stici iz Sija. Filiial a na vogalu Verdijevega tr^a ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča A n d r j i A n t o n o p u 1 o. 43'» Dr. J. ČEBHAk O.TDSCHER TfiST KOMC. ZOMM UUCA CASF.RM A, 13II. nad. Žficnjnrna janj. no. Cene zmerne. Svoji 2224 | Luigia Pogorelz, Trst, ulica G ulia 507, se priporoča za obilen obisk. Pijače p ve vrste. Ib82 Gos ilne. OMisRo društvo v Borkovllah (bi zu cerkvei toči izborna vina n | ost reže - ftno kuhinjo I »renerjevo ) ivo. — Prostorna dvorana. Sem"-: -t vrt Krogljiić«-. Cene zmerne. 2&J«t mm OliilČ u v bu- ; B I\ priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu ;ev. 3U, točilnico vina in piva v venuto ('ellini štev. 1. gostdno t niž^an" v Rojanu, ulica Montorsino :ic> v d v Parkovljah B vedo), ulica 3V2 i hiša ?>čukai. Toči se prvovrstno . črno, belo iu opolo vino iz Om ša Razni. najbolj e in o&ibolj razširjene sred-ffllVBMilM »>tvo zh un čeri j a stenic. Prodaja se p> v> h iuirodilni"«h. Zaioga v Trstu; M. Skri i« j ■*■ r V a Ferriera 3?, 1 « 'Ji4J .Norono" Prodajo al v n«jem e dajo r^zne gostilne, kavarne, mleka ne ia drugi obrtni r> a i. h še, vile itd. Pojasnila daje KoUršič, ka-r ti Oorsi od 9—1L 3—G elef'.n št. 82» 41 Ul [• c.iHlo za Ceolfe Gazzoli & Comp Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2)14 Kleparji. I p T:-V ?f*f!?l VlOKtfP PriP°rftfca cenjenemu ob-"J/:i.i tVilil) nie^lli riustvu oio delavnico j.» »s to vi i kle ar>kih izdelkov. Izvrću • ij ročii-j in poprav * v delavnici ali iz- — "H.....— l lica Seite Fontane štev. 2443 m Hr- jači. N O 01«" Č v N. Trst, ulica Pasle Rcvoltflla ali Chiadino in L, ^c priporoča ce j. obč n-tvu j :la. "ol »ina po tr žba. veli a ; ngleških vzorcev. Izdeluje j*> 7213 iCrle Trst, Plaraca S. Ciovanai 1 ga kuhinj..*ih iu po' _ šč n od 1^«*» iu plor*»m, Skaf<» biov i u kad. *od«**kov, lop«', re^et, s-t ia b-s-kovrstnih k še 't j&ri iis v tn m^b l ter mno^o d Ujib v to troko P^^^T« sp dj-ičh pr«d- Rtov. S iT-j./ šc^ ^sfeJ 8' oj«> trgovino s kuh'njs-o p->3..u-> vsakb v>-te b u ».d porcelana, zornije eutaiia, kositarja a.i c nks nadi.1 e pašama i torj-', tl^-t-e i'd. Zi LOstil-iČarjb , ipe, kroglje, in ^te-lcno posed • ia i i aprin priporoča cenjenemu i z a r s k o delavnico. Iz-ko s čdajoč'. dela in poprav-spetvti na razfKilago Po želji Trsi, ulica S. Lszzzro 20. Tovarna pohištva in hćiitibuss, i dijske^a trsja in protja. Praktični in korist i d rovi # v 7 -ga r~\ f^ Odlikovani čevljarski mojster i H Viktor Schenk« — Ifgtrli ofeMvala kr. 4mš. : 1 ■ 7 c •r*ft«llk*fm pnl)at» a t , P priporoča ovo jo itlogo razno- ^ t a muiega obuvala sa goipc, go- ^ opodc lukor ludi sa otroke. ft f- i N si f t Prodaja aa|bo!|d^ga foičll« Frcdio, Gio-Un, cavBbcr lo Cir. Metodovo mmzk'i. JJšL tel Mate« 32 i;. -v --"'A* V* O < O ■■■■■■■ ■■■HHiaa ■ ■ ■HOHHHHB ■ ■ IIBI^MHBII IIVMmnP^BI ■■ ■ B HBB > K D IXXXI. hr. osr. držav, dobrodelna loterija za splošne dobrodelne namene Ta denarna loterija vsebuje 14.88S dobitkov v skupnem znesku kron 475.000, ki zrn izplavajo v gotovini. GLAVNI DOBITEK kron 200.000 v gotovini. Dalje: 1 glavni dobitek.....kron 30000 10 dobitkov po K 250 . . kron 1 ip tt • • • • • ti 20000 1 ........ 10000 i »t » * • 5 doblikov po 1000 K 5 n n 500 n 5000 5000 2500 10 dobitkov po K 250 20 „ „ „ 200 40 n tv »i 150 100 „ „ „ 100 200 n i* K 50 2500 „ „ „ 20 12000 „ „ „ 10 2500 4000 6000 10000 10000 50000 120000 14885 dobitkov Skupno . kron 475000 irobanje am vrli nepreklicno da« 9. decembra 1914. — Srečka stane 4 kroni« Srećke se dobivajo > r c. kr dotodar^t e em loterijskem ravn tteljstvu itudim-pešti (Haup platz) in pri c. kr. lot rijskem ravnateljstvu na Duti ju V liu tepja s dobijo srečke pr davčnih, postnih in carinskih uradih, k^ or tudi na vseli Železnikih postajah, v menjalnicah in tobakarnah Ogrske, kakor tudi avstrijskih kronovn Na željo se dop Sljejo načrti zast nj ii> postn ne prosto. Kr. ogrsko redarstveno loterijsko ravnoteljstvo. iaa ■■ ■■ ■■) >■■ ■ b KnsanpirsaaBa* a ■ ■■ foeraoraBifOFS oSO&G®®® ZDKAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nosi ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso štev 12. Telef. 177IV od II1/, do 17, iu od 4do 5V, pop Sidro -Thymol- mazilo a« labka poškodb« (raoe), ombc^jm« rana ii^' opeklin«. Dota K — 00 fSidro Liniment. Badlt k. Capsloi comp««. Nadomestilo sa tidro-Paln-Expcller. BaMIa« mazilo »a pr»blaj«nj«, r*uis*Ua«s» trg*!jj« po adib. itd. / S»»kl«nic» K ~J0. 1.*0 ? —. ^^ Stiir6-Ai&8mii)it-2e!izia-tlilLtira Z* isolckmoft ta bladi««. St*kl*nie« K 1 «X Dobi •• tkoro v (icki n|iL>V)ki ali p* dlr.ittaa ^ k. lirtter-jeti ipcteiti „jiri zlatici Im1',^ Praga I. Eliztbrdhstrpf.ge 6. mmm 'M miKAZALOGfl žito, mobe, rižu, otrobom, fižola, mm fer Koruze, in Koruzne moke Po ugodni ceni se iidoM fllica Koroneo 13 - TRST - Via tao 13 So toplo priporočam (SAMBSL Telefon 24-03. lastnik. M.7 m i f f tr y v ? * * * s P li aea ^ fffDN zsilcSfl vina na Proseho štev. 131 iipc»r»-ca p. u. obciu-tvu it gostilni-čaijcm p»vnjo naj-zbontejso i.-trs o vino iL.mil ega p ideika iz Vrsara (Oivpra) Ct-ni po dogovoru izven vsake konkurence. ProH^-je se od V* hektolitra nnprpj. IHB ill || i— 1111\ JtuMwmmauasi PediHraJte dražbo sv. Drila in Melodija! EtSSa^m a3h&B3±&J!BtBliđBf& TRST, ulica Bnrriera vecc&Ia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcclane in b serov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trak vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Naini:*e ksnkuran^r.a cene. \r\ V; n Bi: t"*Tf i f rarska tno d "mea za vsi Trst ulica S. tri —■, Obleke lek za rnoške, dc ilohuki in kape v ■rt c^ni, da se ni za c Icl: :er. naspr" i S*. 27-81. w Jlti iiiiil i r-ekarne. ora cenj. ao in sb? Prod ja 1 11 je no1 čin^tvn svojo farno Vriltla »ke \ s»-h vr^t l podružnica v tlon-.t . 1»:V40 KUPUJE IN PRODAJA: -vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, de!n:ce, srečke itd. VALU 1E IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papir e in blago ležeče v |av ih skladiščih SAFE - DEPOS1TS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ^ > M Trsi, ¥§a Cassa di S^isparml® Itsv- 5 CLasSiio VLOGE NA KNJIŽICE i r '«53? a [ 0 od dneva vlo.^e do dn va vzdiga. Iientni davek plačuje banka iz iiTOj'-gn. OBRESTOVANJK VLOG na tekočem in žiro-računu po do^o oru. FIL JALivE: DUIJROVN K K0T0R JjJ> BIJ ANA ME KOMĆ O I'A T J A SI'Ll )* ŠIHKNIK ZADAK AKREDITIVI, ČE K t IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. I® 1 hi | t ! Živahna zveza z AMERIKO REMBOI R-NI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZRKDNE T .OTE I* JE URADIŠ UR-c: od 9 ^ 1pop- ra O'iS 2*/, ESKOx\\PTUjE : srečke, devize in pap rie. Zavarovanje vsakov stnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srt.'i.k itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS KREDITI j M Krediti proti dokumentum ukrc^nja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. lB Telefoni: 1463, 1793 in 2676. i JjiiP Bit lin i a pr Ue^o ifll obćin>tvn ao, v Kateri se tiobi reč-- ladjice V: no in likeri l*as< j u., roia cenj. DU2 Pohištvo. ts m U 99 'Ž? rV. / — r. i:eti, nove ia soba z 12. I imnice K 841. irmiTami K Po V 2l'S S. ..t: Karnet o št. 41. pr iko zalogo in d« lav- lriic;eifj pob rštva n in i ilidno. 217". POSOJILA DAJS »knjiibu 5l/l°/« niče po G*o -tave in amortizacijo ia daljio doSo po dogovor*. ESKCMPTUJE TR«lf!VSH2 M^ICL rm ot »kr L Da na za« ESKCM SETiai li j HRANiL^IS VLOGE •pf^jClM od vsakega, će tur) i .c. iib >brcstuje po 4 % °!o Večje stalne vloge fn vlot:e na ^ek. račun po dogovoru. Reatai «c plačui? iavod sai7i. - 3r !ar.«L> po e^o Vro->o - ODDAJA DO- MACE NABIRALNIK!-: (HRANILNE PUSlCn. 5i?ovsn3 d.-".:33 z c.Tfsaj^irtirr« pesr^JSvsas , ^la2^:5 ris* a 2, \ j Cv ias^i pc^?) - ?o Slavnih ^iop^ji^ah. i { PoStn -hranilni i? ni r.i.-un W»tJ(M TfTTTl (ma varnostno celica 'vaf,. I za -Lrarob«^ vrrdno-t- 1 n h Ji-UD, dokument..v in ra,..ih drugih vrednot, popcinsir.a ( varno proti vi mu in oiaru ćinu 'fr jo oddaja strankam LFradue ure : od 9 do ureje.'io po n jrmve 5 in na-* n ijem o rj!a:it; in od 3 c'<> i popoldne. - izplutij® se ilrlavnlk oh ured^h urah. n K uu tli. Pr* u« S I c i rsf, Trs'Oi it vin. :a Footero . _-.ci^-i. Kil ^ li__________- iJatiiii mmiM piluli /;:< _ . ma it 5 Kosata izb-r kav, ilja ^e iu«lt na deželo in n:« 1 t^i-k sc priporoma lastni FRANJO MILLOMG 2:H | * f čf»rne. ^ ? V? M * •z 10- i"*-. " • • ;v. \ntinu ?t 1 CENTRALA v PR&C3 f stacovlleo« L 168 20 podružnic 17 ekspozitur Delniška ^ia^'ni'-a K £S,C30.CS0 Iiezrrvni n varnostni .aklad: s.mcr . J i /Pr r ^ e * rr f-L ^enssta y ^ GRADEŽ otvor j en« v poletju ekspoziture redno poslovanje OPATIJA Izvršuje vse In ^anlai Borzna naročila. »i E k t---i it ij^ / Si 4/ TELEFON: 2157—1078. TELEFON: 2157 107^. VLOtsš tm. KNJIŽICI M Rem^i davek plaettie banka iz SV t i i * 3