CONTAL:
Izvoz ni samo naloga proizvodnje
Lani so v Mercatorjevi de-lovni organizaciji Mednaro-dna trgovina tozd Contal izvo-zili za 58 starih milijard dinar-Jev, kar je 13,90 odstotka od celotnega prihodka. Za 18 starih milijard dinarjev so od tega zneska zaslužiii z izvo-zom za lasten račun, kar po-meni, da je Contal odkupil triago široke potrošnje proi-zvajalcem za dinarje, devize pa jim je potem odstopil za uvoz reprodukcijskih materia-lov ali opreme. Ostali, večji del izvoza pa je predstavljal neposredni izvoz za proizva-jalce, pri katerem je Contalu ostal le del izvozne provizije, ki pa največkrat ni dovolj veli-ka niti za pokrivanje vseh stroškov, kaj šele za razširje-no reprodukcijo.
Pri Contalu si zato prizade-vajo, da bi povečali predvsem prvo obliko izvoza. O njihovih izvoznih prizadevanjih in teža-vah smo se pogovarjali z IVOM BROVČEM, direktorjem tozda Contal.
-Problem izvoza je sicer osnovni problem proizvod-nje,« je dejal tovariš Brovč. »To pa še ne pomeni, da tudi primernejša   dogajanja   izven
proizvodnje ne bi v marsičem prispevala k bolj uspešnemu povezovanju s tujimi tržišči. Srž problema je zagotoviti pri-merno blago za izvoz, ki bo tako po kakovosti kot po ceni ustrezalo tujim kupcem. Naše blago je dovolj kakovostno, proizvodnje organizacije zdru-ženega dela pa bi se morale bolj sistematično ukvarjati z izvozom, od skupnega nasto-panja na tujih trgih do povezo-vanja s tistimi organizacijami združenega dela, ki že utečeno poslujejo s lujino in ustvarjajo tudi lepe rezultate. Prav v po-vezavi s Contalom dosegajo zato mnogi ugodne izvozne in uvozne rezultate,« je dejal to-variš Brovč.
Preko Contala potujejo tako na tuje izdelki domače kovin-sko predelovalne industrije, športna obutev in izdelki le-sno-predelovalne ter grafične industrije. Poleg zastopanja tujih firm ter notranje trgovine na debelo, s čimer se ukvarja 130 članski kolektiv Contala že 31 let. sta v sedanjem gospo-darsRem položaju uvoz in izvoz prav gotovo najbolj za-pletena.
Pri Contalu 100 odstotno pokrivajo svoj izvoz z uvozom Seveda bi lahko uvozili veliko več blaga široke potrošnje. Te-žava je v tem, da je količina konsignacijskega uvoza lahko le tolikšna, za koiikor so v tr-govini tudi izvozili. Le ko uva-žajo za devize organizacije združenega dela, to ne velja Preko Contala je tako že mar-sikatera organizacija združe-nega dela uvozila svojo opre-mo, med drugim je šel skozi ¦Contalove roke« tudi sodobni
televizijski studio RTV Ljublja-na. Marsikdo med bralci pa si je dom opremil s sodobnimi akustičnimi aparati japonskih proizvajalcev Marubeni, Beni-tomi ali Ymaha prav v Contalo-vi trgovini.
V kratkem bodo odprli tudi novo poslovalnico na Titovi cesti, nasproti vojašnice Ljuba Šercerja, tam kjer je bila do lanskega decembra Mercator-jeva trgovina z mlekom in kru-hom. Uvoženi televizijski spre-jemniki, fotografski in akustič-ni aparati, sesalci za prah in še marsikaj drugega bodo seveda na voljo za devize. Letos pred-videvajo. da bodo z izvozom ustvarjli 10 milijonov dolarjev deviznega phliva, kar bo za 22 odstotkov več kot lani. To bo, ob hudem boju za tuje kupce na zunanjem trgu, kar lep uspeh.                             V.P.