LETO XXIX — Številka 8	24. februarja 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Zvezna vlada dokončno pokopala kontaktni komite!
V ponedeljek je bila na Dunaju seja kontaktnega komiteja med dunajsko zvezno vlado, zastopniki strank ter obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev, ki sta ju vodila predsednika dr. Grilc in dr. Zvvitter. Kancler Kreisky je že prej „obljubil“, da bo to zadnji sestanek in da bodo potem samo še manjšinski sosveti. NSKS in ZSO sta se od vsega začetka izrazila odločno proti takim izjavam ter dejala, da se ne pustita politično izsiljevati. Prav tako je na podeželju volja slovenskega prebivalstva na Koroškem jasna in se ne da drugače ali napačno interpretirati: izdali bi lastno politiko, lastne interese ter se onemogočili, če bi šli v ta sad prizadevanj najhujših nasprotnikov koroških Slovencev!
Pod temi predznaki se je začela zadnja seja. Koroški Slovenci, ki
smo se v vseh letih od podpisa državne pogodbe izkazali pripravljeni in dostopni za kompromise, nismo mogli drugače, kakor da odklonimo sodelovanje v sosvetu iz znanih razlogov: zakon o narodnih skupnostih, ki predvideva te sosvete, je nastal kot sad zahtev protislovenskih sil in smo bili koroški Slovenci izključeni od sodelovanja pri snovanju tega zakona, razen tega je ta zakon treba videti v paketu z zakonom o preštevanju in oba zakona pomenita bistveno skrčenje dosedanjih pravic ter jasno poslabšanje sedanjega položaja. Člani sosveta poleg tega morejo postati le ljudje, od katerih je pričakovati, da se bodo zavzemali za cilje tega zakona. Za cilje zakona, ki zmanjšuje pravice manjšine, pa se naši zastopniki seveda ne bodo priznali. Kanclerju Kreiskemu je
bilo neprijetno, če bi splavali sosveti po vodi in je dejal, da Slovenci, preden gredo v sosvet, smejo izraziti svoje pomisleke. Toda zastopniki osrednjih organizacij so izjavili, da bi se s tem oropali možnosti pritožbe na ustavno sodišče, ker bi z dejanji priznali zakon, katerega hočejo pred ustavnim sodiščem izpodbiti.
Isti dan je bila tudi seja zastopnikov treh strank. Vsebina razgovora: število občin, ki naj bi uživale uradno dvojezičnost in dobile dvojezične napise, so stranke med seboj licitirale — navzdol. Kdo da čim manj?
Kakor izgleda, tudi gradiščanski Hrvati ne bodo šli v sosvet, ker bodo v njem tudi zastopniki asimi-lantov (Robak in drugi). Hrvati pravijo, da v takem sosvetu nimajo kaj iskati.
Koroško časopisje piše enostransko o Slovencih: 1.1976 pridejo na eno pozitivno vest štiri negativni konteksti!
Če je koroško časopisje lani omenjalo besedo „Slovenec“, jo je omenilo le v 11% primerov pozitivno. Domovini zvesti „Windische“ so v letu ugotavljanja manjšine bili v 79% primerov pozitivno zabeleženi, Nemci pa v 41% primerov. Do tega rezultata je prišla skupina raziskovalcev pod vodstvom univ. asistenta dr. Erika Prunča v svoji študiji ..Informacija ali manipulacija" v okviru 8. koroških kulturnih dni.
21-članska skupina — koroški svoje delo temeljito opravili. Pre-Slovenci ter nemški prijatelji — so gledali so koroško časopisje, pu-
S koncem februarja se poslavlja od Koroške Bojan Lubej, generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu. V šestih letih svojega delovanja na Koroškem si je osvojil simpatije vseh koroških Slovencev, ki ga spoštujejo zaradi njegovega temeljitega poznanja koroškega vprašanja. To dejstvo je pripomoglo tudi do tega, da ga spoštujejo tudi vsi deželni politiki. Na več poslovilnih prireditvah se je izkazalo, kako zelo cenijo koroški Slovenci Lubeja, ki se bo vrnil v Ljubljano, da bo tam opravljal odgovorne funkcije. V novem hotelu Obir v Železni Kapli so se poslovili od njega predstavniki ZSO, zastopniki KKZ in NSKS so se od njega poslovili v prostorih NSKS ter v gostišču Juena v Globasnici. Za svoje koroške prijatelje je generalni konzul Lubej priredil poslovilni sprejem prejšnji petek v prostorih generalnega konzulata. Na sliki od leve: predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, generalni konzul Lubej, ustanovitelj NSKS dr. Joško Tischler in predsednik KKZ Lovro Kašelj v prostorih NSKS.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU Antonin Dvorak
Mrtvaški ženin
dramatična kantata za soli, zbor in orkester, op. 69, ki bo v nedeljo, 6. marca 1977, ob 14.30 V DOMU GLASBE V CELOVCU
Izvajajo:
Dekle: Zlata Ognjanovič, sopran Ženin: Jurij Reja, tenor Ansambla: Glasbena matica Ljubljana Pripovedovalec: Edvard Sršen, bariton Consortium musicum Ljubljana Dirigent: Mirko Cuderman
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26 (tel.: 0 42 22-84 3 58) ter eno uro pred koncertom.
blikacije o zgodovini koroških Slovencev ter likovno gradivo iz let 1920, 1943, 1970, 1972 in 1976 ter zbrali vse članke, ki se ukvarjajo s to temo. Te članke so potem analizirali po posebnem postopku. Vsega skupaj so zbrali 10.477 primerov uporabe značilnih besed: Slo-wenen, VVindische, Deutsche, Ju-goslavven, Karntner, Karnten, Hei-mat, Volksabstimmung, Partisanen in Kommunismus. Teh deset besed so primerjali z kontekstom, z sobesedilom, v katerem so bile objavljene, in ta kontekst ocenili kot pozitiven, nevtralen ali negativen.
Reprezentativna raziskava — 10.477 primerkov je zares lepo število — je več kot potrdila mnenje in občutek koroških Slovencev, da je poročanje o tem vprašanju skrajno neobjektivno in enostransko — v škodo Slovencev. Koroško časopisje (Karntner Tageszeitung, Volkszeitung, Kleine Zeitung in Karntner Nachrichten) omenja „Slo-vence“ lani v 47% primerkov v negativnem sobesedilu, 42% je nevtralnih in le 11% pozitivnih omemb. Leta 1972, v letu tafelsturma, so bili Slovenci v 72 od sto primerov imenovani negativno, 14% je bilo nevtralnih in 11% pozitivnih sobesedil. V koroškem jubilejnem letu 1970 so Slovenci le v 8% primerov bili pozitivno omenjeni.
Zanimivo, da so Slovence v letu 1920, pred plebiscitom, omenjali še v 49 odstotkih pozitivno, ker so tedaj še potrebovali glasove za ..nedeljeno Koroško".
Besedo VVindische so koroški časopisi lani omenili v 73% primerov pozitivno, v ostalem pa nevtralno. Pridni VVindischerji v drugi republiki še nikoli niso bili negativno imenovani. V letih 1970 in 1972 je bil delež pozitivnih kontekstov 100%. So pač bolj uvidevni in manj trdovratni kot Slovenci, ki se, neuvidevni kot so, ne pustijo asimilirati.
„Nemci“ so bili leta 1972 omenjeni po eni tretjini v pozitivnem, nevtralnem in negativnem sobesedilu. Lani pa svoj „image“ malce znali popraviti: 41% pozitivnim in 37% negativnim vestem stoji ob strani 22% nevtralnih sobesedil.
V skupnem pregledu vseh časopisov in publikacij je team okoli dr. Prunča prišel do naslednjih rezultatov: ..Slovenci" so imenovani le v 5% primerov v pozitivnem kontekstu, v 59% primerov negativno in v 36% primerov v nevtralnem sobesedilu, „Windischerjem" gre bolje: le v enem odstotku so imenovani negativno, v 70% pozitivno in v 29% v nevtralnem sobesedilu. „Nemci“ so imenovani le v 2% primerov negativno, v 32% citatov nevtralno in v 66% pozitivno. „Karntner" je bil v 3% primerov negativno zabeležen, v 15% nevtral-
no in v 82 od sto primerih pozitivno. Jugoslovani so bili imenovani prav tako le v 2% citatov pozitivno, v 15% nevtralno in v 83% primerov negativno. Beseda „Heimat“ je na Koroškem sveta krava in nikoli ni imenovana negativno ter le v 8% primerov nevtralno (92% pozitivno). Geografski pojem „Koro-ška“ je v 52% pozitivno vrednoten, v 47 od sto primerih nevtralno in v enem procentu negativno. „Volks-abstimmung" ima prav tako le en odstotek negativnih omemb, 10% citatov je v nevtralnem in 89% v pozitivnem kontekstu. Obratno je s partizani: le en procent pozitivnih in štiri procenti nevtralnih omemb v nasprotju z 95% negativnih ocen. ..Komunizem" slednjič ima 97% negativnega in 3% nevtralnega konteksta.
© Študija teama okoli dr. Prunča © ni zajela enega aspekta, ki ga © tudi ni bilo mogoče zajeti za-© radi obširnega časovnega raz-S dobja: namreč poleg pozitivnih, © nevtralnih in negativnih omemb £ našteti tudi vse ne-omembe. © Kajti bistvena lastnost koroške-© ga tiska je tudi ta, da samovolj-© no bojkotira slovenske priredit-© ve in jih kratkomalo zamolči. To © velja v bistvu za dve vrsti slo-© venskih prireditev in dogajanja © med Slovenci: vesti, v katerih © se nikakor ne da najti negativ-© no zrno in prireditve, ki so zelo © neprijetne za nemški tisk in za © tiste bralce, na katere se opira © politika teh listov. To velja tudi © za letošnje kulturne dni: prire-© ditelji so napravili vse, kar je © bilo v njih močeh, da bi napra-© vili kulturne dneve dostopne tu-© di nemškim Korošcem. Prvič tu-© di nemškogovoreči predavate-© Iji, besedila predavanj razmno-© žena tudi v nemščini, simultana © naprava, s pomočjo katere so © prevedli vsa predavanja sproti © v drugi jezik. Odziv je bil v nem-© škem tisku porazen. Koroški © dnevniki so bojkotirali Koroške © kulturne dni pod zgoraj orne-© njenima predznakoma: organi-© zatorjem se nikakor ni dalo oči-© tati (kot se to dela po navadi s © koroškimi Slovenci), da hočejo © na vsak način v izolacijo oziro-© ma nikakor nočejo iz nje. Dru-© gič je bila predvsem Prunčeva © študija tako neprijetna za ko-© roški tisk, da so jo — z izjemo © enega dnevnika — kratkomalo © zamolčali.
© Organizatorji Koroških kulturnih © dni bi sedaj samozadovoljno tr-© kali na svoje prsi, češ mi smo © storili svoje, nam nihče ne mo-© re kaj očitati. Kljub temu bo za © prireditelje bolje, če se bodo v © bodoče še bolj potrudili za od-© mev v nemškem časopisju. Ko-
© roški kulturni dnevi morajo po-© stati takšni, da nobeden od ča-© sopisov ne bo mogel mimo njih. © Izmisliti si bo treba nekaj: re-© cept, kako tudi mimo koroških © časopisov mobilizirati nemško-© govoreče interesente, tako, da © časopisi ne bodo mogli mimo © kulturnih dni.
© Na drugi strani pa bi bilo treba © pomisliti, ali ni morda prvotni © božični termin le ugodnejši. Tu-© di za slovensko publiko. Priza-© deti funkcionarji, ki se poklicno © ukvarjajo s kulturnimi dnevi in © njihovo organizacijo, pa naj bi © si izbrali ugodnejši čas za do-© pust.
Kdo je Giittler?
Pod tem naslovom smo v eni od zadnjih številk pisali o ovaduhu osrednjega tajnika NSKS Filipa Warascha. Gott-fried Giittler pa očitno s poročilom v NT ni bil posebno zadovoljen. Očitno je bil presenečen in neprijetno prizadet zaradi nekaterih pripomb o njegovi osebi v našem listu. Poslal nam je namreč „odgovor“, v katerem zanika nekatere trditve in citate v Našem tedniku. Uredništvo NT vsekakor ne bo moglo mimo tega, da bo moralo v eni od naslednjih številk objaviti ta „odgovor“, kajti zastarele določbe tiskovnega zakona silijo vsak časopis, da objavi vsak odgovor, ne glede na to, ali njegova vsebina odgovarja resnici ali pa je polna laži. Vsekakor Giitt-lerja najbolj jezi pasaža v NT, kjer je govora o tem, da je Giittlerju v tej zadevi šlo za denar. To Giittler v svojem „odgovoru“ odločilno zanika. Kajti v očeh Korošcev ne bi bil več patriot, če bi se izkazalo, da je delal za trideset srebrnikov...
Giittler mora biti sedaj vesel, če bo sploh prišel do kakega groša. Kajti tudi premije za pretekle atentate na Koroškem veljajo le za storjene in ne za menda načrtovane atentate...
Prav tako Giittler ni pustil odgovoriti celega članka o njem: med drugim je ravno v zadevi denarja izpustil tisti del članka, kjer je govora o neki konkretni vsoti. Več v eni od naslednjih številk.
Gospodarski komentar:
Kaj bo z avstrijskim gospodarstvom?
Zadnje čase stojijo gospodarsko-socialni problemi v ospredju zanimanja širokega kroga evropskega prebivalstva. Zadnja vest, da ima v Zvezni republiki Nemčiji mladina na armadi brezposelnih že delež 40 odstotkov in negotovost, ali bo v danih pogojih Avstrija svojim upokojencem še lahko zagotovila
RESOLUCIJA OBČNEGA ZBORA
ZVEZE SLOVENSKE MLADINE
(Zakon o ..narodnostnih skupinah")
Predstavniki avstrijskih parlamentarnih strank, zvezne in deželne vlade, so v preteklih tednih s precejšnjo vnemo pričeli razpravljati o nerešenih manjšinskih vprašanjih na Koroškem. Čeprav so vlada in v parlamentu zastopane stranke ob poskusu, da nas pre-štejejo, do kraja pogoreli, se zdaj sklicujejo na popolnoma nepomembne rezultate novembrskega štetja. Hkrati pa vlada hoče uveljaviti novi zakon o ..narodnostnih skupinah", ki ga je parlament lani sprejel na podlagi znanega troedinega sporazuma o štetju posebne vrste, kljub temu, da sta obe osrednji organizaciji jasno odklonili omenjeni zakon. Poglavitni cilj zakona je, da zapečati več kot petdesetletno raznarodovalno delo na Koroškem, da izrine slovenščino iz večine dvojezičnih občin in krajev in vzame obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev pravico zastopanja manjšine. Ne samo, da ta zakon ne vsebuje bistvenih določil sedmega člena, ne samo, da pri teh odredbah odločilno sodeluje nemško-nacionalna FPO, pomeni zakon o „narodnost-nih skupinah" naslednji frontalni napad na demokratične pravice koroških Slovencev. S tem pa jasno in nedvoumno revidira avstrijsko državno pogodbo.
Občni zbor Zveze slovenske mladine odločno zavrača nedemokratični zakon o ..narodnostnih skupinah" in najostreje obsoja vsakršen poskus revizije državne pogodbe ter zahteva takojšnje pogovore z legitimnimi zastopniki koroških Slovencev na podlagi sedmega člena državne pogodbe.
Občni zbor Zveze slovenske mladine v Celovcu ugotavlja, da poklicno vprašanje Edde Konradove že več kot dva meseca ni rešeno. Trenutna nastavitev v Dušnopastir-skem uradu na noben način ne more odgovarjati njeni resnični kvalifikaciji in je samo dokaz za to, da vodilne sile v katoliški Cerkvi hočejo izolirati njeno neomajno solidarnost s koroškimi Slovenci. Znano je, da je bila Edda Konrad odstavljena prvega decembra lanskega leta na predlog Katoliške akcije. Kot tehten vzrok za odstavitev so ji očitali „osebno poklicno nezmožnost" in „kršitev službenih predpisov". Vse to pa so ji očitali le zaradi njene solidarnostne drže do pravic koroških Slovencev. Kljub temu pa stoji Katoliška delavska mladina na strani svoje tajnice in odločno zahteva, da je treba izbojevti svojo pravico do samostojne, za socialno in demokratično pravičnost zavzete politike. Občni zbor Zveze slovenske mladine v tej zvezi obsoja tudi izjave župnika Mucherja, ki niso naperjene samo proti določilom sedmega člena državne pogodbe, ampak so tudi nerazdružljive s še tako širokim pojmovanjem krščanstva.
Zato občni zbor Zveze slovenske mladine najostreje obsoja ukrepanje Katoliške akcije in izraža vso svojo solidarnost in podporo Katoliški delavski mladini, ki v prvi vrsti zahteva, da postane Edda Konradova spet njihova tajnica.
pokojnine sedanjega obsega, sta tudi tukaj podžgali široko diskusijo na vprašanje: kako bo šlo naprej?
V tej diskusiji je ob številnih resničnih in lažnih trditvah treba poznati nekatera osnovna izhodišča za oceno nastalih in večajočih se gospodarsko-socialnih problemov. Med njimi sta za oceno tovrstne problematike v naši državi merodajna
S na eni strani dejstvo, da je narodni produkt Avstrije odvisen od razvoja vsakoletne bilance zunanje trgovine,
#	na drugi strani pa od razmerja med domačo ponudbo delovne sile in popraševanjem za njo.
Problematika, skrčena na ti osnovni vprašanji, je veliko bolj delikatna kot je bila kdajkoli v zadnjih 30 letih.
Trgovinska bilanca 1976 kaže, da je avstrijski uvoz zopet bolj naraščal kot pa njen izvoz. S tem se je pasiva v trgovinski bilanci ali avstrijski dolg v inozemstvu znova zvečal. Avstrija, katere gospodarstvo in narodni produkt sta odvisna od aktivitet v zunanji trgovini, uvaža iz leta v leto več blaga iz drugih držav kot ga tja izvaža. Z drugimi besedami: S tako politiko na področju zunanje trgovine se iz leta v leto krči število delovnih mest, istočasno pa se pospešuje zagotovitev delovnih mest v inozemstvu, zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, ki je na področju trgovine glavni partner Avstrije. Na vsem tem je krivo tudi avstrijsko prebivalstvo samo, ker raje kupuje inozemsko blago namesto domačega. Če bo šlo tako naprej, bo v prihodnje avstrijska pasiva v zunanji trgovini še naprej naraščala, medtem ko se bo število delovnih mest za domače prebivalstvo naprej krčilo.
Če upoštevamo, da je obseg narodnega produkta navsezadnje odvisen od tega, kaj na uro dela produciramo, potem na petih prstih lahko zračunamo, da v Avstriji produktivnost dela pada, medtem ko stroški za dosežene produkte dela naraščajo. S štirideseturnim delovnim tednom ni mogoče toliko producirati kot z oseminštirideseturnim delovnim tednom, ki je veljal še leta 1969. Prav v tem pa so glavni vzro-
Kratke vesti
PREJEMNIKI DENARJEV CIA
#	Prejemniki denarjev ameriške tajne službe CIA niso bili samo kralj Hussein Jordanski, Dalai Lama, kenjatski predsednik Kenyatta, juž-novietnamski Van Thieu, zairski Mobutu ter ciprski nadškof Maka-rios, ampak celo zahodnonemški šef socialdemokracije in bivši kancler Willy Brandt, je objavilo ameriško časopisje. Brandt je to vest označil kot laž ter zahteval od novega ameriškega predsednika Carterja pojasnitev, kako je prišlo do tega očitka.
POKOL V UGANDI —
„NESREČA“ ŠKOFA IN DVEH
MINISTROV
® Ugandski diktator dr. h. c. maršal Idi Amin Dada se je po krajšem molku zopet oglasil: javnosti je hotel povedati, da je odkril kom-plot proti sebi. Dva ugandska ministra ter nadškof Luvvum naj bi bila zapletena v to afero. Amin je organiziral demonstracije, v katerih so Ugandci izrazili svojo lojalnost Aminu ter zahtevali smrt izdajalcev". Amin je sprva obljubil proces proti ministroma ter nadškofu, toda kratko navrh je dejal,
ki padanja kupne moči šilinga. Ura dela že vse preveč obremenjuje tako delojemalca kot delodajalca z dajatvami v državno in socialno blagajno, ki s svojo politiko do-padanja z odnosi tega dela preveč razsipa. Ta politika postaja sod brez dna.
Problemi, ki so s temi vzroki povezani, se v prihodnje ne bodo zmanjšali. Ob vsem napovedanem pospeševanju izvoza se nastali problemi ne bodo zmanjšali, če bo obseg uvoza tako naraščal kot je doslej naraščal. Gospodarsko-so-cialni položaj je v Avstriji mogoče zboljšati le po poti omejevanja im-portov. Drugače domače blago iste kvalitete ne more priti do veljave. Drugače se tudi grmade na prodajo postavljenih starejših inozemskih avtomobilov in drugih tehničnih izdelkov ne bodo zmanjšale.
Kar je potrebno, je to, da se v prihodnje zadolženost republike v zunanji trgovini, ki je lani znašala 50 milijard šilingov, letos in v pri-
da se je bil range-rover, ki je odpeljal jetnike, ponesrečil ter so vsi trije bili mrtvi — šofer pa živ. Te pravljice Aminu seveda nihče ni verjel, obstajajo pa priče, ki vedo povedati, da so videli mrtvega škofa s sledovi treh krogel v glavi. Neki tanzanski list pa piše, da je Amin osebno ustrelil nadškofa. Tudi v gremijih OZN so si na jasnem, da bo treba nekaj ukreniti proti pokolu v tej državi. Gre se v bistvu samo za to, kaj bodo rekle k temu druge afriške države, včlanjene v OAU, ornnnizacijo afriške enotnosti. Špekulacije pravijo, da bodo afriške države morda brez komentarja spremljale obravnavanje tega vprašanja pred OZN in da vsaj ne bodo zagovarjale Amina.
ZLOČINEC Z BELIM
OVRATNIKOM
S V Avstriji je trenutno veliko novo ra o pojasnitvi nad stomilijonske kraje umetnin. Polen drugih je zaprla policija tudi 37 ’etnega milijonarja Gerharda Bergerja, ki ie tako prikazal svoje dvojno življenje: na eni strani je imel več firm, ki so med drugim izposojevale tehnično in drugo osebje, nadalje je imel letalsko družbo, tehnični biro ter 250 nameščencev. Imel je vilo, zemljišča ter se je družil s politiki ter drugimi uglednimi osebnostmi.
hodnje zmanjša. Po poti dosedanje trgovinske politike pa se lahko zgodi, da bo njena pasiva leta 1980 že presegla 80 milijard šilingov, kakor to trdi združenje avstrijskih industrialcev.
Še bolj pa je potrebno, da vlada, združenje industrialcev in sindikalna zveza končno vzamejo začetke brezposelnosti mladine resneje na znanje. V prihodnjih sedmih letih bo treba tej mladini pripraviti letno 38.000 novih delovnih mest. Po poti nadaljnjega skrajševanja delovnega tedna vlada tej nalogi ne bo kos. Tudi ne po poti predčasnega upokojevanja delojemalcev. Nadaljnjo skrajšanje delovnega tedna bo imelo še manjšo produktivnost zaposlenega, s tem pa tudi zmanjšanje pritoka denarjev v državno blagajno za posledico. In od kod potem denar za večje število upokojencev, če že sedaj prispevki v blagajno socialnega zavarovanja niso v stanju kriti izdatkov te blagajne.
(bi)
OVP je celo podpiral v volilnem boju, zanjo opravljal elektronsko predelavo podatkov ter bil funkcionar v svoji poklicni interesni skupnosti. Že 35-leten je postal komercialni svetnik, naslov, ki ga nihče ni prejel tako zgodaj kot on. V tem primeru mu je nasedla tudi avstrijska birokracija, ker si je pač ta naslov kratkomalo „kupil“. Za pro-minenco pa ni posredoval le strokovnega osebja, temveč tudi primerno nežen personal. Kako bo odločilo pravosodje, še ni jasno, ker v Avstriji že nekaj časa govorijo, da ne bodo več tako nežno ravnali z „gospodi z belimi ovratniki", v praksi pa se mora ta Brodova mak-sima šele dokazati.
PROTI ATOMSKI ENERGIJI
® Gibanje proti atomski energiji je v Zvezni republiki Nemčiji doseglo nov vrh, ko je skušalo več tisoč demonstrantov skrajne levice vdreti na ozemlje atomske elektrarne Brokdorf. Več tisoč policistov je branilo poslopje. V Avstriji je bil izveden bombni atentat na električni drog v bližini načrtovanega avstrijskega atomskega proizvajalca energije Zvventendorf. Diskusija za ali proti atomski energiji v Avstriji še ni dosegla viška, vendar so v Zvventendorfu investirali že dve milijardi.
Izjava ZSO k sosvetom
Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na svoji javni seji, dne 15. februarja 1977, v Železni Kapli, na kateri so sodelovali tudi krajevni zaupniki in funkcionarji Zveze slovenskih organizacij, temeljito proučila trenutno narodno-politično situacijo koroških Slovencev. Navzoči so podprli stališča osrednjih slovenskih organizacij v zvezi z zadnjimi razgovori na Dunaju in v Celovcu. Poudarili so, da je osnova reševanja odprtih vprašanj lahko samo člen sedem avstrijske državne pogodbe in to brez pogojevanja pravic s številčno močjo narodne skupnosti.
Zato navzoči odklanjamo zakon slovenske narodne skupnosti, ki pogojuje pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem od njene številčne moči in nasprotuje avstrijski državni pogodbi. Iz zgoraj navedenih vzrokov odločno odklanjamo so-
delovanje v sosvetih, ker so sosveti del zakonov, ki so v nasprotju s sedmim členom avstrijske državne pogodbe.
Odborniki in zaupniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem protestiramo proti načrtnemu zoževanju pravic narodne skupnosti na avtohtono naseljenem ozemlju.
Na javni seji Zveze slovenskih organizacij na Koroškem prisotni funkcionarji in zaupniki vidimo edino možnost rešitev odprtih vprašanj v enakopravnih in konkretnih pogajanjih med predstavniki osrednjih slovenskih organizacij in zvezno vlado na podlagi člena sedem.
Pozivamo vlado, da po 21 ih letih zavlačevanja končno v celoti in sporazumno s predstavniki osrednjih slovenskih organizacij izvede člen 7 in s tem izpolni svoje obveznosti iz mednarodne pogodbe.
Železna Kapla, 1977-02-16.
8. koroški
Avstrija je bila med tistimi državami, ki jih je Hitlerjeva Nemčija najhuje prizadela, je ugotovil dr. VVolfgang Neugebauer v svojem predavanju ..Avstrijsko odporništvo od 1938 do 1945“ v petek dopoldne. Okoli 100.000 Avstrijcev je bilo v tem času iz političnih razlogov zaprtih, najmanj 2700 Avstrijcev so iz političnih razlogov usmrtili, nad 16.000 jih je pomrlo v raznih koncentracijskih taboriščih in ravno toliko jih je umrlo v raznih zaporih, predvsem gestapovskih. Poleg tega je bilo umorjenih 65.000 od 206.000 avstrijskih Židov.
DANES: POMANJKANJE
PROTIFAŠISTIČNEGA
OZRAČJA
Neugebauer, član Dokumentacijskega centra avstrijskega odporništva, je označil odpor raznih političnih strank, veroizpovedi in narodnih skupnosti. Komunistični odpor je bil številčno najmočnejši, je dejal Neugebauer. Na drugi strani se je celo Otto Habsburg zavzel za ponovno dopustitev socialne demokracije kot predpogoj za uspešen odpor proti Hitlerju. Socialna demokracija je imela težke izgube že pod avstrofašizmom. Zanimivo, da se je celo OVP porodila — vsaj duhovno, a tudi pod današnjim imenom — že za časa nacizma kot sad odporništva. Toda to protifašistično jedro okoli Kunschaka in Hurdesa je kaj kmalu izgubilo svoj pomen, ker so se vedno znova pojavljale nove desničarske tendence. Odpor koroških Slovencev je Neugebauer označil kot sprožilni moment partizanskega gibanja in odpora v Avstriji nasploh.
In danes? Pomanjkanje protifašističnega ozračja je očividno. Napačna denacifikacija, tiha rehabilitacija nacistov v okviru političnih strank, ki ljubimkajo z volilnimi glasovi, poleg tega pa odstranitev najboljših sil z visokih šol kot sad dveh fašizmov so vzroki te nezadovoljive klime.
V diskusiji je prof. Metod Mikuž poudaril, da so, regionalno gledano, bile katoliške dežele Avstrije v primerjavi z ostalimi deželami tiste, ki so se nacističnemu režimu najbolj upirale. Predvsem katoliška levica ima pri tem levji delež zaslug.
FAŠIZEM V ITALIJI
K italijanskemu fašizmu je dejal dr. Karel Šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Trst, da bi bilo napačno, če bi videli le kot izraz podravite družbe — glej Nemčija. Italijanski fašizem je bolj izraz praznine, ker politične in družabne sile pustijo neobdelano polje, ko iščejo novo ravnotežje. Predvsem pa je fašizem izraz določene slabosti buržoazije ter delavskega gibanja, oziroma izraz neutrjene demokratične ureditve ter manjkajočega posluha delavske stranke za interese kmečkih in srednjih plasti. Fašizem je odvisen od razmerja sil v določeni krizni situaciji. Tam, kjer se poraja potreba po novem ravnotežju, tam ima fašizem priložnost, da se razširi, če ni nobene sile, ki bi imela razumevanje za interese širokega prebivalstva. Fašizem to zmore z demagogijo, retoriko, agresivnostjo ter aktiviranjem od drugih zanemarjenih mas. Zunanje oblike fašizma dostikrat imponirajo. Glede povezave fašizma z nacionalizmom
kulturni dnevi; odprli prvič tudi vtem Korošcem
ali rasizmom je dejal dr. šiškovič, da eno ne pogojuje nujno drugega. Rasizem je večkrat v gibanjih, ki niso fašistična, v praksi pa je tako, da se fašizem poslužuje nacionalizma kot instrument.
Fašist biti je najlažje v skupini, kjer prevladuje strankarsko-politič-no in razrednopolitično sektaštvo, ali pa v sredini, kjer prevladuje neko mišljenje nasproti drugi družbeni plasti ali narodni skupnosti. Skok iz fašističnega mišljenja v fašistični režim je možen v tem trenutku, ko družbenopolitične sile zaidejo v pat-pozicijo, ko večje družbene sile zanemarjajo mase prebivalstva. Najbolj nevarno pa je, če se potem uvede formula o narodni ogroženosti, ker je potem mobilizacijska moč vladajočega ljudstva večja, ker je le-temu le treba ubogati klicu „domovine“, „naroda“ ali „obrambe“ pred tujci. Zato je naloga vseh demokratičnih sil, predvsem demokratičnih sil vladajočega naroda, da ščiti ogrožene skupine; s tem ščitijo same sebe, svoj razvoj in svoje razumevanje demokracije, je zaključil šiškovič.
ZASLUGA PARTIZANOV: VEZALI SO 1 DIVIZIJO NA KOROŠKO
Predsednik Zveze koroških partizanov, Karel Prušnik-Gašper, je predaval o boju koroških Slovencev proti fašizmu. Oboroženi proti-nacistični boj se je na Koroškem začel avgusta 1942, ko so slovenski partizani naleteli prvič na eses-ovske enote. Tedaj je padlo devet nacistov ter dva partizana. Prvo koroško partizansko enoto — le-ta je štela sprva le 12 ljudi — so formirali pozimi 1942/43 na Peci. Ta enota je bila rezervoar političnih •n vojaških kadrov. Že marca 1943 so formirali prvi koroški bataljon, ki je operiral v treh delih na avstrijskem in jugoslovanskem delu Koroške. Glavna zasluga koroških Partizanov je bila — poleg dejstva, da se je Avstrija pri pogajanjih za državno pogodbo mogla bahati z iastnim prispevkom k osvoboditvi vsekakor ta, da so nacisti v letih 1944 in 1945 svoje oborožene sile korali na Koroškem še posebej intenzivirati. Akoravno je bilo ozem-ije, predolgo in premalo široko, v širini pa je bila vmes še Drava, za Partizane skrajno neugodno, je Jerala nemška policija osredotočiti in vezati na Koroškem stalno °koli 15.000 oboroženih ljudi. To število odgovarja približno eni diviziji, diviziji, ki je manjkala na vzhodni fronti. To so spoznali tudi zavezniki in zaradi tega poslali v to področje svoja povezovalna zastopstva. Partizani so tudi pomagali osvoboditi številne zavezniške jetnike ter jih vrniti zaveznikom.
ODLOČILNE FUNKCIJE LE NEMŠKI DUHOVŠČINI
V petek popoldne sta referirala dr. Avguštin Malle ter Teodor Domej o temi ..Slovenska inteligenca na Kolškem in protislovensko delova-nie"- Referenta sta kot vogelni ka-men slovenske inteligence imenovala leto 1848. Krog inteligence je k'1 tedaj omejen več ali manj na celovško bogoslovje. Že tedaj, pa tudi poprej, je v literaturi ter v tozadevnih virih beseda o „zatira-nem narodu". V cerkveni hierarhiji s|ovenska duhovščina ni mogla do Vseh mest. Odločilne ter vplivne funkcije so bile pridržane le nem-škim duhovnikom, slovenskih v te funkcije ali niso povišali, če pa so
že bili tam, so jih kratkomalo odstavili na zahtevo vplivnejših krogov. Pravi ljudski duhovniki so delovali tam, od koder so prišli: med ljudstvom. Glede uradnikov v preteklosti ni bilo nobenega poizvedovanja njihovega znanja slovenskega jezika. Danes pa je tako, da se uradniki v upravi, na sodniji ter pri varuhih javnega reda hočejo naučiti slovenščine predvsem zaradi tega, da ohranijo to, kar narodno posedujejo in da pripadniki manjšine ne bi jih nadomestili. Zaradi tega se ne da govoriti o „slo-venski ekspanziji". — Na šolskem področju, kjer je bila uvedena utrakvistična šola, je bilo znanje slovenskega jezika za učitelja potrebno le v tej meri, da se je otrok naučil čimprej nemščine; pa tudi občinski šolski sveti, ki so bili zasedeni večinoma z liberalci ter nemškonacionalci, so izvajali precejšen pritisk. Oba referenta sta ugotovila, da so nosilce slovenske emancipacije v vladajočih progah večinskega naroda že vedno označevali kot hujskače, kot rušilce enotnosti dežele in pozneje — do danes — kot iredentiste.
Ljubljanski univerzitetni profesor dr. Vladimir Klemenčič, Teodor Domej in Franc Wutti so govorili k temi „Ljudsko štetje posebne vrste v luči dosedanjih štetij". Dejala sta, da neka graška študentska skupina trenutno raziskuje material k dosedanjim štetjem, iz katerega izhaja, da so pri ljudskih štetjih 1951 do 1971 manipulirali s ciljem, da bi odstotek naštetih s slovenskim materinim jezikom bil čim nižji. To dejstvo je omenjeno tudi v brošuri urada zveznega kanclerja „Volksgruppen in Osterreich". Sploh pa so pri dosedanjih štetjih le-te statistično izkoristili na način, ki ni le nestrokoven, ampak tudi nesistematski. Slovenski jezik so sprva razdelili na devet skupin, pozneje na 16. Vse to je privedlo do nejasnosti ter nesigurnosti pri tistih, ki so jih šteli. Izkoriščanje statistike je bilo skrajno neobjektivno. V predavanju citirajo tudi izjavo vodje avstrijskega statističnega centralnega urada, ki reče, da je razdelitev slovenskega jezika na slovenščino in vvindisch sramota za avstrijsko statistično vedo. Vsa štetja, vključno štetje 1976, so imela edini namen ta, da čim bolj zreducirajo slovenski delež prebivalstva. Štetje 1976 pa je imelo poleg tega predvsem značaj ljudskega glasovanja za ali proti manjšinski zaščiti, kar je razvidno tudi iz zakonskega besedila ter iz razlag k zakonu.
LAŽNJIVA STATISTIKA: „SRAMOTA ZA AVSTRIJO"
Kot primere neresne statistike so bile v predavanju navedene tri bivše občine Št. Štefan na Zilji, Brdo ter Medgorje. V občini Brdo so leta 1951 našteli 41% z nemškim pogovornim jezikom, 1961 75% in zopet deset let pozneje 91% z nemškim pogovornim jezikom. Toda: v šolskem letu 1954/55 so našteli 80% otrok s slovenskim materinim jezikom, kar je razvidno iz tozadevne šolske poizvedbe o vsakem novem šolarju. Občina Št. Štefan na Zilji: 1951 so pri ljudskem štetju vse prebivalce označili za „Deutsch“, 1961 pa 99%. Vmes, v šolskem letu 1954/55 pa so našteli v šoli eno tretjino otrok s slovenskim materinim jezikom. V Med-gorjah so leta 1951 našteli niti 10% Nemcev, leta 1961 že eno četrtino in leta 1971 tri četrtine nemškega prebivalstva. Slovencev je bilo 1951 90%, 1961 3% in 1971 12%. VVindisch niso našteli 1951 nikogar, deset let pozneje skoraj tri
četrtine prebivalstva in 1971 10%. Referenti so citirali tudi izjave števnih komisarjev, ki da so izjavili osebam, katere so šteli, da morajo vpisati nemško, ker na občini vzamejo na znanje le pole z „Deutsch“.
ZAKAJ O FAŠIZMU
Kulturne dneve je oficialno odprl dr. Janko Zerzer v četrtek zvečer. V svojem nagovoru je obrazložil motive, zakaj so se organizatorji Koroških kulturnih dni odločili, da izberejo za osrednjo temo „fašizem“. Treba je popraviti precejšen informacijski zaostanek; prav tako je danes povsod po Evropi diskusija o fašizmu nadvse aktualna — z izjemo Avstrije. Na Koroškem imajo ljudje izkrivljeno podobo o borcih proti fašizmu in nacizmu: partizane kratkomalo istovetijo z banditi. Partizanski boj je treba prikazati v pravi luči; tako, kakor ga je videla avstrijska zvezna vlada pri pogajanjih za državno pogodbo, namreč kot del avstrijskega odpora proti nacističnemu režimu in kot lastni prispevek k osvoboditvi. Poleg tega je danes postalo moda, da določeni krogi vsakega neprijetnega političnega nasprotnika kratkomalo zmerjajo in diskvalificirajo za fašista, namesto da bi se ukvarjali z njegovimi argumenti.
KULTURNI DNEVI ODPRTI NEMCEM
Dr. Janko Zerzer je prav tako omenil dejstvo, da so se letos Koroški kulturni dnevi odprli tudi le nemškogovorečim interesentom, in sicer v vsakem oziru: predavatelji so tudi nemškogovoreči Avstrijci, vsako predavanje se je simultano prevedlo v drugi jezik, poleg tega pa so od vseh predavanj bili na razpolago tudi pismeni skripti v obeh jezikih.
Uvodni referat je imel prof. Metod Mikuž z ljubljanske univerze. „Osnovni elementi fašizma kot zgodovinskega pojava". Omenil je številno literaturo k temu problemu in predvsem k definiciji fašizma. Definicije je razčlenil med tiste, ki so jih zapisli za železno zaveso ter med tiste izpod peresa zahodnih avtorjev. „To je v bistvu napačno," je dejal prof. Mikuž, „ kajti znanost je le ena, ki ne more biti le sad blokovske politike." Glede vprašanja, ali je fašizem danes še prav tako živ ali vlada namesto njega neofašizem, je Mikuž dejal, da je vse to nadaljevanje „sta-rega“ fašizma in nacizma, katerega razvoj je bil zaradi vojaškega poraza Hitlerja leta 1945 prekinjen v svojem razvoju. Pač pa se ne da z enim samim stavkom povedati, kaj je fašizem pravzaprav. Glede ideologije fašizma je bilo rečeno, da nagovarja potrebe dela delavstva, srednjega razreda, pa tudi premožnejše ljudi. Vidni znaki so tudi naravnost harizmatične lastnosti obeh glavnih voditeljev. Drugi vidni znak fašističnih držav je totalitarizem.
KAJ JE FAŠIZEM?
Antisemitizem je prav tako ena od vidnih komponent. Glede podpore s strani kapitala gredo mnenja — po blokih — narazen. Kako pride fašizem na oblast? Z demagogijo, premišljeno propagando, z nasiljem v vedno večjem okviru, z zlomom hrbtenice inteligence. Demagogiji naseda predvsem delav-
stvo, ker ji fašizem da dozdevne „pravice“ z lažnjivimi zastopstvi. Tudi kmetijstvo, npr. kot garant „nemštva“ je ogroženo. Glede neofašizma je več teorij, vendar je jasno, da se ta ideologija skuša danes naslanjati na spremenjene okoliščine. Najaktivnejši je italijanski. Njegovi znaki so isti kot povsod drugod: sabotaža, paramilita-ristične organizacije, atentati ter določeno oporo v tisku, prav tako nebulozno ideologijo.
Na predvečer otvoritve 8. koroških kulturnih dni je bila odprta razstava ..avstrijsko odporništvo" v avli Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Razstavo je bil sestavil dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja in so jo že pokazali na več mestih v Avstriji in inozemstvu. Razstava kaže v slikah in dokumentih odporniški boj Avstrijcev v letih vojne in v času nacistične zasedbe. Na prvih štirih tablah so sestavili pregled razgibane zgodovine prve republike od njene ustanovitve novembra 1918 pa tja do „Einmarscha“ hitlerjan-skih enot marca 1938: težave pri obnovi, boji za zdrževanje demokracije, februarski boji in puč julija 1934 ter boj za demokracijo in neodvisnost 1934—1938. Na ostalih tablah so razporejene fotografije in dokumenti o divjanju nacistične vojske (slike iz taborišč, s fronte, prošnje za pomilostitve in odklanjajoči odgovori) ter slike avstrijskih borcev proti le-tej.
Dr. Avguštin Malle, ki je razstavo odprl v imenu pripravljalnega odbora 8. koroških kulturnih dni, je poudaril v prvi vrsti potrebo po upoštevanju avstrijskega odporništva predvsem v šolskih knjigah, kjer doslej ni bilo odgovarjajoče omenjeno. Omenil je tudi, da je avstrijsko odporniško gibanje — v nasprotju z le-tem Slovencev in drugih evropskih narodov, pri katerih je bilo množično — slovelo na posameznikih, individualistih; dejstvo, ki je docela dokumentirano v razstavi. Koroški Slovenci se s prireditvijo te razstave na 8. koroških kulturnih dneh klanjajo temu avstrijskemu doprinosu na propadu hitlerizma, je poudaril dr. Malle.
PRETRESLJIV POLANŠKOV VEČER
Globok vtis je zapustil drugi del večera; oblikoval ga je pisatelj Valentin P o I a n š e k , naš letošnji Prešernov nagrajenec in predsednik SPZ. Uvodne besede sta brala Vida Polanšek in Miha Travnik. Pretresljiva hinavščina (.......izre-
kam Vam iskreno sožalje . . . “) pisma komandanta taborišča Au-schvvitz hčerki v taborišču umorjene matere, ki ga je bral njen vnuk, učitelj Miha Travnik, učitelj z Rem-šenika, pretresljiva pa predvsem tudi pričevanja osmih KZ-lerjev iz področja Železne Kaple: Marija Dovjak s hčerko, Franc Piskernik, Francej Sveršina, Lovro in Amalija Šopa, Sabina Travnik in Amalija Blajs.
Franc Piskernik, danes 80 let, je ..preživel" 33 mesecev v Dachauu. Ko so prišli Amerikanci, je bil že kost in koža, tehtal je samo še 38 kg. Za Lovra Šopa iz Lepene je bilo najhujše doživetje v Dachauu, kjer je mora! prevažati mrtve in tudi še žive v krematorij, ko so jetniki žrli jedila, ki so jih jim nasuli Amerikanci. Tedaj so crkali kot muhe, docela onemogli.
Sabina Travnik je pripovedovala, da so morale stati ujete v Ra-vensbrucku nekaj ur „apel“ na prostem.
Amalijo Blajs, ki živi v Lobniku, so tako natepli, da 8 dni ni mogla delati. Kot kmetica je bila vajena
dela na polju, njene sotrpinke iz nekega poljskega mesta pa so kar postrelili, na polju, ker pač niso znale tako prijeti za kmečko delo.
Franc Piskernik se spominja z grozo na nekega kapoja (bili so to sicer tudi ujetniki, pač pa so imeli gotove privilegije, bili so pravi navadni zločinci-kriminalci), smeli so meni nič tebi nič ubiti „na-vadnega" ujetnika. Franc Piskernik je hodil nekaj dni peš in se peljal nekaj dni s kolesom domov in je nosil še lagersko obleko.
Zaključek večera je tvoril „reci-tal" Valentina Polanška, ki ga je bral Miha Travnik. Recital — medtem že preveden v francoščino (v novem Le livre Slovene), v albanščino ter deli v lužiško srbščino, prinašamo v celoti na strani 5.
ZAKLJUČNA DISKUSIJA: FAŠIZEM NI MRTEV — BRANITI JE TREBA ZAČETKOM POJAVA
Zadnji dan kulturnih dni — sobota — je bil posvečen obširni analizi poročevanja o koroških Slovencih (glej posebno poročilo na 1. strani) ter forumski diskusiji, na kateri so sodelovali na podiju dr. Robert Buchacher, profil, dr. Hanns Haas, univerza Salzburg, dr. VVillibald Holzer, univerza Celovec, dr. Karel Šiškovič, Slovenski raziskovalni inštitut Trst ter dr. Regi-nald Vospernik, Celovec. Diskusijo je vodil dr. Janko Zerzer.
Dr. Buchacher je menil, da je že sama skrb, da bi fašizem morda le ne bil mrtev — glej naslov diskusije — že jasen argument, ki kaže na to, da fašizem še živi. Fašizem sam je označil kot posledico kapitalizma. Dr. Haas je dejal, da je danes v avstrijski šoli že postala navada, da označujejo boj proti fašizmu kot boj „proti našim". Fašizem je na Koroškem zaradi kontinuitete političnega življenja — naravnost prijateljska je bila predaja oblasti nacistov leta 1945 sedanjim vladajočim.
Dr. Holzer je dejal, da je za določene skupine postalo naravnost navada, kar je poleg tega tudi udobno, da političnega nasprotnika kratkomalo denuncirajo za fašista. Problem fašizma je tako obsežen, da je problematično, če zaradi ene komponente, ki je značilna tudi za fašizem, že sklepamo na fašizem tudi drugod in na celoto. Pomanjkanje protifašističnega duha in tiha rehabilitacija nacistov so vzrok, zakaj fašistična preteklost danes še ni premagana, ampak so fašizem porinili v podzavest. Fašistična ideologija je tudi še danes v prebivalstvu latentno prisotna. Dr. Šiškovič je razčlenil fašizem na tri prikazni: 1. fašistično gibanje, 2. fašistični režim in 3. na začetek in nadaljevanje fašističnih praktik. Avstrijo je štel v tretjo skupino. Ker pa se fašistične praktike po dr. šiškoviču v Avstriji razširjajo, se da iz tega sklepati, da so antifašistične sile v tej državi oslabljene.
Dr. Vospernik je dejal, da ima majhni mož na cesti zeleno luč za svoj antislovenizem in druge -izme tako dolgo, dokler je tudi v parlamentu prostor za antisemitizem Lutgendorfa in Suppana. Dr. Vospernik: „Zivel je mož, ki je napisal ,Mein Kampf. Te knjige sprva nihče ni bral. Danes živi človek, ki piše in izdaja ,Unser Kamten'. Tudi o tem lističu pravijo, da ga ni treba jemati resno. Želimo le, da ljudje, ki izdajajo ,Unser Karnten' ali ,Ruf der Heimat', ne bi prišli na oblast. Treba je braniti začetkom!"
V spomin Škrjančevi mami
Ob smrti gospe Helene Srienc, pd. Škrjančeve mame, so se mi nanizale tele pomembne misli:
Ni še dolgo tega, ko smo jo spremili na Suhi na njeni zadnji poti, k večnemu počitku. Zbrala se nas je dolga vrsta sorodnikov, znancev in prijateljev, saj nam je bila mama Lena kot vzor prenekaterih kreposti znana in spoštovana.
Poznali smo jo dolga leta, a v vseh teh letih je rastla v naših očeh, se je večalo spoštovanje njene osebnosti tudi v letih, ko marsikateremu tegobe zasenčijo prejšnje vrline. V njenem bogato doživetem življenju je srečala številne neprilike, a nikdar je nismo doživeli malodušne. Spoprijela se je z vsemi težavami na samosvoj način in ni odnehala s svojim prizadevanjem tudi v zapletenih okoliščinah. Seveda je naletela tu in tam tudi na ovire, ki jih ni mogla več obiti, tedaj pa se je le z njej lastno samoumevnostjo zatekla v
tako imenovano božjo previdnost, se zaupala Bogu in Materi božji. Četudi marsikdo ustvari ravno v
takšnih trenutkih vtis naivnosti, pri njej človek takega občutka ni doživel; bilo je zmeraj čisto jasno, neosporavano in do neke mere tudi končno.
Kolikokrat smo jo videli nasmejanega obraza in v šaljivi muhavo-
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU Ebentaler StraBe 14
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	P° posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1977/78 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega
šolskega leta, v času od 14. do 28. 2. 1977, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1976/77 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1977. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega leta.
4.	Konec maja 1977 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oziroma o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Poznejše prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, Ebentaler StraBe 14, 9020 Celovec.
RAVNATELJ:
dr. Pavle Zablatnik, I. r.
LUTKOVNA SKUPINA KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE IZ CELOVCA
vabi na
10 0. LUTKOVNO PREDSTAVO
Rrdeča
kapica
Osebe:
Rdeča kapica: Veronika Rutar Mati: Mili U r a n k Babica: Anica Zdovc Lovec Jaka: Pavle Zablatnik Zajček: Franc Sadnikar Volk: Jože N e d v e d Belopikica: Tatjana Z e i c h e n Prireditelj:
KPD Šmihel, v soboto, 26. februarja 1977, ob 15. uri v farni dvorani.
sti, ko nas je prišla obiskat, ali smo se srečali na njenem skromnem domu, pri škrjancu v Podlogu pri Suhi. Rada nas je poslušala, dajala nasvete, če smo to želeli, rada je tudi sama pripovedovala iz zakladnice svojih doživetij. Njena izoblikovana volja do življenja je bila tudi v tem, da je pogumno kljubovala številnim boleznim in prestala več težkih operacij. Vdana živi veri in iskrenemu bogoslužju, je vendar bila pravi otrok tega sveta.
Z zanimanjem je sledila tudi v častitljivi starosti vsem modnim tokovom, rada romala na Brezje, Višarje in Sveto mesto, mikal in zanimal pa jo je pri vsem tem tudi očarljivi svet teh pokrajin. Prisluhnila je govorici drugih ljudi, se po-
zanimala za klepet in shranjevala v svojem spominu najrazličnejša doživetja. Čeprav v svoji mladosti ni imela prilike, da bi se dosti šolala, svojih talentov in svoje nadarjenosti ni zanemarjala. Vsak pogovor z njo je priča o njeni bogati načitanosti, njenem izredno dobrem spominu in umski razgibanosti. Pri vsem tem pa v njej nisi zasledil kakšne puhle bahavosti, nasprotno, vsi smo jo doživljali in spoštovali kot skromno, iskreno in ljubeznivo mamo Leno.
Zahrbtna in neusmiljena bolezen jo je končno strla. Vemo pa, da bo mama Lena ostala živa in posnemanja vredna v našem spominu.
Mirko Kert
v imenu številnih sorodnikov
Nad 70 otrok v Tinjah
Od četrtka, 17. 2., do sobote, 19. 2. 1977, je priredil, kot že leta prej, Dom prosvete v Tinjah pod vodstvom učiteljice in voditeljice tam-buraškega ansambla iz Hodiš Dorice Sticker, tečaj za otroško petje in igranje na tamburice. Tečaja za otroško petje, ki naj bi bil neka predpriprava za otroški dan, ki bo 19. marca v Selah, so se udeležili otroci iz celotnega dvojezičnega ozemlja na Koroškem. Prav tako celotni tamburaški ansambel iz Hodiš, katerega število članov nepre-nehno raste. Kako veliko je zanimanje za ta vsakoletni tečaj, je pokazalo veliko število udeležen-
cev, kar je gotovo zasluga vodstva, ki skuša nuditi otrokom in mladincem čim bolj kvaliteten program. Tako je poučeval v soboto tamburice in petje udeležence tudi izven Koroške priznani glasbeni vzgojitelj Hanzi Gabriel iz Št. Janža, ki živi na Dunaju.
Za starejše udeležence tečaja je vodstvo priredilo v petek razgovor o medspolnih odnosih, ljubezni in seksualnih problemih, ki ga je vodil Miha Zablatnik.
Vodstvu tega vsakoletnega tečaja je treba izreči visoko priznanje za njihov trud z našimi najmlajšimi in za zelo kvaliteten program.
Imena domačij zgodovinski dokumenti
Tudi mi na Djekšah radi poslušamo oddaje na celovškem radiu, ko nam gospod prof. dr. Anton Feinig razlaga ledinska in hišna imena iz Roža. Tako sem mislil, da nam tudi imena domačij na jezikovni meji marsikaj povedo.
Djekše so znane kot sončni kraj. Kolikokrat spodaj pokriva zemljo gosta megla, na Djekšah pa sije sonce. Na Djekšah najdete tudi mnogo hišnih in rodbinskih imen. Ta imena nam potrjujejo, da so Djekše stara slovenska naselbina.
Tako imate tukaj hišna in rodbinska imena, ki so nastala iz korena peč v pomenu skala. Taka imena so: Pečnik, Napečnik, Pečovnik, Pečarnik. Potem je tu mnogo Slamanikov. Kmetija: Siamanik ali Slamenik je na slemenu. Potem poznamo tukaj Zapotnike, kmet za potom. Zavodnik to je kmet za vodo. Dalje Drčnik, kmetija, ki leži
v drči, v globeli, Drčnik je tudi kmetija v Št. Urhu nad Mostičem, blizu Drčnika je Drtnik, Jamnik je kmetija v jami. Dalje Hruškar od hruške, Mostnik, Opresnik, Krajnik, Rebernik, to je kmet v rebri, Hribernik na hribu, Lesjak ob lesu, Pohojčnik blizu hoj, Ladinik, Zo-mernik, Pobožnik.
En kmet nosi celo ime: Župnik, gotovo je to prastaro slovansko ime. Imamo ime Končar, kar pomeni kmeta na koncu naselbine. Krčmar je gostilničar, od besede krčma. V tem kraju je tudi več Vrhovnikov, kmetija na vrhu, Mahovnik, Železnik, Žgajnar, Rožanc, Brežnik, imamo kmetijo z imenom Črešnik, Cukovnik, Kobolčnik, Vr-nik, Aprečnik, Potnik, Zapotnik, Petnik, Lužnik, Radešnik, Hirsnik, Zagernik, Rapelnik, Pohenik, Po-kršnik, Grubelnik, Pribelnik, Viter-nik, Ruž, Breznik.
Ta hišna imena govorijo poseben jezik in so zgodovinski dokumenti.
Mislim, da bi bilo vredno in prav, če bi na podoben način tudi zapisali hišna imena drugih fara in občin.	N. M.
VABNJA VAS
Zapustil nas je Nac Spitaler, pd. Sedovnik, v 77. letu starosti. Bil je vesten in vešč tesarski mojster. Župnik Silan iz Pokrč je opravil pogrebne obrede.
PUSTNA NEDELJA V ŠT. RUPERTU
Vsako leto vabijo v pustnem času učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu na prireditev na pustno nedeljo.
Tako so tudi letos prijatelji in znanci napolnili dvorano naše gospodinjske šole. Pod vodstvom sestre so dekleta lepo zapela vrsto narodnih pesmi. Nato so učenke na odru uprizorile dve dvodejanki, in sicer: „Oh, ta naša Polona" ter „Pogum in dobra volja". Obe igrici sta prav pripravni za pusta. Vsa dvorana se je zabavala in iz srca nasmejala ob smešnih prizorih. Prizor z zdravnikom, ki je razlagal važnost in pomen vitaminov in zaključil s pozivom staršem, da prijavijo svoja dekleta v gospodinjsko šolo, je bil posebno posrečen.
Z recitacijo Gregorčičeve „V pepelnični noči" so mladenke zaključile to pustno zabavno-kulturno prireditev, ki je zapustila pri občinstvu nedeljeno priznanje in odobravanje, hkrati pa so povabile na razstavo ob koncu šolskega leta, ki bo v maju.
BRANKOVCA (Prevrnil po pobočju)
V nedeljo, 20. februarja, je 22-letni električar Franc Schlatte iz Brankovcev s svojim osebnim avtomobilom v Rutah, v velikovški občini, iz še nepojasnjenega vzroka, zapeljal s Hohenberške zvezne ceste in se prevrnil po šest metrov visokem pobočju. Težko ranjenega Schlatteja so z rešilnim avtomobilom prepeljali v celovško deželno bolnišnico. Vozilo je popolnoma razbito.
„VDOVA ROŠLINKA“ V ŠT. ILJU
Preteklo nedeljo so gostovali igralci SPD „Radiše“ v farni dvorani v Št. liju s komedijo „Vdova
LJUDSKA IGRA: „KLOBČIČ“
Prireditelj: SPD „Zarja“ iz Železne Kaple
Kraj: Železna Kapla, v farni dvorani Čas: nedelja, 27. 2. 1977, ob 11.30
10. PEVSKA REVIJA OD PLIBERKA DO TRABERKA KOROŠKA POJE
Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberku
Kraj: Pliberk, v gostilni Schvvarzl Čas: petek, 25. 2. 1977, ob 20. uri
Sodelujejo:
—	Moški pevski zbor »Mežiški knapi"
—	DPD »Svoboda" iz Mežice
—	Koroški vokalni kvintet DPD »Svoboda" iz Mežice
—	Moški pevski zbor »Društva upokojencev" iz Prevalj
—	Koroški akademski oktet iz Ljubljane
—	Oktet „TRO“ iz Prevalj
—	Moški pevski zbor »Fužinar"
—	DPD »Prežihov Voranc" iz Raven na Koroškem
—	Moški pevski zbor »Vres"
—	DPD »Svoboda" iz Prevalj
—	Mešani pevski zbor »Društva upokojencev" iz Prevalj
—	Moški pevski zbor DPD »Svoboda" iz Črne
—	Mešani pevski zbor »Podjuna" SPD »Edinost" iz Pliberka in doslej edini na vseh dosedanjih revijah sodelujoči
—	Moški pevski zbor »Eidnost" iz Pliberka
Vabljeni ste tudi v soboto, dne 26. februarja 1977, ob 19. uri v dvorano osnovne šole na Ravnah na Koroškem, kjer bo nastopilo vseh 25 zborov, ki sodelujejo na letošnji reviji od PLIBERKA DO TRABERKA.
Meina Schellander, doma iz Bilčovsa, razstavlja v Mestni galeriji v Ljubljani, v okviru skupine JUNIJ. Razstava je odprta do 3. marca 1977.
DOM v TINJAH
Od torka, 1. 3. 1977, ob 18.00 do petka, 4. 3. 1977, do 14.00
DUHOVNE VAJE ZA ŽENE
Voditelj: Ciril Demšar
Od petka, 4. 3. 1977, ob 15.00 do sobote, 5. 3. 1977, do 17.00
TEČAJ ZA ORGANISTE IN CERKVENE PEVKE TER PEVCE
Voditelji: župnik Maks Mihor, prof. Jože Ropitz, prof. Silvo Mihelič
Od ponedeljka, 7. 3. 1977, ob 18.00 do četrtka, 10. 3. 1977, do 14.00
„MOLITEV IN ODGOVORNOST KRISTJANA"
Duhovne vaje za Živi rožni venec lil
Voditelj: župnik Martin Hotimitz
Rošlinka". Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je pošteno narežalo. V režiji neumornega prosvetarja Šimana VVrulicha je tudi tokrat igrala vdovo Leni Lampichler, ki jo je predstavila že v prvi verziji pred 13. leti, medtem ko je igral Janeza, mladega snubača, zopet Nužej, tokrat VVieser. Za ta uspeli večer se je treba zahvaliti našemu gospodu župniku, Lovru Petričiču, ki se vedno spet potrudi, da faranom preskrbi nekaj trenutkov razposajenosti in veselja.
Antonin Dvorak: ..Mrtvaški ženin"
Na povabilo Krščanske kulturne zveze bodo gostovali v nedeljo, 6. marca 1977, ob 14.30, v Domu glasbe v Celovcu: ansambla Glasbene matice in Consortium musicum, sopranistka Zlata Ognjanovič, tenorist Jurij Reja ter baritonist Edvard Sršen, vsi iz Ljubljane.
Predvajali bodo Dvorakovo kantato za soli, zbor in orkester ..Mrtvaškega ženina".
VALENTIN POLANŠEK
Preštevanje preživelih
Antipoetični cikel
Leto 1884, v katerem je Antonin Dvorak (Dvoržak) (1841— 1904) postal star 43 let, je bilo za češkega skladatelja začetek dobe velikih uspehov v inozemstvu, ki so temeljili na izrednem priznanju in odmevu njegovih kantat v Angliji. Dvakrat, marca in avgusta, je obiskal Dvorak to deželo in slavil kot skladatelj in dirigent svojega dela Stabat mater veličastne uspehe. Pri tem je spoznal okolje angleških glasbenih festivalov, njihovo tradicijo in navdušeno zanimanje občinstva za velike vokalnoinstru-mentalne skladbe. To mu je prav gotovo dalo vzpodbudo, da bi še zložil kako tovrstno delo in to predvsem zaradi tega, ker so taka dela v Angliji od njega tudi pričakovali.
Dolgo časa se je Dvorak ukvarjal z mislijo na oratorij z narodno, češko vsebino s tipično češko glasbo. Toda takšno snov je zaman iskal, našel pa je snov, ki ga je takoj navdušila in vžgala njegov glas-benodramatični navdih: balado o »Mrtvaškem ženinu" iz zbirke ljudskih pesnitev, ki jih je napisal Karel Jaromir Erben. Dvorakovi naravi je ustrezala romantič-no-fantastična snov, njena pesniška obdelava ga je oklenila zaradi bogastva pripovednih prizorov, klene govorice, razgibanosti pripovedi
Alkoholiki zaradi pogostejše lažje sli težje vinjenosti zabredejo v najrazličnejše težave. Vinjeni ljudje namreč vedno napravijo več napak kot trezni. Razumljivo je, da okolica na vse te nepravilnosti burno reagira, seveda pa le, če so dovolj opazne. Na te reakcije Pa se alkoholiki nikoli ne odzovejo Pravilno. Namesto da bi sledili navodilom strokovnjakov in izkušenih soljudi, začno iskati opravičila za svoje ravnanje. Tako pa zanesljivo izgub-'iajo stik s stvarnostjo, ki postane žabje vse bolj in bolj neprijetna. Alkoholik si prične ustvarjati neki svoj svet, v katerem je več prostora zanj in nje-9ove potrebe in ki ga tudi ne obsoja tako ostro kot stvarnost. Počasi se začenja socialen propad njegove oseb-bosti. Tega se nekaj časa še zaveda 'n skuša svojo pomanjkljivost skrivati Za krinko lažne urejenosti. Ker ga oko-lica vedno bolj vznevoljuje in ga tudi 9rize lastna vest, postaja potrt, živčen 'n razdražljiv.
Tega mučnega stanja se lahko zne-bi le še z blažilnim učinkom alkohola. Toda v omami ponovno dela napake, k' i'h v treznosti nikoli ne bi. Postopo-ma izgublja ljubezen svojcev ter prijateljev in se vse bolj predaja alkoholu.
in mogoče največ zaradi pomirljivega konca. Ravno konec se v Erb-novi pesnitvi razlikuje od pesnitev drugih narodov s podobno vsebino, ki je v literaturi 18. stoletja postala posebno znana po pesnitvi nemškega pesnika G. A. Burgerja „Lenora“. To pesnitev je prevedel tudi naš pesnik dr. France Prešeren. Možnost dramatizacije Erbnove balade je Dvorak v polni meri izkoristil. Monologi dekleta, — glasovno karakteriziran s sopranom — in njeni dvogovori z mrtvim ženinom (tenor) se vežejo ali kon-trastirajo z nosilcem epičnega elementa: pripovedovalcem (bas) in soudeleženimi pričami — zborom.
Glasba sledi Erbnovi pesnitvi korak za korakom, včasih tudi „skok na skok": skokoviti intervali razloženega trozvoka so glavna snov pri uglasbitvi verza „naprej on skok na skok drvi" ter „pet sež-njev kvišku skočil je". Značilen interval v ..Mrtvaškem ženinu" je padajoča kvinta, ki se oglasi v prvih in zadnjih tonih skladbe in prevladuje v vsej predigri in uvodnem zboru. Dvorak učinkovito uporablja ta interval še v drugih situacijah: v prihodu pred cerkev, pri stilizaciji petelinjega petja. Tonske slikovne elemente, ki so se skladatelju iz snovi same kar ponujali, je Dvorak sicer uporabil, toda le kot
Alkoholik ob vsem tem zelo trpi. V pričetku sploh zanika, da pije. Nato skuša okolici dokazati, da pije manj, kot mu očitajo in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo v glavnem vsi ljudje.
Nepoučeni temu njegovemu dokazovanju navadno tudi nasede.
Ko pa alkoholik svojega pijančevanja ne more več prikrivati, začne iskati opravičila in vzroke zanj.
Vsak alkoholik nujno izgublja sposobnost, da bi se zavedal stvarnosti in zato ne more pravilno ocenjevati lastne koristnosti v družbi. Za alkoholike je tudi značilno, da se zaradi telesnega propada kaj hitro utrudijo. Ta utrujenost pa jim daje varljiv občutek, da naporno delajo.
Propad njegove osebnosti pa napreduje sorazmerno počasi, zato tudi okolica ne reagira dovolj hitro. Pogostokrat se celo prilagodi njegovi neučinkovitosti. Alkoholik tako polagoma postaja družbeni zajedalec.
Najbolj seveda skuša izkoriščati lastno družino, ker je tukaj pač precej več ljudi, ki so neposredno odvisni od njega, kot pa v službi. Seveda pa tudi na svojem delovnem mestu kaj hitro skuša uveljaviti svoje „pravice“, če le
glasbene marginalije v učinkoviti celotni sliki. Prav za celoten vtis je Dvoraku šlo. Zato je prepovedal izvajati skladbo v odlomkih. V tro-delni zgradbi skladbe — dekliška soba, nočna ježa, pirzor na pokopališču — se vrstijo arije, dueti, recitativi in zborovski prizori. Dvorakova glasba je najmočnejša v liričnih delih: arijah dekleta in duetih dekleta in ženina. Učinkoviti so široko zasnovani zbori, važno vlogo v nočni ježi ima tudi orkester.
Dvorak je začel komponirati ..Mrtvaškega ženina" 26. maja 1884 in partituro končal 27. novembra. Prvo izvedbo skladbe je namenil glasbenemu festivalu v Birminghamu, vendar je praizvedbo delo doživelo v Plznu 28. marca 1885. Skladatelj sam je dirigiral vojaškemu orkestru 35. pešpolka in domačim pevcem. Prva izvedba ..Mrtvaškega ženina" v Angliji je bila v avgustu 1885.
Dvorakov ..Mrtvaški ženin" je tesno povezan s slovensko glasbeno poustvarjalnostjo in še posebej z Glasbeno matico. Prvič je Glasbena matica izvajala to delo leta 1894 pod vodstvom Mateja Hubada in je bilo prvo večje vokalnoinstrumentalno delo, ki ga je Glasbena matica izvajala od ustanovitve zbora leta 1891. Leta 1896 je Glasbena matica izvajala »Mrtvaškega ženina" na Dunaju, ob tej priliki je Matici dirigiral sam skladatelj Dvorak. Tudi poznje je Glasbena matica to skladbo še večkrat izvajala. Po drugi svetovni vojni je leta 1947 prav s tem delom zopet začela delovati. Zadnjikrat je »Mrtvaškega ženina" izvajala v Ljubljani leta 1954.
opazi omahljivost svojih predpostavljenih.
Za vsakega alkoholika je značilno, da si pod ljubeznijo do ljudi predstavlja, da ga drugi morajo imeti radi in da morajo skrbeti zanj. Ob vsem tem se alkoholični bolniki čestokrat zavedajo svoje nizke cene in si zato skušajo z različnimi podvigi dvigniti spoštovanje ali vsaj samospoštovanje. Ko je delno ali pa popolnoma trezen, se alkoholik večkrat popolnoma zaveda svoje krivde. To pa še posebno, ko začuti, da zaradi alkohola zanemarja družino, da ga zapuščajo prijatelji in da izgublja ugled. Pogostokrat se popolnoma odloči, ne da bi pri tem mislil na laž, da bo pričel s popolnoma novim življenjem. Zal pa vedno pri obljubah le ostane, ker je od alkohola preveč odvisen. Polagoma se v njegovi duševnosti javljajo občutki, da je za življenje popolnoma nezmožen. Zato se v vinjenem stanju neprenehoma hvali s svojimi sposobnostmi in to takimi, ki sploh ne morej obstajati. Zelo rad tudi pripoveduje o neresničnih uspehih in o načrtih, ki jih ni zmožen uresničiti. Čim bolj drvi v propad alkoholizma, tem hujši so občutki krivde, ki povzročajo tesnobo ter hudo razdražljivost.
POPRAVEK!
Na 5. strani prejšnje številke našega lista, se je v sestavku »Prešernova proslava" vrinila velika napaka, ki se je zgodila v času mojega dopusta.
Pravilni naslov sestavka se mora glasiti:	»Prešernova
proslava: Večer visoke umetniške vrednosti", in ne:
Prešernova proslava: večer višje umetnosti, ki nič ne pove.	B. L.
Enaintrideset let po končani drugi svetovni vojni
bodo prešteli osirotele potomce. Nad trideset let že štejem ustreljene, pobite, sežgane svojce. Kar nas v nacistični vojni niso pokončali, bi nas radi nevtralno in mirno izbrisali...
MOJ PRADED FLORIJAN je bil devetdesetih let, ljubil je svojce in koroško kmečko življenje, slovensko branje in žebranje in slovensko pesem — pa mene.
Bil je trdoživ starec, načitan očak.
Nacisti so ga odvlekli na saneh raz domačijo.
Pa se je dvignil in hotel ostati na svoji domači slovenski zemlji. Tik nad mojo rojstno bajto so ga esesovci zverinsko pobili, zavlekli v prazni bajtarski hlev in vse skupaj sežgali.
Videl sem kri in ostanke možganov na smreki ob poti in zoglenele ostanke ljubljenega starca, mojega pradeda.
To je bil grozni dan:
17. jaunar 1944
na Hojnikovi kmetiji v Lepeni vzhodno od Železne Kaple, v Gauu Karnten Tisočletnega raj ha, ki je spremeni! evropske dežele v nemške klavnice in krematorije.
MOJ STARI STRIC JANEZ, oče sedmerih otrok, vojak v prvi svetovni vojni, nesrečnik, ki ni razumel, zakaj presvitli cesar pošilja slovenske polke v rusko Galicijo in proti Doberdobu, garač in gospodar skozi prve republike inilacije in krize, je tistega januarskega dne bolehal,
pa so ga nacisti nadrli in odgnali kot živino raz domačijo, ga ustrelili
in z očetom Florijanom v hlevu sežgali.
Pol stoletja
sta z očetom, z brati in sestrami na kmetiji vrh Lepene garala, zdaj sta skupen konec v smrti in plamenih našla.
MOJA STARA TETA ANGELA,
ki je svojega očeta
v prvi svetovni vojni zgubila,
se pri dobrotnikih
skozi trdo življenje suvala,
se na Hojnikovo domačijo
za gospodinjo primožila,
je bila tretja žrtev
tistega groznega
17. januarja 1944,
doma je otroke pustila,
katerim je skozi leta
le trdi črni kruh rezala
ob surovi kmečki usodi.
MOJA BRATRANKA MARIJA, se je osemnajstletna znašla v Ravensbrucku in je s svojimi dekliškimi sanjami, s svojimi dozorevajočimi upanji,
z neštetimi solzami za vedno tam ostala med stotisočimi sotrpinkami
iz vseh evropskih dežel.
MOJ BRATRANEC JOŽI se je med Peco in Oiševo, v naših gozdovih boril kot mlad partizan za svobodo našega naroda, za pravico koroškega rojaka, za prostost slovenske besede, ki je bila takrat v obdravski deželi od hitlerjanskih nasilnežev pregnana in prepovedana.
Še isto leto,
ko so mu na domu starše pobili,
je padel Joži
tam na mežiški strani
kot slovenski koroški partizan.
MOJ BRATRANEC FRANC je bil soletnik moje matere, pankert kmečkega sina, torej pristna naplavina kmečko-bajtarskega proletariata, se preizkušal v raznih poslih, prebredel votla brezposelna leta, sodeloval v godbi na pihala v napredni soseski, se spretno izogibal vojaščine in bil zgodaj partizanski simpatizer —
in skoraj na pragu svobode padel kot borec na štajerski strani nekje.
MOJ OČE LUKA
je živel v sosednji Podpeci
nad tisoč metrov visoko,
je bil vnet kmet
in zgleden čebelar,
ustanovni član krajevnega
slovenskega prosvetnega društva,
sloke postave
in vedre narave.
S prvimi partizani Matjaževci
je imel že stike
in je pogostil tudi borce
Kranjčevega bataljona.
Dvainštiridesetletnega
so ga odgnali nacistični krvniki
in iz kaceta Dachau
niti pepela ni več poslala
nemška industrija smrti.
Trpka je pankertska ljubezen, ki sem jo doživljal do očetove nasilne smrti brez očetovega zavetja, uporna je sedaj, ko jo gojim
brez očetovega groba ...
MOJ BRAT STANKO je živet kot brezdomec pri dobrih sosedih, ker so bili svojci pregnani in dom požgan.
Pa je prišel
tisti krvavi 25. april 1945, ko so nacisti na Peršmanovi domačiji pod Peco
trinajstčiansko družino pobili.
Stanko je izkrvavel med ustreljeno starko in nebogljenim dojenčkom.
MOJA SESTRA ADELICA je delila z bratcem istega groznega aprilskega dne 1945 isto grozno usodo, nasilno smrt,
ker je bila slovenska hčer, ker je bila slovenski otrok, ker je bila slovenske krvi!
SLOVENSKA TROJICA KRVI —
OGNJA — PEPELA
Moj spomin je pekoča komemoracija
na žrtve
svojcev.
Moja duša je krik pobitih, ustreljenih, doma sežganih, v kacetih upepeljenih, padlih za svobodo!
Strašna je zgodovinska trojica nas koroških Slovencev:
KRI — OGENJ — PEPEL!
Sveta kri naših prednikov, ki se pretaka v naših srcih, kri ljubezni, življenja, bodočnosti!
Svet je ogenj naših žrtev, ki podžiga našo besedo, našo slovensko materinščino v ljubezni, v življenju, za bodočnost! Svet je pepel naših sežganih, izkrvavelih, strohnelih rojakov, svetlih borcev, ki jasni našo pamet, ki krepi našo vest — našo zavest: DA BOMO DO SMRTI SLOVENCI, KOT SMO BILI ROJENI SLOVENCI! Slovenska trojica:
KRVI — OGNJA — PEPELA.
SLOVENSKE SMRTI NI, ker skozi pepel naše trpke zgodovine, skozi ogenj tujega nasilja naša slovenska kri V SLOVENSKO BODOČNOST še vedno živi,
ŽIVI,
ŽIV I — I
|Bc
Ader
Besonderes ist besser
flenn dasAnderehabenViele! Deshalb liebergleich

erjj
B Na Švedskem živi in dela veliko delavcev iz Finske, Jugoslavije, Grčije in Italije. Posamezne narodnosti imajo svoja narodna združenja, ki skupaj štejejo več kot 10.000 aktivnih članov.

Kdaj nas alkohol zasužnji?
Alkoholizem se prične s pogostim oziroma prekomernim uživanjem alkohola. Kljub temu pa za posameznika ne vemo, pri kolikšni pogostnosti in po kolikšnih količinah popitega alkohola bo postal suženj tega 2|a. Vemo le, da veliko ljudi v nekem obdobju svojega življenja pije več, vendar vsi ne ostanejo odvisni od alkohola oziroma ne postanejo alkoholiki.
Sime Martinjak:
(8. nadaljevanje)
Aretacija in doživetja v taborišču Buchenvvald
Kam naj bi šli, pa nihče ni vedel. Ker sem že prej pričakoval tak hod, sem si organiziral nahrbtnik, nogavice, srajce itd.
Ker sem bil pri tisti požarni straži, so me klicali v barako, kjer smo imeli svojo sobo. Po dolgem premišljevanju smo sklenili, da niti en blok ne sme priti na sestanek. Ta sklep smo takoj posredovali vsem barakam. Ker je bila v taborišču disciplina, so vsi ubogali. Mi smo se bali izpraznitve, ker smo vedeli, kaj je bilo s tistimi, ki so jih pripeljali iz drugih manjših taborišč iz Zahoda. Pravili so, kako jim je šlo
Drog, na katerem so obešali za kazen, in to za roke na hrbtu.
na poti in to peš. Hodili so kilometre in kilometre brez hrane in vode. Vsakega onemoglega je esesovsko spremstvo takoj ustrelilo.
Ko je bila ura 12 ni bilo nobenega človeka na zbirnem prostoru. Službujoči esesovec je z močnim glasom ukazal, da nas bodo prisilili z orožjem, če v najkrajšem času ne pridemo. Naše vodstvo je bilo prisiljeno, da popusti in zatem so sklenili, da bo izpraznitev. Šli smo do poveljnika in mu rekli, da je nujno potrebno in da je predpis, da se napiše številka vsakega kaznjenca, ki bo šel iz taborišča. Poveljnik je na to pristal in dal svobodno izbiro, na katerem koncu barak naj začnejo pripravljati za prevoz. Treba je bilo premisliti, kdo bo šel najprej na zbirni prostor. Začeli so na severnem koncu, kjer so bili asociaiisti in kriminalci. Mi
politični smo bili na vzhodnem koncu. Vodstvo taborišča je šlo do vodje poročil in mu reklo, naj bi začeli na vzhodni strani, kjer so bili sami politični bloki. Nato so šli v te barake in jih obvestili, da se morajo pripraviti in nastopiti na zbirnem prostoru. Vendar ni nihče hotel iti, čeprav smo jih pregovarjali. Trajalo je tako dolgo, da je vodja poročil poslal oddelek oboroženih esesovcev, ki so streljali v barake, da so šli na določeno mesto. Določili so tudi kaznjence za pisanje številk. Ti pa so pisali tako počasi, da so prvi dan napisali samo dva tisoč, določenih pa je bilo preko pet tisoč. Tako je šlo naprej vsak dan, v enem dnevu jih je odšlo manj, naslednjega dne več. Kljub takšnemu zavlačevanju je moralo tisoče in tisoče na prevoz. Kam so
ALBERT PAPLER:
jih odpeljali in koliko je ostalo živih, pa ne vem več.
Nepopisno je bilo trpljenje teh ljudi, ki so bili določeni za prevoz. Popisovanje je trajalo do noči. Ponoči pa jih niso hoteli odgnati, zato so morali preživeti brez hrane v večjih šupah (lopah), ki niso bile dograjene in so bile na straneh brez strehe. Ležali so na goli zemlji, zmočeni od dežja in v tem blatu so ležali brez odej. To je trajalo ves teden enajstega aprila. Vendar so delali tako počasi, da za nas politične ni prišla vrsta. Zopet so nas klicali na delo, mi pa nismo vedeli, kaj nas čaka. Bila je nedelja, 8. aprila. Zopet so nas klicali na delo, vendar hrane nismo dobili, razen kave. To je trajalo od nedelje do srede.
(Dalje prihodnjič)
Tarok v štirih
K šefu smo poslali najprej Miha, da mu je povedal:
„Veste, tovariš, v pravilniku piše, da je delo ob nedeljah plačano dvojno. Nobeden se ne brani denarja; radi bi delali ob nedeljah."
Nekaj časa je grdo gledal in molčal. Potem se je zadrl:
„Kakšna dvojna plača, kakšne nedelje, če je pa dela komaj za delovne dni!"
Miha se je vrnil, povedal, kako je opravil, nakar smo rekli, da s tem šefom ni nič. Več nas je stopilo skupaj, da smo zarohneli na pravem področju, tako je šef preoster, nemogoč in nespravljiv. In je pomagalo že čez en mesec, da smo dobili drugega. K njemu smo poslali Jožeta, da ga je načel:
„Prejšnji nam ni dal zaslužiti, čeprav je napisano, da je nedeljski zaslužek dvojen."
„Vem, vem," je cincal in mečkal, nazadnje pa le dovolil eno samo nedeljo na mesec, da nismo mogli priti vsi na vrsto. Spet je šel nadenj Miha, da mu je to povedal in ni dobro opravil.
„Prst sem pomolil, vi ste pa roko zgrabili!" se je jezil in še nekaj klel.
Počakali smo nekaj tednov in spet zakuhali, da nimamo sreče s šefi. Tokrat je šlo kar hitro, ker ta šef ni bil pri srcu enemu izmed nadšefov.
Tretji je bil dobro poučen, da morajo biti šefi spravljivi, ne pa ostri in zoprni. Kar za vse nedelje smo se zmenili, da bomo delali po turnusu tako, da bodo prišli enkrat na mesec vsi na vrsto. Bilo je sicer malo čudno, ker prav takrat ni bilo kaj početi, dodatki so pa le pritekali.
Potem je pa Janez ugotovil, da ob nedeljah ni žive duše, ki bi prišla pogledat, kaj počenjamo. Predlagal je tarok v štirih, pri treh mizah, ker nas je bilo dvanajst.
„Kateri vodilnih bo pa lazil ob nedeljah gledat, kaj počenjamo?" smo se spraševali in natanko smo tudi zvedeli, da hodi naš šef že ob petkih od doma, drugi pa še malo prej.
Vam povem, da je prava groza čepeti čez nedeljo v tisti smrdljivi dvorani s stroji do strehe! Tolkli smo tarok, malo smo ga devali tudi na zob, zunaj pa sonce ...
Menda je bil vzrok za naš poslednji napor tudi pogled na planine. Žarele se v popoldanskem soncu, mi pa:
„Karo kralj je z mano!"
„Kontra na štiri kralje!" in tako naprej.
Potem je Miha zabrisal karte po mizi in se zadrl:
„Kakšen socializem pa je to, da moram čepet tule takrat, ko je vse
Pepelnica
Rožo, modre barve, iz papirja sem našla na tleh, verjetno jo je kdo izgubil v teh pustnih dneh, nočeh ...
Kako smo pač nori ljudje, da si natikamo ta šemasti okras in si nadevamo maske vsak pustni čas,
ko vendar vsak izmed nas že ima svojo lastno krinko: obraz...
Pod njo skrivamo v sebi naše pravo
mišljenje in hotenje.
Le v naših očeh, v teh svetlih okencih dveh se kdaj še zrcali resnica ...
Pustila sem na tleh zavrženo rožo ob cesti,
morda bi še drugim povedala rada v teh dneh ta „modrica“,
da za pustnim torkom pride vselej: pepelnica.
Magda Kovačič

cSe znale Smejati?
FIGE
»Mama, Janko mi je pokazal dve figi.«
»Kar dve naenkrat?«
»Da! Ena je bila prava, druga pa s prsti, saj veš, kakšna.«
»In kaj si ti napravil?«
»Prvo figo sem mu vzel in jo pojedel, po drugi pa sem ga močno udaril.«
KAKOR KDO RAZUME
V mesnico pride gospa in vpraša mesarja: »Imate jetra?«
»Ne gospa, že štirinajst dni sem brez njih!«
na planinah, ob morju pa v vikendih!?"
Nehali smo kvartati in čakali smo, kaj bo še povedal. Ni dolgo mislil, ko se je izpovedal:
„Tele preklete ure s tarokom bi lahko samo pisali, ne pa da čepimo po osem ur ob nedeljah v tej zasmrajeni špelunki!"
„Tako je!" smo bili vsi hkrati za to. Samo, kdo bo šel to šefu predlagat? Zamenjali smo jih že nekaj in . .. Eh, poskusiti ni greh!
Izžrebali smo Toneta, da je rinil s prošnjo navzgor:
..Poglejte, šef! Kaj ni to čisto zafrkancija, da moramo čepet ob nedeljah pri naših strojih pa tipkah? Bi se ne dalo narediti tako, da bi se te ure samo pisale?"
Mož ni rekel čisto nič. Samo debelo je gledal. Kako bo ukrepal, še ne vemo. Upamo pa, da bo spravljiv in do delavcev tak, kot je treba. Sicer pa zelo natanko ve, kaj ga čaka, če se ne bo kaj kmalu odločil.
NESPORAZUM
»Mihec, pojdi v gozd nabirat jurčkeZ«
»Kaj?« se začudi Mihec, »celo jurji rasejo po gozdu? Sem mislil, da so samo v očetovi denarnici.«
BOGASTVO
Učitelj vpraša učenca: »Milan, ali veš, katera država v Evropi je najbogatejša?«
»Po mojem mnenju je najbogatejša država v Evropi Jugoslavija, ker ima največ milijonarjev.«
PRVI DAN V ŠOLI
Učiteljica je vprašala cicibana, ki je šele prvikrat stopil v razred: »Janezek, kako pa je tebi ime?«
» Učiteljica, nikar me več ne sprašujte, če že enkrat veste,« je po-gumno odvrnil Janko.
TREBA BO DELATI
Petelin najde na sosedovem vrtu gnezdo, v katerem so bila gosja jajca. Takoj pokliče svoje kokoši in jim reče: »Ne bom vas kritiziral, drage puike, kar same si oglejte tale jajca in jih primerjajte s svojimi, pa boste prav gotovo prišle do sklepa, da se pri sosedu drugače dela!«
MED OTROCI
Mati se odpravlja v trgovino. Otroci se igrajo pred hišo. Starejša Milka ima sedem let, Rozalka pet, najmlajši Jožek pa tri leta. Pa pride mimo soseda in pravi materi: »No, greš? Tudi jaz grem v trgovino!«
»Grem,« odvrne mati, »samo ne vem, kdo bi pazil na otroke?«
Potem se oglasi najmlajši Jožek: »Bom pa jaz na otroke pazil.«


■.'VAV.VAV.V.V.V.V.V.VAV/AV.V/.V.V.VV.V.V/.V^AV.V.VAVAV.V.VV.V.V.V.V.VV.V.V.V.V.VA
DR. FRAN DETELA:
hlota w£jekje
POVEST
A naj se upira Jurij, kolikor hoče, hudomušno kolo se ne gane in se ne gane, tako da se uveri nazadnje sam Ši-men, da je nemara res vode premalo.
Mračilo se je, ko pride Jurij na svoj novi dom; tovariša sta bila že doma in prinesla sta s seboj vina, kruha in mesa.
„Hej, Jurček," kriči Premec, „danes bomo pa večerjali kakor sam gospod župnik."
Tako je ostal Jurij pri Premcu, pomagal in delal, kar je bilo okrog hiše in na malem posestvu treba. Kadar ni bilo drugega dela, je vzel puško in prinesel zdaj pa zdaj kakega zajca ali veverico domov, ponoči pa je šel časih v potok po rake. Metle vezati ni posebno umetno delo; a Premec ga je naučil tudi koše, jerbase in korbice plesti. Posebno fine robe seveda ni izdelovala Premčeva fabrika, a v dolinski fari se je vse razpečalo. Kje in kdaj se je bil Premec sam tega navadil, se natanko ne ve; a ljudje so ugibali, da bržčas takrat, ko je bil zaprt. Miha je hodil z muziko po veselicah in bratovsko delil svoj zaslužek; a poboljšal se je zdaj toliko, da ni posedal predolgo po krčmah; starec pa se je kar zaljubil v Jurija, bodisi da mu je dopadel od nekdaj drzni mladenič ali pa ga je imel po-
sebno zdaj za domačega, ko je gospodaril njegov sin na Primoževini. Na večer je obiskoval Jurij tudi svoje roditelje, ki so bili seveda takrat v vednem strahu, tako da je hodil Primož vsak trenutek ven gledat, če je vse varno. Jedi in obleke je dobival doma; da pa podnevi ni smel hoditi po vasi, to ga ni več žalilo. Prost je bil na svoje razmere in na vojaščino ni mislil več; tako se privadi človek tudi nevarnosti, če je moral dlje časa v njej živeti. Brezskrbno in zadovoljno se je živelo v veseli družbi. Kje navadno biva, tega ljudje natanko sploh niso vedeli in tudi povpraševali niso; tako so govorili, da se potika krog Gorice; ne izdal bi ga pa nihče, in naj bi bila tudi razpisana večja nagrada. Da bi pa zmešal sled kakšnemu vohunu, ni prenočeval Jurij vedno pri Premcu, ampak si je izbral zdaj ležišče na kakšnem kozolcu, katerih je stalo mnogo od vasi sem po polju.
V
Tako je prešlo poletje, prešla jesen in zima je trkala na duri. Lahko je bil pospravil Premec pridelek svojega polja; žito je bil prodal, in denar je hitro ginil pod njigovimi rokami. V samotni koči je bilo mraz, in Premec ni imel svojega gozda razen par smrek okrog hiše. Sproti si je nosil suhih drv iz hoste; zakaj poleti ne misli vesel človek na zimo. Zdaj so se vrstili vsi trije in hodili vsak svoj dan po suhličje. Prijetno seveda ni vleči izpod snega primrzlo vejevje, in večkrat so ležali okrog mrzle peči, da se jim celo šal ni ljubilo zbijati.
„Primojdunaj, drugo bi vse bilo," je dejal časih Premec, „samo denarja ni.“
In trdo je res šlo zanj; zakaj zaslužek je pozimi redek,
ko ljudje za živež radi delajo; Mihova muzika pa je počivala že par tednov. Dolga je pot do Primoža v grdem vremenu, in kadar jo je hodil, je Juriju večkrat prišlo na misel, doli ostati čez zimo; a če je premislil, kakih sitnosti bi utegnil nakopati svoji rodovini, se je zbal.
„Veste kaj?" pravi nekega dne svojima tovarišema. „Jaz grem do Rožanca, da si izposodim par goldinarjev. Poleti mu jih vrnem, magari z obrestmi."
„Primojdunaj,“ se zasmeje Premec. „Vidi se, da ti ne poznaš moža. Naj ga poprosi sam Bog naposodo, brez poroka mu ne da on nič. On bi bil Kristusa za pol manj prodal ko Judež."
„0, za pol več, oče," se oglasi Miha. „Dober kup pa ne prodaja Rožanec."
„Jaz pojdem vendar; saj sva prijatelja, in saj veste, kaj je storil zame."
„0, kajpa!" pravi Premec. „To je kaj posebnega! Reci starcu, naj se obesi namesto tebe, rajši bo storil, ko da bi ti kaj dal naposodo. Ce bi mu bil jaz rekel: daj deset krajcarjev, da rešiva Jurija, ki ga hočejo umoriti, misliš, da bi bil dobil? Nikoli ne."
Tako je govoril Premec; a Jurija ni pregovoril. Napoti se k Rožancu in dobi gospodarja na dvorišču, ko je bas butare delal.
„Dober dan, oče Rožanec!" ga nagovori. „Vi pa butare?"
„Butare,“ mu odgovori. „0d kod pa ti?"
„E, od vseh krajev."
„Največ si pri Premcu, kali?"
„Zdaj tu, zdaj tam; tako se klatim po svetu."
„Prav imaš! Malo moraš počakati, da te ljudje pozabijo,
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 27. februarja: 15.45 Smejte se s Stanom ter z Ollijem — 17.00 Pan tau — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev
—	18.30 Zmenek z živali — 19.00 Avstrija v sliki — Koroška — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Kraj zločina — 21.45 Šport — 21.55 Nočna izbira — 22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 28. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Alfred Andersch —
10.00	Angleščina — 10.30 Sedemkrat tedensko — 17.30 Am, dam, des —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Raji živali
—	18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport v ponedeljek —
20.55	Ceste San Francisca — 21.45 Poročila.
TOREK, 1. marca: 9.00 Am, dam, des
—	9.30 Astronomija — 10.00 Formalna logika — 10.30 Poletne želje — zimske sanje — 17.30 Am, dam, des —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Lisica z zlatim uhanom — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 O umetnosti — 20.20 Konfrontacija Kreisky-Taus — 21.40 Hiša na Eaton-trgu —
22.25	Poročila.
SREDA, 2. marca: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Neznana soseščina — 10.30 Zadnji Pešec — 17.00 Gost — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Trik-film z Adelheido — 18.30 Ml —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Ljubezen, kruh in 1000 poljubov — 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 22.40 Poročila.
ČETRTEK, 3. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Telepoklic: narodno gospodarstvo — 10.00 Dunajski kongres '— 10.30 Ljubezen, kruh in 1000 poljubov — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Začetki letalstva
—	18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
10.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Ljubezen in smrt kralja Riharda III. — 22.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 23.00 Poročila.
PETEK, 4. marca: 9.00 Am, dam, des
9.30	Prvih 365 dni v otrokovem živ-Ijenju — 10.00 Gost pri Gudrun Bau-disch — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Vroč asfalt — 17.30 Am, dam, des —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Kung Fu — 20.55 Na poti — 21.40 Šport — 21.45 Vedno ZoPet je jutro — 23.05 Poročila.
SOBOTA, 5. marca: 15.35 Nebo na zemlji — 17.00 Kdo brklja z nami? —
17.30	Pirati na obali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Do-
ber večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo —
19.55	Šport — 20.15 Glasba je adut — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanje kristjana — 22.10 Hrabri so samotni — 23.50 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 27. februarja: 17.00 Teleobjektiv — 17.45 Servisni predal —
18.00	Spotlight — 18.30 Morski volk (v angleščini z nemškimi podnaslovi) — 19.50 Mišica da camera — 20.15 Zabava z glasbo — 21.50 Bralni znak —■ 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 28. februarja: 17.00 Astronomija — 18.00 Angleščina —
18.30	Bodočnost izkopavajo — 19.30 Formalna logika — 20.00 Hiša na Eaton-trgu — 20.55 Vzpon človeka — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.15 Žena iz niča.
TOREK, 1. marca: 17.30 Kmetijstvo danes — 18.00 Angleščina — 18.30 Svetovno prvenstvo v rokometu —
20.00	Majhni dvorni koncert — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Club 2.
SREDA, 2. marca: 17.30 Telepoklic: narodno gospodarstvo — 18.00 Francoščina — 18.30 Bralni znak — 19.30 Dunajski kongres — 20.00 Simply Simon — 20.55 Mejniki svetovne zgodovine — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Heroes on the west ( v angleščini).
ČETRTEK, 3. marca: 17.30 Prvih 365 dni v otrokovem življenju — 18.00 Ruščina — 18.30 Svetovno prvenstvo v rokometu — 20.00 Vroči asfalt — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 Club 2.
PETEK, 4. marca: 17.30 Literarni stu-
dio — 18.00 Telekolleg — nemščina —
18.30	Portret — 19.30 Telefrance —
20.00	Znanje aktualno — 20.55 Apro-pos TV — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo
—	22.15 Kobra, prevzemite!
SOBOTA, 5. marca: 14.00 Svetovno
prvenstvo v rokometu — 16.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Orientirano gospodinjstvo — 20.00 Galerija — 20.15 Sova in mačka — 21.50 Jazz work shop.
TV Ljubljana
NEDELJA, 27. februarja: 7.50 Poročila — 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov — 4. del — 8.25 625 — 9.05 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, nadaljevanka — 10.35 Raziskovalci, serijski film
—	11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — 13.00 Namizni tenis Evropa 12 — Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Morda vas zanima, Kulundžič: Klara Dombrovska, barvna drama, Poročila, TV žehtnik —
17.30	Čarobna Temnica, film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 A. Marodič: Marija, barvna nadaljevanka
—	21.15 Na koncu sveta, barvna oddaja — 21.50 Športni pregled — 22.25 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 28. februarja: 8.10 TV v šoli: Pravljica, Kemija, V gozdu, Slovenščina — 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija — 10.05 TV v šoli: Srbohrvaščina, Po naših krajih — 14.10 TV v šoli, ponovitev — 17.10 Priroda
Japonske — poljudno znanstveni film
—	17.40 Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 A. Nicolaj: Stara garda, predstava SSG Trst —
21.25	Propagandna oddaja — 21.30 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 1. marca: 8.00 TV v šoli: Stara Grčija, Naše planine, Vreme in podnebje, Nemščina, TV vrtec, Evolucija življenja — 10.00 TV v šoli: Priro-doslovje, Glasbeni pouk — 14.00 TV v šoli, ponovitev — 16.05 Šolska TV: Onesnaževanje morja, barvna oddaja
—	17.05 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja, barvna oddaja — 17.25 Pika nogavička — serijski barvni film
—	17.55 Obzornik — 18.10 Jugoslovanska narodna glasba — 18.40 Mozaik
—	18.45 Po sledeh napredka, barvna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Diagonale — 20.30 Barvna propagandna oddaja — 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka •—
21.25	Iz koncertnih dvoran — J. Brahms: III. simfonija, barvna oddaja -— 21.55 TV dnevnik.
SREDA, 2. marca: 8.10 TV v šoli: Šole muzeji, Prostor na filmu — 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film — 14.10 TV v šoli — ponovitev —
17.00	Narodna: Kralj Matjaž in Alenčica, barvna oddaja — 17.15 Ustvarjalno oko, barvni dokumentarni film — 17.40 Obzornik — 17.55 Od zore do mraka: Plavajoči inštitut — 18.25 Mozaik —
18.30	Glasba takšna in drugačna, barvna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Nenavadna osamljenost Konrada Steinerja — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Športni večer: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — Nogomet: Bayern — Dinamo Kijev.
ČETRTEK, 3. marca: 8.00 TV v šoli: Pariz, Za trobento, od Titovih Užic do Beograda — 9.00 TV v šoli: Francoščina — 9.30 TV v šoli: Portret znanstvenika — 10.00 TV v šoli (do 10.50), reportaža, Risanka — 14.00 TV v šoli, ponovitev — 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje morja, ponovitev — 17.10 Mala čebelica, barvna oddaja — 17.25 Obzornik — 17.40 Mozaik — 17.45 Poljudnoznanstveni film — 18.35 Amerika je daleč, film iz barvne nadaljevanke, P. Zidar: Utonilo je sonce — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 V živo: Tabletomanka, vmes poročila — 23.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — ženske, barvna reportaža iz Tokia.
PETEK, 4. marca: 8.10 TV v šoli: Geometrija, Ribe, Obisk v pekarni, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Umetnost — 14.10 TV v šoli, ponovitev — 16.10 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, ženske, barvna reportaža iz Tokia — 17.10 Križem kražem — 17.20 Pisani svet,
barvna oddaja — 17.50 Obzornik — 18.05 Čez tri gore: Metasta Primorska, barvna oddaja — 18.35 Mozaik — 18.40 Prva pomoč, barvna oddaja — 19.00 Japonski športi: Judo, barvna oddaja 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja
—	20.05 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Razgledi: Dan svetlobe, barvna oddaja iz cikla Človek brez meja — 21.30 Barvna propagandna oddaja — 21.35 Ulice San Francisca, serijski barvni film — 22.25 TV dnevnik — 22.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, plesni pari, barvna reportaža iz Tokia.
SOBOTA, 5. marca: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja — 8.15 S. Makarovič: Pekarna miš-maš, barvna oddaja — 8.30 E. Rostandt: Cyrano de Bergerac — 9.40 Psi, mačke in miši, barvna oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije — 10.00 Narava Japonske, serijski barvni film — 10.25 Po sledeh napredka, barvna oddaja — 11.25 P. Heriat:	Boussardelovi, barvna nadalje-
vanka — 13.55 Nogomet: Budučnost — Hajduk, prenos (do 15.50), v odmoru propagandna oddaja — 15.55 A. Negri: Mafija, barvna TV drama — 17.05 Obzornik — 17.20 Mozaik — 17.25 Otroci železnice, barvni film — 19.15 Risanka
—	19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Pogreb v Los Angelesu, film — 21.00 Moda za vas — 22.00 TV dnevnik — 22.15 625
—	22.35 Mladinsko evropsko prvenstvo v smučanju, reportaža — 22.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, moški prosto, barvna reportaža iz Tokia.
!Jža dobro oo/jo
PREDNOST
»Danes se bomo učili šteti do deset,« je povedala učiteljica učencem, ko so na novo stopili v razred.
»Ali lahko grem potem jaz domov, ker že znam šteti do dvajset?« se je zanimal Tinko.
KOOPERACIJA
Desetletni sinček je prišel iz šole domov in rekel očetu: »Oče, si zato, da letos stopiva v kooperacijo?«
»V kakšno pa?«
»Jaz ti bom s kosilnico kosil, ti pa mi boš pisal naloge!«
PRIJAZNOST
»Kam neseš toliko cvetja?«
»Svoji tašči.«
»Tašči?«
»Da! Moja tašča namreč cvetja ne mara.«
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 27. februarja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 28. februarja:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Križarjenje po Sredozemlju: Egipt.
TOREK, 1. marca:
09.30—10.00 Pisani svet —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Aktualna znanost.
SREDA, 2. marca:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Vrtiljak popevk.
ČETRTEK, 3. marca:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — „Komu verovati?" — Pravni nasveti za vsakogar — Dedno pravo —
Ljubim mladost...
PETEK, 4. marca:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba.
Darujte za tiskovni sklad!	*,
__________________________________________ pesmi — od srca do srca.
'*,A1AV.VAWAV//AV%WViVA\W\VAVJ,.WAiWAWAAWi%W.^W.,.,.W.,AWA%V.W/AVVWAV///U,.WA,.WA,AW.W/W,MVAV.V.,.,.V,V.V.V.V,
Potlej si pa dober; nobena živa duša ne bo več po tebi vPrašla. Če hočeš, pojdiva v hišo! Kos kruha in malo pijače imam zmeraj pri rokah.“
„Ne, oče; saj se tukaj lahko pomeniva. Veste, jaz sem Po nekaj k vam prišel."
»No, kaj bo dobrega?"
»Oče, takole je; jaz nisem slab delavec, kaj?"
„0, dober dober; jaz te že poznam."
„Poleti, glejte, bom lahko dobil dela, kolikor ga bom hotel, če me prav letos še niso radi jemali. Sčasoma ljudje Vse pozabijo, jelite!"
„Tako je, noben človek ne bo več mislil na to, da si Phajač."
„Vidite, zdaj pa dela ni, in kdo me bo na zimo vzel? boleti si bom precej zaslužil, poleti, in če boste potrebo-Va|i kakega delavca, me kar imate."
„To je že prav."
»In delal vam bom pridneje in tudi ceneje ko vsak drU'g. Mlatit vam pridem in tudi kosit za tri groše na dan."
»Kar v roko udari!" pravi mož veselo in iztegne svojo desnico.
»Samo plačajte mi nekaj naprej!" —
Osupel ga pogleda Rožanec, in pridna korošica mu zastane. —
»Veste," nadaljuje Jurij, „potlej ne bom tako potrebo-Val. zdaj sem pa res potreben, in vam je pač vseeno, če daste zdaj ali pozneje."
»Fant, ti praviš: vseeno? Kako more kmet, ubogi kmet, kaj denarja dati od sebe, če ni še prodal svojih pridelkov 'n svoje živine!"
»Saj ste prodali žita oni teden!"
»Kaj prodal! Seveda sem prodal; toda kako prodal! V izgubo sem moral dati, v čisto izgubo. Ej, potreba, potreba in skrb! Fant, ti nimaš še nič skrbi, ker si sam; kdor ima pa svojo zemljo, ta ni nikoli brez skrbi."
»No, takih skrbi bi se jaz ne bal," omeni Jurij.
»Zato, ker jih ne poznaš. Ti še nisi nikdar plačeval davka, in ne veš, kaj se to pravi: hiša brez denarja, rubežen pa pred durmi."
»Vaše posestvo nese vendar lepe denarce."
»Lahko bi jih, lahko; Bog ve, da lahko! Toda kaj ti pomaga, če vidiš lepo drevje v gozdu, da se ti ga srce veseli; a prideš drugič pogledat in vidiš, da je drug posekal! In kak krompir je bil zrasel na njivi! Debel kakor repa in kar usulo se ti ga je pod steblom; ko sem pa začel kopati, sem pa videl, da je boljši že pobran. Potlej naj pa nese denarce kmetija! Koliko sem zložil žita v kozolec! Na tesno sem ga dejal, snop pri snopu, samo lepo pšenico, trdo kakor jeklo in svetlo kakor led. Ko pa pridem z vozom nakladat, je bilo pa vse narahljano; skoraj vsak drugi snop je izginil!"
»Kaj, da tako kradejo po Gorici!" se začudi Jurij.
»Tako in pa še bolj! Toda nekaj jih poznam, in ker si baš tu in menda večkrat Premca vidiš, reci staremu: če ga dobim jaz enkrat v svoji hosti, da bo drva sekal in škodo delal, ali pa okoli mojega kozolca kaj iskal, česar ni izgubil, mu posvetim z dvocevko, da bo imel za nekaj časa dosti. Da moram ravno jaz imeti tako tatinsko soseščino!"
»Oče, Premca menda po krivem dolžite," zagovarja Jurij svojega dobrotnika.
»O kaj pa, po krivem! Le govori zanj I Meni so ljudje
pravili, ki se ne lažejo, in dolgo sem že potrpežljivo gledal, kako se pase ta nesnaga na moje stroške."
Jurij se je bal, da bo starec zdaj, ko mu je prišel najljubši predmet na misel, o tem govoril brez konca in kraja, in zasukal je govor zopet na svojo prošnjo: »Hudo je, oče, hudo!" pravi. »Pa veste kaj? Zavoljo tega bi meni vendar lahko posodili par goldinarjev. Čez pol leta vam jih odslužim."
»Oh ljuba duša," vzdihne Rožanec. »Čez pol leta! Kje je še to! Bogve če boš takrat še pri volji izpolniti svojo obljubo!"
»Saj sem vam segel v roko."
»In bogve če boš še mogel to storiti. Žandarji še vedno okrog lazijo, in če te dobe, kdo mi bo povrnil?"
»Bodo pa oče dali ali pa France."
»Ha, ha," se bridko nasmeje Rožanec; »oče ali pa France! Saj poznam oba dobro! Od teh ne dobiš denarja; trda sta kakor gabrova grča. Ha, ha! da bi ta dva kaj pla-čla, na to še misliti ni!"
»Pa jaz imam še nekaj dote!"
»No, pa bogve kdaj jo dobiš ali pa nikoli! Tvoj oče lahko še dalje živi ko jaz."
»Da bi le Bog dal!"
„Ej, zlodeja, Jurij, kaj pa meni potlej pomaga vsa ta kupčija! Jurček, kar pustiva neumne marnje, ti pa pojdi z mano, da ga spijeva vsak eno kupico, hruševca, kakršnega še nisi pil."
»Zahvaljujem, oče, res ne bom! — Vi mi torej nočete pomagati?"
(Dalje prihodnjič)
Slovenski atletski klub na Malem Lošinju
SLOVENSKI IZSELJENCI, POZOR!
Enkratna podpora za žrtve političnega preganjanja
Pretekli teden je Slovenski atletski klub gostoval skupno z NK Mariborom, ki ga je le-ta povabil na pripravo za spomladansko nogometno sezono, na Malem Lošinju. Prisotni so bili še drugi nogometni klubi, kot npr. našim nogometašem znano moštvo Mercator iz Ljubljane, po en klub iz Bosne in Zagreba.
Že prvi dan so se slovenski nogometaši s Koroškega pomerili z moštvom Mercatorja iz Ljubljane. Igra je pokazala, da se je Slovenski atletski klub že kar dobro pripravil na prihodnjo nogometno sezono. Kondicijsko niso imeli nobenih problemov, le tehnično niso prepričali. To je razumljivo, saj so prvič po dolgem zimskem odmoru zopet igrali na prostem igrišču. Prej so namreč trenirali v telovadnici Slovenske gimnazije v Celovcu.
Prvi zadetek za Mercatorja je padel šele v trideseti minuti, potem ko je poškodovanega vratarja Betona zamenjal Malle, ki je proti pričakovanju dobro branil svoje svetišče. Čeprav je Mercator šestkrat zatresel našo mrežo, je bila obramba z Lampichlerjem, Hribarjem in Blajsom ter Pandlom še kar zanesljiva.
Ker so zaradi dopustnih težav manjkali nekateri maneverski igralci, je vodil v tej liniji režijo „Gogo“ Rogi, saj je imel poleg sebe še dva mladinca. Častni gol za SAK je zabil eden izmed teh mladincev, Marjan Velik, kateremu bo dal trener Jovičevič v spomladanski sezoni možnost v prvem moštvu SAK.
Drugi mladinec, Marko Kupper, pa bo sigurno tudi slej ko prej dobil svojo možnost v prvem moštvu, saj je v drugi tekmi proti Mariboru uspešno kril enega najboljših nogometašev Jugoslavije, Tomislava Prosena. Da se vedno bolj bliža svoji stari formi, je pokazal na teh tekmah Jože Fera. Dal je tudi častni gol proti Mariboru. Krila Blajs in Hobel pa sta ugajala zaradi svo-
je hitrosti in borbenosti, tako da sta vsak čas pomenila nevarnost za nasprotnika. Proti Mariboru je SAK izgubil z 9:1. Reči pa je treba, da oba kluba, Maribor kakor Mercator igrata v drugi zvezni nogometni ligi Jugoslavije.
Po tragičnem družinskem dogodku sta morala predčasno odpotovati brata Blajs, tako da se je konkretno število igralcev znižalo na enajst.
Da je bil trening naporen, kaže dejstvo, da igralci dan pred odhodom niso bili več zmožni treninga.
V	nedeljo, 20. februarja 1977, je športno društvo v Št. Janžu v Rožu priredilo zelo uspešno smučarsko tekmovanje v veleslalomu, v sodelovanju treh dežel: Slovnije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške.
Reči moramo, da je tekmovanje prav dobro uspelo, navkljub slabemu snegu, saj je že tisto nedeljo izgledalo, da bo deževalo, kar se je nato tudi v resnici zgodilo.
Velika zahvala gre svetovno znani slovenski tovarni smuči v Begunjah ELANU, ki je dobrohotno podprla šentjanško športno društvo, da je tekmovanje tako sijajno uspelo.
Tudi celotna organizacija je izborno delovala: od priprav smučišča do zadnje funkcije, ki so potrebne za nemoten potek take prireditve.
Omeniti je treba še dve osebi, ki sta smučišče tako odlično pripravili: Erika Užnika in Han-zeja Gabriela.
V	navzočnosti bistriškega župana Otmarja Baurechta, dež. poslanke Tullmannove, dež. poslanca Hus-sa in generalnega direktorja tovarne ELAN Vojseka ter ob številni udeležbi domačinov od blizu in da-
Pri zaključni večerji, ki jo je dal direktor hotela Bellevue, kjer so stanovali naši nogometaši, je predsedstvo Maribora in Mercatorja izrazilo željo, da bi se gojil stik med klubi še intenzivnejše kot doslej. Ob tej priložnosti je predsednik nogometnega kluba Mercator povabil naše moštvo na gostovanje za dva dni v Ljubljano, povezano z nogometno tekmo. Ob zaključku je predal direktor hotela trenerju in nogometašem diplomo kot priznanje za uspešno predpripravo na spomladansko nogometno sezono.
leč, je potekalo tekmovanje, ki je prineslo tele rezultate:
Ženska mladina I: 1. Veronika D o v j a k (Sele), 2. Monika E r-I e r (Klippitzthorl), 3. Krista Ogris (Sele) itd.
Ženska mladina II: 1. Margit Z u -ber (Klippitzthorl), 2. Rita AI -tersberger (Bleiberg).
Odrasle ženske: 1. Irena Jež (Slovenija-Elan), 2. Gertrude Moše h i t z (St. Janž v R.), 3. Margit P I i e s s n i g (Brucki).
Moška mladina I: 1. Gerhard W e i s s (Klippitzthorl), 2. Ciaus Hofbauer (VVeinebene), 3. Franc Kelih (Sele).
Odrasli moški: 1. Ervvin Fischer (Arriach), 2. Gerhard K o h I w e i s s (Žandarmerija), 3. Erik Schinegger (Dobrla vas).
Moška mladina II: 1. Andrej Stefanovič (Slovenija-Elan), 2. Manfred Karl (Volkendorf), 3. Pehr Karavanja (Beljak).
Starejši moški: 1. Blaž Jako-p i č (Slovenija-Elan), 2. Hans Ve rt j a n z (Žandarmerija), 3. Helmut R a n n e r (Bistrica v Rožu).
GORENCE (Smuške tekme)
Ob lepem sončnem vremenu, pač pa pičlih snežnih razmerah, so bile letošnje smučarske tekme ljudske šole v Gorenčah. Proga ni bila preveč zahtevna, tako da so prišli skorajda vsi na cilj.
Izid tekme je bil takle:
Fantje (najmlajši): 1. Hanin Martin, 2. Mak Mario (5 let), 3. W o 11 s c h e Hanzi.
Fantje (8 do 10 let): 1. Štern Klaus, 2. G r i t s c h Herman, 3. K o g I e r Klaus-Dieter.
Dekleta: 1. J org Ani, 2. Lipovšek Rosi, 3. G r i t s c h Hei-ke.
Fantje (10 do 12 let): 1. Thon-h a u s e r Gunther, 2. H i r m Rein-hold, 3. Thonhauser Dietmar.
SELE
(Smuške tekme najmlajših)
Ob krasnem vremenu in izvrstnih snežnih razmerah so se pretekli teden pomerili v Pušelčevi Jami najmlajši selski smučarji. Mnogi so nakazali svoj talent. Na splošno pa je bil nivo njihovega znanja jako visok. Progo je spretno zastavil Hanzi Oraže. Ker so vozili v dveh kolih veleslaloma, je bila napetost seveda visoka.
Rezultati:
Najmlajši fantje: 1. Oraže Edvard, 2. Oraže Damijan, 3. M a k Mario (najmlajši).
Fantje (6 do 10 let): 1. Č e r t o v Aleksander, 2. Pristovnik Pepi, 3. Oraže Ahim.
Dekleta: Oraže Lidija, D o v -j a k Sonja, O I i p Claudia, Ogris Sonja, O I i p Doroteja.
Fantje (10 do 14 let): Oraže VVerner, Ogris VValter, Ogris Otto, Oraže Milan, Oraže An-do in D o v j a k Herbert.
Po zakonu o tako imenovanem skladu za pomoč (Hilfsfondsgesetz) imajo zdaj tudi bivši slovenski izseljenci možnost, da pod določenimi pogoji zaprosijo za enkratno podporo. Ta podpora znaša, ustrezno stopnji potrebe, od najmanj 3000 do največ 15.000 šilingov.
Za podporo morejo zaprositi osebe, ki so bile v času med 5. marcem 1933 in 8. majem 1945 iz političnih vzrokov ali zaradi svojega porekla, svoje veroizpovedi ali narodnosti preganjane ter so bile v tej zvezi najmanj 1 leto (v primeru posebno težkih okolnosti najmanj 6 mesecev) v priporu. Kot pripor v smislu zakona je priznano tudi izseljeništvo.
Poleg tega predpisuje zakon še naslednje posebne pogoje:
® znatno zmanjšana pridobitna sposobnost oziroma delozmož-nost zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja kot posledice preganjanja;
# slabo zdravstveno stanje (na primer obojestranska slepota ali gluhost, rak, ohromelost vsled možganskega tumorja, priklenitev na dom zaradi obolenja srca itd.);
® bivanje v starostnem ali skrbniškem domu;
0 leto rojstva 1908 ali prej.
Bivši izseljenci, ki izpolnijo enega ali več teh pogojev (za dokaz so potrebna ustrezna potrdila), lahko zaprosijo za podporo. Posebne formularje lahko dobijo pri Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu,
KOTMARA VAS („Pričarani ženin")
Na pustno nedeljo nas je obiskala farna mladina iz Vogrč z veseloigro ..Pričarani ženin". Vogr-čani so nam pričarali s svojim nastopom pravega vedrega pustnega veselja. Naš župnik, Maks Mihor, se je zahvalil Vogrčanom za njihov prihod na G ure, vogrški ..popotnik" Vinko Zaletel pa nam je na kratko razložil to zvrst kulturnega udejstvovanja.
Gledalci v dvorani so se dodobra nasmejali in se zahvalili igralcem iz Podjune za njihovo odlično igro z dolgotrajnim ploskanjem.
5. PLES SPD „DANICE“
Tako kot prejšnja leta, je bil v soboto, 19. februarja 1977, tradicionalni peti ples Danice v Št. Primožu pri Voglu. Na letošnji ples je prišlo zelo veliko število ljudi.
Po slavnostnem govoru predsednika društva Stanka W a k o u n i -ga, je mešani pevski zbor Danica zapel nekaj priljubljenih narodnih in umetnih pesmi. Za ples in dobro voljo je nato igral in zabaval občinstvo mladi ansambel „Veseli Ka-pelčani" (The Spiders). Na programu so imeli tudi dobro organiziran srečelov ter cenjenje s pijačami napolnjenega koša.
Med kratkim odmorom je nastopil moški zbor „Vinko Poljanec", ki nam je zapel nekaj znanih pesmi, kar je napravilo že tako prijetno ozračje še bolj domače.
Otroški ples
Naslednjega dne je bil uspešen tudi otroški ples, prav tako v Št. Primožu pri Voglu, na katerem se je zbralo nad sto otrok. Reči moramo, da je učencem iz Št. Primoža zelo uspela zabavna igra, ki so jo uprizorili pred plesom.
Oghuujte a nmem Lista!
Gasometergasse 10. Kdor pa želi formularje dobiti po pošti, mora poslati zvezi nase naslovljeno povratno kuverto (velikost najmanj 16 x 22 cm) ter znamko po 3 šil. za 1 formular oziroma po 5 šil. za več formularjev.
Izpolnjene formularje je treba poslati na naslov: Hilfsfonds fiir politisch Verfolgte, SchlieBfach 126, 1040 Wien. Čas za vložitev prošenj je še do konca leta 1978. Podpise prosilcev na izpolnjenih formularjih mora potrditi oziroma overiti Zveza slovenskih izseljencev, ki je svojim članom seveda na uslugo tudi z nadaljnjimi pojasnili in nasveti. Vendar prosi, da se tozadevni obiski pri ZSI iz tehničnih vzrokov omejijo na četrtke ali petke.
Zveza slovenskih izseljencev je v tej zadevi razposlala posebno okrožnico na naslove vseh nekdanjih izseljenih družin.
Ker pa ZSI nima naslovov tistih bivših izseljencev, ki danes ne živijo več v nekdanjem skupnem gospodinjstvu, prosi, da se ji zaradi boljšega pregleda v bodoče taki naslovi sporočijo. Zato tudi prošnja vsem nekdanjim izseljenskim družinam, ki bodo prejele okrožnico, da na možnost prošnje za enkratno podporo opozorijo tiste družinske člane, ki ne živijo več v skupnem domu, kakor tudi bivše sotrpine v krogu sosedov in znancev, v kolikor še niso napravili prošnje za podporo.
Zveza slovenskih izseljencev
Celovec, Gasometergasse 10
LEPENA:
ANDREJ BLAJS — SMRTNO PONESREČIL
Pretekli teden se je v družini Ernsta Blajsa (njegov sin Jože Blajs je znani nogometaš pri Slovenskem atletskem klubu SAK), v občini Železna Kapla, pripetila strahovita nesreča, ki je terjala življenje mladeniča.
Zidarski vajenec Andrej Blajs, star 17 let, je pomagal svojemu očetu Ernstu pri spravljanju drv za zimo v bližnjem gozdu. Ko je oče Blajs z motorno žago ravno prežagal 40 cm debelo bukev, je le-ta pri padcu odtrgala 15 m dolgo in 12 cm debelo vejo v bližini rastočega drevesa, ki je padla z višine sedmih metrov prav na glavo mladeniču Andreju, mu razbila črepinjo, da je bil takoj mrtev.
Ob tragični smrti mladega Andreja Blajsa izrekajo bralci Našega tednika težko prizadeti družini svoje najgloblje sožalje!
RAZSTAVA
IŠKA RANO, doma v Mostiču pri Šmohorju, razstavlja svoja dela v Prvi galeriji dunajskega gozda (Tullnerbach-Lavvies). Umetnico, ki se ukvarja poleg svojega likovnega ustvarjanja tudi s praktično poživitvijo tkanja gobelinov po vzoru pred-kolumbianskega časa, je predstavilo mladje v svoji 21. številki. Razstava je odprta še do nedelje.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelep. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
S. K. P. D. „FRANC SEDEJ" — ansambel »LOJZETA HLEDETA" RAZPISUJETA
7. Zamejski festival domače glasbe, ki bo v Števerjanu dne 25. in
26. junija 1977.
Zanj veljajo pogoji:
člen št. 1: Za festival se lahko prijavijo vsi slovenski domači ansambli;
člen št. 2: Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih;
člen št. 3: Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje nagrade:
1.	Prva nagrada za najboljšo melodijo	120.000.— lir
2.	Druga nagrada za najboljšo melodijo	70.000.— lir
3.	Prva nagrada za najboljšo izvedbo	80.000.— lir
4.	Druga nagrad za najboljšo izvedbo	50.000.— lir
5.	Nagrada za najboljšo besedilo	50.000.— lir
6.	Dar revije „STOP“ iz Ljubljane, ki jo bo
podelilo občinstvo	100.000.— lir
Prvi nagradi pripade tudi odlikovanje ansambla »Lojzeta Hledeta".
člen št. 4: Komisiji bosta sestavljeni:
a)	komisija za ocenjevannje glasbe:
b)	komisija za ocenjevanje besedil;
člen št. 5: Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne ter prvič predstavljene;
člen št. 6: Prijave se sprejemajo najkasneje do 15, aprila 1977, na nalsov S. K. P. D. »FRANC SEDEJ" — ansambel »L. HLEDE", Trg Svobode, 6 34070 ŠTEVERJAN (S. FLORIANO), Gorizia (ltaly). člen št. 7: V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki:
1.	Točen naslov in naziv ansambla
2.	Ime, priimek, ter sedanje bivališče vodja ansambla
3.	Ime, priimek, ter sedanje bivališče vsakega člana posebej;
člen št. 8: ansambli morajo poslati:
notno gradivo, tekst, kratko zgodovino ansambla in fotografijo (vse v dveh izvodih) člen št. 9: Ansambli so dolžni sporočiti organizatorju vsako spremembo v ansamblu (bivališče, spremembo članov itd.);
člen št. 10: Ansambli dopustijo snemanje RAI—TV.
Za S. K. P. D. »Franc Sedej"	Za ansambel »Lojzeta Hledeta"
Predsednik: Simon Komjanc	Vodja: Lojze Hlede
Smuške tekme na Sentjanških Rutah