Štev. 1296.	1936.
V.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 33. Slomšekovi dnevi v Mariboru, 21., 28. in 29. junija 1936. — 34. Sacra Congregatio Rituum: Festum Sancti Ioannis Bosco, Confessoris, ab universa Ecclesia, cum officio et missa propria, celebrandum decernitur. — 35. Sacra Paeni-tentiaria Apostolica: dubium. — 36. Osemdeseti rojstni dan svetega Očeta Pija XI. —• 37. Skupne duhovne vaje za duhovnike v letu 1936. — 38. Razglasitev kandidatov za presbiterat. — 39. Zadoščenje presvetemu Srcu Jezusovemu za bogokletstva. — 40. Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1936/37. — 41. Veroučne nagrade katehetov narodnih šol: izdaja priznalne listine. —■ 42. Objave. — 43. Osebna naznanila.
33.
Slomšekovi dnevi v Mariboru
(21., 28. in 29. junija 1936),
O letošnji Veliki noči sem objavil v dnevnem in nabožnem časopisju sledeče povabilo na Slomšekove dneve:
Pripravljajo se dnevi, 21,, 28. in 29, junija letošnjega leta, ob katerih naj se očitno pokaže naša želja in hrepenenje vseh Slovencev, da bi dobri Bog dal delu za Slomšekovo beatifikacijo uspeh in srečen izid.
To željo in to hrepenenje razodevajo prošnje in podpisi, da naj se pospeši Slomšekova proglasitev svetnikom; zunanje slovesnosti v spomin služabnika božjega; zlasti se veliko moli, naj vsemogočni Bog škofa Antona Martina »poveliča, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet zveličanim«.
Vrši se škofijski proces, ki naj pripravi vse, kar je treba predložiti v Rim svetemu Očetu, ki bo, ako bodo predpriprave v redu, naročil, da se začne apostolski proces.
Ali bo vse to prizadevanje kronano z uspehom, to ve samo Bog; a upanje na dober izid nam dajejo mnogoštevilna uslišanja, kakršnih so deležni tisti, ki se zasebno priporočajo Slomšeku. V nekaterih slučajih bi se skoraj že moglo govoriti o čudežih.
Želja po lastnem svetniku je med nami velika. Zavedamo se, da bi za naš narod bilo izrednega pomena, ako nam Gospod Bog izkaže to veliko milost in usliši naše prošnje. Da se ta naša želja še bolj povdari, da se še več moli v ta namen, v to naj pomorejo Slomšekovi dnevi, ki jih pripravlja Slomšekova družina v prihodnjem mesecu juniju,
Radi tega vabim na te Slomšekove dneve vse Slovence, mlade in odrasle, moške in ženske; spored teh dnevov je izbran in bogat, tako da ne bo nikomur žal, kdor bo prišel.
Bog pa daj svoj blagoslov!
Sedaj se bližamo tem dnevom in zato vabim vso častito duhovščino, svetno in redovno, da se teh slovesnosti s svojimi verniki udeleži v kolikor mogoče velikem številu. Naša skupna molitev bo prodrla do nebes in Bog se bo ozrl na nas. Saj beremo v svetem pismu: »Oči Gospodove so
obrnjene na pravične in njegova ušesa na njih prošnje« (Ps 33, 16), in: »V večnem spominu bodo pravični« (Ps 111, 7). Upati smemo, da bo Bog uslišal tudi naše prošnje in poveličal svojega služabnika škofa Antona Martina, da se bodo tudi nad Slomšekom spolnile besede psalmistove (4, 4): »Čudovit je Bog v svojih svetnikih.« — Za 21., 28. in 29. junij dovoljujem duhovnikom, ki bodo ostali doma, binacijo v vseh cerkvah, kjer bo v smislu can. 806, § 2., potrebna.
V Mariboru, o Binkoštih 1936.
f Ivan Jožei,
škof in apostolski administrator.
SPORED SLOMŠEKOVIH PRAZNIKOV:
Dne 21. junija 1936.
Od 834 do 9 34 pohod mladine na Glavni trg.
Ob 914 služba božja: Kratek nagovor Prevzvišenega, nato tiha sv. maša, pri kateri poje mladina in moli skupne mašne molitve.
Po končani službi božji skupna molitev za beatifikacijo, nato sprevod mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer zastopniki mladine izročijo svoje prošnje Prevzvišenemu v roke.
Opoldne kosilo.
Ob	14. večernice	v vseh cerkvah.
Ob	1414 sprevod mladine, ki je v narodnih nošah,	k igri »Naša apostola«, ki se
ta dan izvaja samo za mladino.
Od 21. do 29. junija 1936.
razstava vsega, kar nas veže in spominja na Slomšeka. Razstava bo v kazinski dvorani.
Dne 27. junija 1936.
Sprejem gostov, zvečer slavnostna razsvetljava mesta Maribora, kresovi na slovenskih vrhovih.
Dne 28. junija 1936.
Ob 8. pontifikalna sv. maša.
Ob	10. stanovska	predavanja: Za može:	Slomšek, učitelj in	zgled krščanske možatosti.	Možje, čuvarji	Slomšekovih izročil v	slovenskem	narodu.	— Za žene: Slomšek
in slovenska mati. Vzgoja otrok po Slomšekovih naukih. — Za fante: Fant po Slom-šekovem srcu. Vera, luč narodne omike. — Za dekleta: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta. — Dekleta v Slomšekovi šoli. -— Za dijaštvo in inteligenco: Slomšek, svetniški genij slovenskega ljudstva. Večnostno jedro Slomšekovih vzgojnih načel.
Ob 3412. skupno manifestacijsko zborovanje za zaključek Ciril-Metodovega jubilejnega leta.	,
Ob 15. igra na prostem »Naša apostola«.
Ob 18. večernice v stolnici.
Ob 19. zbor slovenskih kolesarjev.
Ob 20. koncert »Maribora«, Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje«.
Ob 23. sprevod mož in fantov z bakljami v prošnji procesiji, ki gre po mestu in mimo groba Slomšekovega na Slomšekov trg, odnosno v stolnico, kjer je polnočnica in skupno sveto obhajilo moških. Pri polnočnici ima ljubljanski škof dr. Gregor Rožman nagovor, mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič pa sveto mašo.
Dne 29, junija 1936.
Od 3. zjutraj dalje: svete maše v vseh cerkvah in skupno sv. obhajilo ženstva.
Od 8. do 934 zbiranje udeležencev, dohajajočih v skupinah na Glavni trg.
Ob 954 prihod prevzvišenih škofov in drugih odličnikov ter nato služba božja. Pridiguje škof dr. Ivan Jožef Tomažič, sv. mašo daruje škof dr. Gregor Rožman.
Po službi božji kratek nagovor, ki ga govori g. dr. Fran Sušnik.
Sprevod z Glavnega trga po Strossmajerjevi ulici mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer zastopniki naroda izročijo Prevzvišenemu prošnje.
Ob 14. v vseh cerkvah večernice.
Ob 15. se izvaja oratorij »Vnebovzetje«.
Ob 20. je igra na prostem »Naša apostola«.
34.
Sacra Congregatio Rituum
Festum Sancti Ioannis Bosco, Confessoris, ab universa Ecclesia, cum officio et missa propria, celebrandum decernitur.1
Universo christiano populo summae laetitiae fuit, quod sacro recur-rente decimonono saeculo a salvifica redemptione, supremos caelitum honores Beato Ioanni Bosco Summus Pontifex Pius Papa XI decreverit. Quo ex tempore non Salesiana Familia tantum sed et quam plurimae dioeceses Eum veluti iuventutis patrem peculiari honore prosecutae sunt. Succrescente vero in dies devotione, ut uberiores sanctitatis fructus in fidelium praesertim iuvenum animis efflorescerent, innumeri sacrorum Antistites Summum Pontificem Pium Papam XI humillimis et instantibus precibus rogaverunt ut ad universam extenderetur Ecclesiam cultus tanti viri, de re catholica optime meriti. Sanctitas porro Sua, referente infrascripto Cardinale Sacrae Rituum Congregationis Praefecto, in audientia diei 25 martii 1936, vota tot S. R. E. Cardinalium, Archie-piscoporum et Episcoporum benigne excipiens, Festum Sancti Ioannis Bosco, tamquam confessoris non pontificis, ab universa Ecclesia, sub ritu duplici minori, cum offcio et missa, huic decreto adiectis, die 31 ianuarii celebrandum decrevit, translato ad diem 28 ianuarii Festo S. Petri Nolasci, confessoris. Contrariis non obstantibus quibuscumque.
Datum Romae, ex Secretaria S. Rituum Congregationis, die 25 Martii 1936.
C. Card. Laurenti, Praefectus.
L. * S.	A.	Carinci, Secretarius.
35.
Sacra Paenitentiaria Apostolica
(officium de indulgentiis)
Dubium/’
Sacrae Paenitentiariae Apostolicae dubium, quod sequitur, pro opportuna solutione exhibitum fuit:
Utrum in regionibus ubi mos est, a Romana Ecclesia probatus, Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum, in Maiore Hebdomada, adorationi christifidelium etiam ultra biduum proponendi, acquiri possint singulis illis diebus indulgentiae per Decretum S. Paenitentiariae Ap. diei 20 Maii 1935 concessae.
Sacra Paenitentiaria Apostolica, die 18 Februarii 1936, re mature perpensa, respondendum censuit:
Affirmative.
Facta autem de praemissis relatione Ssmmo D. N. Pio div. Prov. Pp. XI ab infra scripto Cardinali Paenitentiario Maiore in audientia
1 A AS, an. et vol. XXVIII, pag. 169. — Obrazce za brevir in sv. mašo bo pravočasno oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
2 A AS, an. et vol. XXVIII, pag. 176.
diei 14 vertentis mensis, idem Ssmmus Dominus responsum Sacrae Pae-nitentiariae benigne approbare et confirmare dignatus est.
Datum Romae, ex aedibus S. Paenitentiariae, die 20 Martii 1936.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior,
L. >k> S.	S. Luzio, Regens.
36.
Osemdeseti rojstni dan svetega Očeta Pij a XI.
Dne 20. maja t. 1, je bila dekanijskim uradom lavantinske škofije poslana naslednja okrožnica:
Letos na binkoštni praznik obhaja sveti Oče Pij XI. svoj osemdeseti rojstni dan. V Rimu se bo v cerkvi sv. Petra vršila slovesna proslava, ki jo priredi Katoliška akcija; povabljene so vse škofijske Katoliške akcije. Lavantinska KA se bo te proslave v Rimu udeležila po dveh zastopnikih, ki odideta v ta namen v Rim. Ves katoliški svet se bo ta dan s posebno hvaležnostjo spominjal v molitvi Kristusovega namestnika in prosil Boga, naj Ga ohrani še mnogo let.
Za lavantinsko škofijo odrejam sledeče:
Na binkoštni praznik naj vsi dušni pastirji v pridigi ali oznanilu omenijo ta jubilej in povabijo vernike, da molijo za svetega Očeta. Po glavni službi božji naj se pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom zapoje zahvalna pesem in doda molitev za papeža.
Maribor, dn- 19. maja 1936.
f Ivan Jožef,
škof in apostolski administrator.
37.
Skupne duhovne vaje za duhovnike v letu 1936.
V dneh od 17. do 21. avgusta 1936 se vršijo v kn.-šk. dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12, skupne duhovne vaje za duhovnike.
Začetek duhovnih vaj je v pondeljek, dne 17. avgusta, popoldne ob 18. uri z običajnim sporedom: Klicanje Svetega Duha, litanije, zakramentalni blagoslov in uvodno premišljevanje. Zaključek duhovnih vaj je v petek, dne 21. avgusta, ob zgodnji jutranji uri s premišljevanjem, sv. mašo, skupnim sv. obhajilom, papeževim blagoslovom in z zahvalno pesmijo, tako da je vsem udeležencem omogočen še isti dan povratek na dom.
Zapiski o duhovnih vajah za duhovnike v minulem letu kažejo, da je izmed 441 lavantinskih duhovnikov opravilo duhovne vaje 152 sobratov, to je dobra tretjina; od teh se je poslužilo skupnih duhovnih vaj 82 sobratov, ostalih 70 je opravilo svoje duhovne vaje v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, oziroma v drugih redovnih hišah.
Te številke povejo, da se lavantinski duhovniki na splošno držijo glede duhovnih vaj kanoničnega predpisa »saltem tertio quoque anno« — kan. 126. Papež Pij XI. je na ta minimum v okrožnici »Mens nostra« z dne 20. decembra 1929 izrecno opozoril, rekoč: »Nujno opominjamo svetne duhovnike, naj bodo točni v opravljanju duhovnih vaj vsaj v oni mali meri, ki jo zahteva Zbornik kanoničnega prava« (Oglasnik, 1930, IV.).
Toda v dobi, ko se vedno znova poudarja geslo Pija X. »Instaurare omnia in Christo« (Ef 1, 10) in se z »Instaurare« kar s prstom kaže na stanovske duhovne vaje kot najprimernejše sredstvo duhovne obnovitve (Oglasnik, 1936, I.), se resni duhovnik glede svojih duhovnih vaj ne bo mogel več zadovoljiti s »saltem tertio quoque anno«. Saj tudi goreči dušni pastir ne more biti zadovoljen s svojimi verniki, če bi se ti držali pri prejemanju sv. zakramentov od Cerkve le predpisanega minimuma in samo enkrat v letu pristopili k sv. zakramentom.
Zato se k letošnjim skupnim duhovnim vajam ne vabijo samo sobrati, ki so leta 1933 opravili zadnjič duhovne vaje in ki so po kan. 126. dolžni jih opraviti v tekočem letu, ampak vsi duhovniki, ki jim je vsled preobi-lega zunanjega dela v dušnem pastirstvu samota duhovnih vaj potrebna, da se vzdržijo na višini notranjega življenja in da morejo iz svojega obilja dajati vsem, ki iščejo pomoči pri njih.
Pa naj so tudi skupne duhovne vaje v prostorih zavoda, ki je zidan v druge namene, združene z malimi in velikimi žrtvami, te žrtve obilno odtehta blagoslov, ki prihaja od vzpodbudnega zgleda toliko znanih in spoštovanih sobratov, zbranih na duhovnih vajah, ter navzočnost ordinarija, ki na skupnih duhovnih vajah zbranim duhovnikom redno spregovori besedo vzpodbude.
Prijave za napovedane duhovne vaje naj se izvršijo pravočasno, in sicer po dekanijskih uradih. Bivanje pri zasebnikih ob duhovnih vajah ni v skladu s cerkvenopravno določbo o duhovnih vajah. Za izjemne slučaje naj si vsak oskrbi dovoljenje kn.-šk. ordinariata. — Vztrajati je pa treba od začetka do oficielnega zaključka duhovnih vaj.
»Glasnik presv. Srca Jezusovega« objavlja v vsaki številki spored tridnevnih duhovnih vaj za duhovnike v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Na tem mestu se na prošnjo naznanjajo le tridnevne duhovne vaje v rezidenci Družbe Jezusove, St. Andrà im Lavanttale, Koroško, Avstrija: Od 27. do 31. julija ter od 8. do 12. septembra 1936, obakrat začetek zvečer prvega dne. Naslov: P. Minister des Jesuitenkollegiums, St. Andrà im Lavanttal. — Kalendarični spored tečajev duhovnih vaj v Domu duhovnih vaj Družbe Jezusove na Dunaju v Lainzu se bo objavil, čim bo kn.-šk. ordinariatu predložen. Gg. duhovniki, ki se zanimajo za te tečaje, se morejo tudi sami obrniti na naslov: Exerzitienhaus S. J., Wien XIII, Lainzerstrasse 138.
38.
Razglasitev kandidatov za presbiterat.
Na nedeljo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija 1936, bodo prejeli v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru diakoni, gojenci lavantinskega kn.-šk. duhovniškega semenišča v Mariboru, tretji višji red mašniškega posvečenja ali presbiterat. Prejeli ga bodo: Iz V. letnika: Fajdiga Alojzij iz Dobja; Feguš Ignacij od Sv. Marka niže Ptuja; Gabor Alojzij iz Tišine; Gomboc Franc iz Per-toče; Ho Iz e dl Anton od Sv. Jurija v Prekmurju; J e 1 e r Karel iz Sevnice ob Savi; Kovačič Anton iz Dobove; Kušar Štefan iz Laporja; Laura Mihael od Sv. Marjete niže Ptuja; Ornik Friderik od Sv. Jurija v Slovenskih goricah; P e t a n č i č Martin iz Pišec; Potokar Ferdo iz Dola pri Hrastniku; Tominšek Franc iz Vranskega; Vogrinec Anton od Sv. Vida pri Ptuju; Žolnir Alojzij iz Makol ter Duh Ljudevit od Sv. Križa pri Ljutomeru, ki je dovršil svoje bogoslovne nauke na teološki fakulteti v Ljubljani.
— Ab —
Iz IV. letnika: Jerič Mihael iz Beltincev; Kozar Alojzij iz Gornjih Petrovcev; Oberžan Justin iz Loke pri Zidanem mostu; Tratnjek Štefan iz Beltincev; Zver Štefan iz Turnišča.
Gospodje dušni pastirji naj razglasijo imenovane kandidate za pres-biterat v zmislu kan. 998, § 2., na tretjo nedeljo po Binkoštih, dne 21. junija 1936, »inter Missarum sollemnia« s prižnice vernemu ljudstvu ter naj povabijo vernike, da opravljajo molitve za goreče dušne pastirje; naj pa tudi nihče, ki ima upravičene pomisleke zoper posvetitev navedenih kandidatov za presbiterat, tega ne prikriva.
Po naročilu lavantinske sinode iz leta 1911 naj dušni pastirji vsakokrat, ko razglasijo imena ordinandov, skupno z verniki molijo molitev za novomašnike iz Cerkvenega molitvenika, str. 264, ter pristavijo trikrat Oče naš, Zdrava Marija in Čast bodi. Na dan ordinacije, dne 5. julija 1936, naj vzamejo posamezni duhovniki v dnevni sv. maši kot 4. oracijo »Pro omni gradu Ecclesiae« (3. inter orationes diversas). Glej Direktorij 1936, Praenotanda pag. 10, c.
Pri tej priliki se naj vernikom znova priporoča Duhovniška sobota in naj se jih opozori na sinodalna navodila radi izvencerkvenih primicijskih slovesnosti, kakor v Oglasniku 1935, XI.
39.
Zadoščenje presvetemu Srcu Jezusovemu za bogokletstva.
Brezbožni in pokvarjeni svet dandanes splošno in sistematično širi velika in nesramna bogokletstva proti veri, proti božji vsemogočnosti, modrosti in ljubezni. Potvarjajo se bogoslovni in modroslovni nauki, zlorabljajo se težke socialne razmere, porabljajo se časopisi, brošure, predavanja, kino in radio, da se izruje iz src mladine in odraslih, mož in žen, preprostih in izobraženejših, misel na Boga. Žal delo brezbožnikov ni brez uspeha.
Kaj naj storimo katoliški kristjani v očigled tolikim krivicam, ki jih brezbožniki povzročajo sveti veri in Bogu samemu? Vodstvo Marijinih družb v Bois-le-Duc na Nizozemskem je dne 15. maja 1936 poslalo vsem katoliškim škofom prošnjo, naj povabijo predvsem Marijine družbe in prav tako svetne in redovne duhovnike in sploh vse katoliške vernike, da posvetijo osmino presv. Rešnjega Telesa, to je dni od praznika presv. Rešnjega Telesa do praznika presv. Srca Jezusovega, na poseben način s pobožnimi molitvami in vsakovrstnimi dobrimi deli v zadoščenje presvetemu Srcu za bogokletstva in krivice, ki jih trpi od današnjih brezbožnikov. Pobožnosti, ki se naj v ta namen opravijo v vsaki škofiji, določi škof.
Ko je sveti Oče Pij XI. dne 9. maja 1936 pri posebni avdienci slišal od generalnega predstojnika jezuitskega reda VI. Ledóchowskega o blagem namenu te akcije, je dejal: »Ta nasvet s prehvaležnim srcem sprejmem in to delo izredno blagoslavljam.«
Za lavantinsko škofijo se odreja sledeče:
V cerkvah, kjer se vsak dan služi sveta maša, naj se opravi po možnosti devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu, ki se naj vernikom pravočasno oznani s prižnice, in sicer kratek govor ali berilo o presvetem Srcu Jezusovem, na kar sledi sveta maša, po kateri naj se pred Najsvetejšim molijo litanije presvetega Srca s spravno molitvijo (Cerkveni molit-
venik, str. 325). Verniki naj se povabijo, da po možnosti zlasti te dni prisostvujejo sv. maši, v zgornji namen prejmejo sv. obhajilo ter opravljajo druge pobožnosti in dobra dela.
40.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1936/37.
Kakor vsako leto bodo tudi letos sprejeti na izpraznjena mesta v kn.-šk. dijaškem semenišču novi gojenci. Pogoji za sprejem ostanejo isti, kakor so veljali prejšnja leta (glej Oglasnik 1935, IV).
Gg. dušni pastirji se naprošajo, da že sedaj mislijo, kateri dečki bi bili sposobni za gimnazijske študije in za sprejem v zavod. O vsem potrebnem naj se posvetujejo s starši in vložijo pravočasno, najpozneje do 31. julija, z vsemi potrebnimi listinami opremljene prošnje na kn.-šk. ordinariat v Mariboru.
Prošnjiki za sprejem v zavod, ki pridejo polagat sprejemni izpit na klasično gimnazijo v Mariboru, se naj po opravljenem izpitu predstavijo ravnateljstvu kn.-šk. dijaškega semenišča (nasproti klasični gimnaziji, Koroščeva 12). Ostali prošnjiki naj to store v času od 27. do 31. julija 1936.
41.
Veroučne nagrade katehetov narodnih šol; izdaja priznalne listine.
Kraljevska banska uprava je dne 30. aprila 1936, IV. N. 202/5, obvestila tukajšnji ordinariat, da je v zadevi veroučnih nagrad katehetom na narodnih šolah vsem krajevnim šolskim odborom in šolskim upravi-teljstvom narodnih šol poslala razpis, s katerim je rešeno tozadevno tolmačenje državnega pravobranilstva z dne 31. oktobra 1935, št. III, 1581/1, objavljeno v dnevnem časopisju. Razpis se glasi:
»Na osnovi določil § 43. zakona o narodnih šolah v zvezi z izpre-membami in dopolnili z zakonom z dne 7. aprila 1930 v § 1 (Službeni list 1. 1930, kos 30) in § 2 zakona o verskem pouku v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah v kraljevini Jugoslaviji (Službeni list 1. 1933, kos 91), odrejam na sejni predlog banovinskega šolskega odbora z dne 25. aprila 1936 nastopno:
V smislu zakonitih določil je podelitev veroučne nagrade pravica upravne, odnosno šolske občine. V ta namen imajo šolske občine odobrene kredite v šolskih proračunih v part. II/3. Šolski proračun se mora izvajati po postavkah tako kot je odobren. Zato je črpati nakazila za veroučne nagrade iz odobrene postavke II/3.
V svrho rednega upravnega postopka naročam, da izdajo krajevni šolski odbori veroučiteljem odlok o priznani jim veroučni nagradi takoj, ko prejmejo od banovinskega šolskega odbora odobreni šolski proračun, po predpisanem vzorcu.
Za proračunsko leto 1936/37 izvršite nemudoma naročilo.
Ta razpis uvrstite v zbirko normalij pod geslom: VIII. Veroučitelji. Stev. 4. Veroučna nagrada; odlok priznanja.«
To se daje gospodom veroučiteljem na znanje in ravnanje.
42.
Objave.
Izseljenski duhovnik za Nemčijo. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani je predložila v dopisu z dne 6. maja 1936, št. 968, kn.-šk. ordinariatu v svojem in v imenu slovenskih izseljencev v Nemčiji prošnjo za duhovnika, ki bi hotel prevzeti stalno dušeskrbje približno 30.000 slovenskih izseljencev v Nemčiji. Imenovana družba bi preskrbela duhovniku stalno mesečno plačo po ministrstvu za socialno politiko. — Da more kn.-šk. ordinariat izraženi prošnji ustreči, se vabijo gospodje duhovniki, ki čutijo v sebi poklic in veselje za dušeskrbje med našimi izseljenci v Nemčiji, da se do 15. junija 1936 prijavijo kn.-šk. ordinariatu, ki bo glede izbire osebe postopal z naobračbo kan. 459.
43.
Osebna naznanila.
Umeščena sta bila gg.: Marko S a g a j, župnik v Breznu ob Dravi, kot župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu (27. aprila 1936) in Matej Weiß, župnik pri Št. Janžu na Vinski gori, kot župnik v Škalah (3. maja 1936).
Postavljena sta bila gg.: Gregorij Potokar, dek. upravitelj in župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku, za soprovizorja pri Št. Janžu na Vinski gori in Janez K r u š i č, provizor pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, za soprovizorja v Breznu ob Dravi (1. maja 1936)
Nastavljena sta bila gg.: Martin Lupše, provizor v Škalah, za kaplana istotam in Martin U r a n j e k, provizor pri Sv. Pavlu pri Preboldu, za kaplana istotam (1. maja 1936).
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 30. maja 1936.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr, Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.