St. 5.
Izhaja po jedenkrat na mesec.
V Ljubljani, 20. maja 1890.
Leto III.
V katakombah.
fš i ho
Hrup zavil je s poti \Ll9 Z zlatožarnimi trakovi, •^    Somrak lahno pne peroti
Nad grobovi/), nad rodovi . .
*   j.   *
Davno je grobar položil Sestro zadnjo, brate njene, S ploščo grobje jim okrožil, Pisal nanjo: mir — eirene.
Pisal nanjo: mir — eirene, In življenja dolgo zgodbo V stene pisal je studene, Da jo pomnil pozni rod bo.
Da jo pomnil pozni rod bo, Ko gostila se krvavo Črna vihra zopet tod bo, Sveto gazila mu pravo.
Sveto gazila mu pravo, Trupala mu bo oltarje —  — Nagnil starec trudno glavo, Solzo brisal si grobar je.
Solzo brisal si grobar je, Mislil je na brate svoje, Ki porušil jih vihar je, Mislil je na pozne boje . . .
Mislil je na pozne boje, Na nasilstvo, smrtno srago; Pa je pisal zgodbe svoje, Svojih bratov — častno zmago.
Tiho . . . Hrup zavil je s poti Z zlatožarnimi trakovi, Somrak lahno pne peroti Nad grobovi, nad rodovi.
Zemlja gledala je veke; Ni več starca, ni grobarja, Zgodbo davno, davne reke Plošča nema odgovarja:
Reze kaže nam grobarja, Hrabrih bratov rdečo srago, Kaže, da so iz viharja S častno se vrnili zmago.
Čoln ovija z oljko sveto Palma — v morju spijo vali, V skalo sidro je zapeto, In golob sedi na skali.
*   *   * A tu gori, a tu gori, Čuj, po Romi sedmoglavi Divje ti besne razdori, Vihre se vrte v vijavi.
*) Opomnja: Katakombe so podzemska pokopališča — živ spomenik vero in življenja prvib kristijanov. Navadno se vijejo ozki hodniki na vse steni.
Grobovi so vsekani v strani in zakriti s ploščami. Na grobeli so cesto napisane besede: pa,x tibi, pax tecum ali V.OTMTj COt — mir tebi! Navadna znamenja so: golob, oljčna vejica, palma in sidro. Med slikami gledamo večkrat Noetovo barko. Znamenje M je znak mucenstva. Izkopavali so hodnike in v njih delali grobove posebni grobarji — fossores.